Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) ter 9. člena statuta Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 4/99, 1/00 in 1/01) je Občinski svet občine Mozirje na 28. redni seji dne 26. 6. 2002 sprejel

Sprejme se odlok o ureditvenem načrtu za naselje Podrožnik (v nadaljnjem besedilu: UN Podrožnik), ki ga je izdelal Zavod za urbanizem Velenje, d.o.o. v maju 2002, št. projekta: 1867/01-UN.

Ureditveni načrt Podrožnik temelji na dolgoročnem planu Občine Mozirje za obdobje 1986–2000 ter spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana, dopolnjenega leta 1989 ter družbenega plana Občine Mozirje za obdobje 1986-1990, usklajenega leta 1989. S spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje je bilo v sklopu ureditvenega območja Mozirje za poselitev določeno območje Podrožnika. V ta namen je bila organizirana Urbanistična delavnica, ki je potekala v Mozirju v avgustu in septembru leta 2000.
Ureditveni načrt vsebuje:

1.      Tekstualni del
        – besedilo odloka z obrazložitvijo
        – pogoji in soglasja pristojnih organov,
        organizacij in ministrstev
 
2.      Grafični del
1.      Širši prikaz                                   M1: 50000
2.      Načini urejanja – Izris iz DP                   M1: 5000
3.      Raba prostora – Izris iz DP                     M1: 5000
4.1     Izris iz katastrskega načrta / Mozirje
        – Parcelno stanje                               M1: 1000
4.2     Izris iz katastrskega načrta / Mozirje
        – Parcelno stanje                               M1: 2880
4.3     Izris iz katastrskega načrta / Brezje
        – Parcelno stanje                               M1: 2880
4.4     Izris iz katastrskega načrta / Ljubija
        – Parcelno stanje                               M1: 2880
5.      Obstoječe stanje                                M1: 1000
6.      Lastniško stanje                                M1: 1000
7.      Inventarizacija objektov                        M1: 1000
8.      Arhitektonska ureditvena situacija              M1: 1000
9.      Situacija zazelenitve                           M1: 1000
10.1    Načrt gradbenih parcel                          M1: 1000
10.2    Načrt gradbenih parcel
        – kotirana situacija                            M1: 1000
11.     Komunalna infrastruktura                        M1: 1000
12.     Prečni prerez z veduto na Sv. Rok

Meja UN Podrožnik poteka od skrajne zahodne konice obravnavanega območja, v smeri urinega kazalca kot sledi.
Meja najprej poteka po jugozahodni stranici ceste Mozirje–Žekovec – parcela 697/2, kjer obide parcelo 668/1 po njeni zahodni in južni meji ter preskoči na severno mejo ceste Šentrupert–Logarska dolina – parcela 668/6 in se nadaljuje v vzhodni smeri mimo bencinskega servisa. Tu obkroži malo parcelo 96/6 po severni strani in preide na severno mejo cestne parcele 807/3 do parcele 58, kjer se preusmeri po njeni vzhodni meji, naprej po vzhodni meji parcele 56 in deloma po njeni severni meji.
V nadaljevanju preseka ozek del parcele 48/1, steče po vzhodni meji parcele 48/2, preseka širši del parcele 48/1 in v isti smeri še parcelo 41/1. Nadaljuje se po delu njene severne meje, večji del pa jo preseka in gre deloma po severni meji parcele 41/6, se nadaljuje po vzhodni in severni meji parcele 41/2 in deloma po jugovzhodni meji ceste 876 Ljubija–Lepa njiva.
Nadalje preseka omenjeno cesto in gre po severovzhodni meji parcele 80/2, po njeni severni meji, naprej po vzhodni in delu severne meje parcele 888, nadaljuje po severni meji parcele 889 in se nadaljuje po lomljeni severni meji parcele 888.
Na stiku s parcelo 764/2 steče po njeni vzhodni meji, naprej po vzhodni meji parcele 764/1, se preusmeri po severni meji parcele 766/1, po severni meji parcele 766/2 in se preusmeri po zahodni meji parcele 767. Zopet se prelomi po severni meji parcele 97, nadaljuje po severni meji parcele 128/2, naprej po severni meji parcele 123 in po severni meji parcele 119. Nadalje preskoči cesto na Rožnik – parcela 680/2, gre po vzhodni in severni meji parcele 139/1 in naprej po severni meji parcele 138. Tu gre delček po parceli 140/1, se preusmeri na mejo parcele 143, gre po meji iste parcele zahodno in severno, preskoči njen najožji del in se nadaljuje po severni meji parcele 140/1.
Tu preskoči ozek del parcele 143, se nadaljuje po južni meji parcele 141 in zopet po delu zahodne meje parcele 143, prečka dovozno pot – parcela 680/7, steče po vzhodni meji parcele 346/5 in se preusmeri po njeni severni meji. Preskoči pot – parcela 345/3, steče po vzhodni in severni meji parcele 343/4, naprej po severni meji parcele 362/4, preskoči v isti smeri cesto proti Žekovcu in se zaključi na izhodiščni točki skrajnega zahodnega vogala UN.

Ureditveno območje obsega naslednje parcele pripadajoče trem katastrskim občinam:
K.o. Mozirje
75/4, 80/3, 85/1, 85/3, 86/1, 86/3, 86/5, 86/6, 87/1, 87/2, 87/3, 87/4, 88/1, 88/2, 89/2, 93/1, 93/2, 93/3, 93/4, 93/5, 93/6, 93/7, 93/8, 93/9, 96, 97, 98/1, 98/2, 105/6, 105/10, 105/11, 105/12, 105/13, 106/1, 106/7, 115/2, 117, 118/1, 118/2, 119, 123, 128/2, 138, 139/1, 139/2, 140/1, 140/2, 141, 143, 144, 179, *197, *198, 274, *305, *306, *308, *309, 343/2, 343/4, 345/3, 346/4, 347/5, 347/6, 362/4, 440/2, *518, 668/1, 668/7, 668/8, 680/2, 680/3, 680/7, 697/2, 699, 790.
K.o. Brezje
764/1, 764/2, 766/1, 766/2, 766/3, 766/4, 766/5, 767.
K.o. Ljubija
41/1, 41/2, 41/4, 41/5, 41/6, 48/1, 48/2, 55, 56, 58, 78/7, 80/2, 131, 876, 888, 889, 890.

Območje UN Podrožnik se nahaja na levem bregu Savinje, severovzhodno ob centralnem delu trga Mozirje, ob vznožju vzpetine imenovane Rožnik. Obravnavano območje na zahodni strani omejuje cesta proti Žekovcu, južno cesta Šentrupert–Logarska dolina, vzhodno pa cesto Ljubija–Lepa njiva presega samo kompleks Zgornjesavinjske kmetijske zadruge s predvidenim rezervatom za njeno širitev.
Območje je dolgo ca. 950 m, zahodna polovica je v povprečju široka ca. 110 m, vzhodna polovica pa ca. 180 m. Obravnavano zemljišče se od južne proti severni meji obravnave najprej rahlo dviguje – v naklonu 3°, v zadnji tretjini pa bolj strmo – v naklonu 8°. Zemljišče je že od nekdaj kmetijsko nepomembno, pretežno so to travniki, redko njive.
Razširitev trga Mozirje z območjem Podrožnik predstavlja zaokrožitev, ki prostorsko, infrastrukturno ter prometno gravitira k samemu kraju.

Na obravnavanem prostoru UN se nahaja 39 obstoječih objektov. Sredina in večina zahodnega dela sta skoraj povsem prosta (izvzete kmetijske površine). Na skrajnem zahodnem koncu se nahaja kompleks vrtnarije z večjimi površinami pokritimi s steklenjaki, plastenjaki in stanovanjsko hišo. Vzhodno od vrtnarije sta dva počitniška objekta, ob severni meji UN poslovno-stanovanjski objekt in še dva stanovanjska objekta z gospodarskimi prizidki.
V osrednjem delu, ob odcepu ceste za Žekovec z obvoznice se nahajajo trije objekti, dva stanovanjska in en gospodarski objekt. Ca. 150 m vzhodneje ob obvoznici je Petrolov bencinski servis, ob njem pa je odcep ceste Ljubija – Lepa njiva v severovzhodni smeri. Severno od bencinskega servisa, na zahodni strani omenjene ceste je stanovanjska hiša z dograjeno avtomehanično delavnico in gospodarskim objektom. Severneje ob cesti so razpršene 4 stanovanjske hiše in poleg njih 6 pripadajočih večjih in manjših gospodarskih oziroma pomožnih objektov.
V jugovzhodnem delu UN, vzhodno od ceste Ljubija–Lepa njiva je kompleks ZKZ s petimi poslovnimi objekti: prodajno-skladiščnim objektom, upravnim objektom s prodajnim pritličjem, poslovnim objektom z gostinskim pritličjem in dvema skladiščnima objektoma. Severno se k omenjenemu kompleksu priključuje javni objekt z veterinarsko postajo.

V obravnavanem prostoru so predvidena območja po namembnostih, skladno z rabo prostora kot je opredeljena v dolgoročnem planu in se tudi navezujejo na obstoječe stanje. V osrednjem in vzhodnem delu UN, v 100 m širokem pasu severno od obvoznice, so predvidene centralne dejavnosti z javnimi in poslovnimi objekti, severovzhodni del je namenjen obrtni coni, ves preostali prostor do severne meje UN pa je namenjen za stanovanjsko pozidavo.
Gledano od vzhoda proti zahodu je najprej območje ZKZ, katero je za možno širitev povečano za ca. 60 %. Dopolnili smo ga z dvema poslovnima objektoma (1 in 2), katera naj omogočita povečanje prodajnih in skladiščnih površin. Za funkcionalnejšo rabo prostora med objekti, kateri naj bo predvsem namenjen internemu transportu z vozili (dovoz materialov, dostava kupcem, manipulacija z viličarji itd.), je urejeno večje parkirišče za kupce in ostale obiskovalce na prostoru med obvoznico in objekti ZKZ. Na njem bo prostora za 98 osebnih vozil in 5 avtobusov na površini gabarita 180 m x 30 m. Dovoz na parkirišče bo urejen na zahodni strani s ceste Ljubija–Lepa njiva. Prostor omogoča po potrebi še povečanje števila parkirnih mest na račun racionalnejšega izkoristka.
Objekt 1 – predviden poslovni objekt (prodajni in skladiščni prostori), tlorisnega gabarita 60 m x 44 m, etažnosti P+1+IP z možnostjo delne ali celotne podkletitve in naklonom strešin v območju 25°–40°.
Objekt 2 – predviden poslovni objekt (prodajni ali skladiščni prostori), tlorisnega gabarita 36 m x 17 m, etažnosti P+1+IP z možnostjo podkletitve in naklonom strešin v območju 25°–40°.
Severno od območja ZKZ je poleg obstoječega javnega objekta št. 5 predviden še en dopolnilni objekt.
Objekt 3 – predviden javni ali poslovni objekt, tlorisnega gabarita 16 m x 9 m, etažnosti P+IP z možnostjo podkletitve in naklonom strešin v območju 25°–40°.
Sledeči večji poslovni kompleks predstavlja nakupovalni center, približno na sredi med bencinskim servisom in križiščem cest Mozirje–Žekovec ter Šentrupert–Logarska dolina, z optimalnim izkoristkom osrednjega pretežno ravninskega dela Podrožnika. Namenjen bo prodajalnam, gostinskim lokalom, storitvenim dejavnostim, poslovnim prostorom in podobno.
Objekt 16 – predviden poslovni objekt, tlorisnega gabarita 70 m x 70 m, etažnosti P+1+IP z možnostjo delne ali celotne podkletitve (kletne garaže, skladišča, servisni prostori) ter naklonom strešin v območju 25°–40°. Za dovoz v možne kletne prostore se lahko predvidita uvozna in izvozna klančina ob vzhodni fasadi objekta.
Objekt 15 – predviden poslovni objekt kot pritličen spremljajoči servisni objekt, kateri se s tlorisno obliko prilagaja nakupovalnemu centru, je tlorisnega gabarita 90 m x 9 m in naklonom strešin 25°–40°. Okoli centra je urejenih več manjših parkirišč s skupno 155 parkirnimi prostori.
Med nakupovalnim centrom in osrednjim cestnim križiščem je predviden turistično-informativni center združen s sorodnimi dejavnostmi (prodaja spominkov, prikaz domače obrti, umetnostna galerija, možne gostinske ali druge dejavnosti). Center predstavljata obstoječa objekta št. 23 in 24 ter predvideni dopolnilni nadomestni objekt 17. Obstoječa stanovanjska objekta se bosta preuredila za predvideno namembnost, namesto odstranjenega gospodarskega objekta pa se bo zgradil nadomestni poslovni objekt.
Objekt 17 – predviden nadomestni objekt, tlorisnega gabarita 12 m x 9 m, etažnosti P+IP z možno kletno etažo in nakloni strešin v območju 30°–40°. Turistični center ima predviden lasten parking za 12 vozil.
Na zahodni strani povezovalne prometnice Podrožnika (cesta I) je kare trikotne oblike s predvidenima javnima oziroma poslovnima objektoma z urejenim parkiriščem s 94 parkirnimi prostori.
Objekt 18 – predviden javni ali poslovni objekt (možna občinska upravna stavba lomljene oblike, tlorisno prilagojena razpoložljivemu prostoru), tlorisni gabarit 90 m x 17 m, etažnost P+2+IP z možno kletno etažo (parkirni prostori za zaposlene in pomožni prostori), naklon strešin 25°–40°.
Objekt 19 – predviden javni ali poslovni objekt (možna dodatna občinska upravna stavba), tlorisni gabarit 30 m x 17 m, etažnosti P+2+IP z možno kletno etažo (parkirni prostori za zaposlene in pomožni prostori) ter nakloni strešin v območju 25°–40°.
Alternativna namembnost obeh objektov je lahko hotel s spremljajočim objektom (turistične namestitvene zmogljivosti).
Severno nad obstoječim bencinskim servisom, med območjem ZKZ in nakupovalnim centrom, je območje trikotne oblike, tako imenovana obrtna cona z mešano stanovanjsko in poslovno namembnostjo. To območje je razdeljeno na dva dela. V jugovzhodnem delu je precej obstoječih objektov (od št. 6 do št. 22), h katerim smo predvideli 6 možnih dopolnilnih stanovanjskih ali poslovnih objektov ter en poslovni objekt.
Severozahodni del (z obeh strani ceste II) je namenjen obrtnikom s šestimi večjimi gradbenimi parcelami. Na petih parcelah sta predvidena po dva objekta (stanovanjski in poslovni), ena parcela pa je večja in je namenjena za tri objekte (stanovanjski, poslovni in dopolnilni stanovanjski ali poslovni objekt). V primeru hrupnih obrtnih dejavnosti je možno cono ob cesti II ločiti s protihrupno pregrado od jugovzhodnega dela, v katerem je možna prevladujoča stanovanjska namembnost, možna pa je pri dopolnilnih objektih tudi opredelitev za poslovno dejavnost.
Jugovzhodni del:
Objekt 4 – predviden za dopolnilno stanovanjsko ali poslovno namembnost, tlorisnega gabarita 15 m x 9 m, etažnosti P+IP z možno podkletitvijo in naklonom strešin 25°–40°.
Objekti 5, 12, 67 – predvideni kot dopolnilni stanovanjski ali poslovni objekti, tlorisnega gabarita 13 m x 9 m, etažnosti P+IP z možno podkletitvijo in naklonom strešin 25°–40°.
Objekta 13, 66 – predvidena za dopolnilno stanovanjsko ali poslovno namembnost, tlorisnega gabarita 16 m x 14 m, etažnosti P+IP z možno podkletitvijo in naklonom strešin 25°–40°.
Objekt 14 – predviden za poslovno namembnost (možnost avtosalona za prodajo avtomobilov), tlorisnega gabarita 25 m x 10 m, pritlične izvedbe z možno podkletitvijo in nizkonaklonsko “ravno” streho skrito za robno masko (kot obst. objekt št. 20).
Severozahodni del:
Objekti 6, 9, 10, 20, 23, 65 – predvideni stanovanjski objekti, tlorisnega gabarita 17 m x 14 m, etažnost P+IP z možno kletno etažo, nakloni strešin 25°–40°.
Objekt 22 – predviden dopolnilni stanovanjski ali poslovni objekt, tlorisni gabarit 13 m x 9 m, etažnost P+IP z možno kletno etažo, nakloni strešin 25°–40°.
Objekti 7, 21, 24, 25 – predvideni poslovni objekti (nedefinirana obrtna dejavnost), tlorisni gabarit 17 m x 17 m, etažnost P+ možno IP in podkletitev, naklon strešin 25°–40°.
Objekt 8 – predviden poslovni objekt, tlorisni gabarit 17 m x 15 m, etažnost P+ možno IP in podkletitev, nakloni strešin 25°–40°.
Objekt 11 – predviden poslovni objekt, tlorisni gabarit 20 m x 10 m, etažnost P+ možno IP in podkletitev, nakloni strešin 25°–40°.
Vsi ostali objekti prikazani v ureditveni situaciji so predvideni za stanovanjsko namembnost oziroma je možna tudi kombinacija s poslovno dejavnostjo pod pogojem, da bo to mirna, nehrupna in ekološko neoporečna dejavnost. V ta sklop spadajo objekti od identifikacijske številke 26 pa do 64. Z ozirom na različne velikosti gradbenih parcel smo predvideli tri oblikovne tipe stanovanjskih objektov, enostaven pravokotni objekt za manjše gradbene parcele in dva tipa večjih objektov za večje parcele. Tlorisne oblike niso obvezne in jih je možno dopolnjevati, izhodišče za gradnjo je naveden tlorisni gabarit z dovoljenim (±) odstopanjem ter predvidena etažnost z možnim odstopanjem (na pr.: pritličen objekt z ali brez kleti in z ali brez izkoriščenega podstrešja).
Predvideni objekti št. 28, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42, 44, 45, 49, 51 – 61, 63 in 64 so manjši, tlorisnega gabarita 13 m x 9 m, etažnosti P+IP z možno kletno etažo, nakloni strešin 25°–40°.
Predvideni objekti št. 26, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43, 46 – 48 in 50 so večji, možnih različnih oblik (kotna, zamaknjena in slično), tlorisnega gabarita 17 m x 14 m, etažnosti P+IP z možno kletno etažo, nakloni strešin 25°–40°.

Za vse zgoraj naštete stanovanjske objekte so možna odstopanja pri tlorisni velikosti, etažnosti oziroma pri skupni višini objekta. Tolerance pri tlorisnih in vertikalnih dimenzijah opredeli izdelovalec lokacijsko tehnične dokumentacije skladno z velikostjo in oblikovanostjo gradbene parcele.
V okviru idealnega zazidalnega prostora na gradbeni parceli, ki ga predstavlja površina s 4-metrskim odmikom od parcelnih mej (brez soglasij sosedov!), kateri sočasno zagotavlja želeni minimalni 8-metrski razmak objektov na sosednjih parcelah ter priporočeni 8-metrski odmik objektov od roba cestišča dovozne ceste (6 m dvorišča + 2 m varovalni odmik za pločnik ali zelenico), lahko izdelovalec LTD odloča o mikrolokaciji objekta ter možnih stanovanjskih ali poslovnih dozidavah, če jih gradbena parcela s svojo velikostjo omogoča.
V istem kontekstu je dovoljeno odstopanje tudi pri vseh predhodno opisanih javnih in večjih poslovnih objektih. Tlorisne oblike objektov lahko odstopajo v okviru navedenih gabaritov z upoštevanjem standardnega (±) odstopanja. Enako je dovoljeno odstopanje etažnosti objektov, vendar največ (±) ena etaža. Pri izvedbah venčnih zidov višine 0,8 m se v strešinah z večjimi nakloni (30°–45°) lahko izvajajo strešne line za osvetlitev in prezračevanje podstrešnih prostorov. Pri večjih višinah venčnih zidov pridejo v poštev vgrajena strešna okna in izvedba frčad.
Na splošno je pri vseh objektih možna poleg klasične gradnje tudi montažna gradnja ob pogoju, da zunanji izgled teh objektov bistveno ne odstopa od izgleda klasično grajenih objektov oziroma da ne pride do izrazitega neskladja med obema vrstama gradnje.
Za vse navedene objekte veljajo tudi splošni pogoji (iz veljavnih PIA) za novogradnjo, možne dozidave in nadzidave. Dozidava ne sme presegati 50% tlorisne velikosti in maksimalne višine obstoječega objekta. Nadalje so dovoljene rekonstrukcije objektov – spremembe naklonov strešin med 25°–40°, izvedbe strešnih lin, frčad, balkonov, spremembe okenskih in vratnih odprtin v nosilnih zidovih, posegi v stropne konstrukcije, izvedbe stopnišč in podobno. Pri možnih kletnih etažah so dovoljena odstopanja v tlorisni velikosti (delno ali v celoti podkleteno), po višini pa (delno ali v celoti vkopana klet). Dovoljena so tudi odstopanja pri zunanjih ureditvah in pri cestnih priključkih.

Ob nadomestni gradnji, dozidavah, nadzidavah in rekonstrukcijah obstoječih objektov se poudarja prilagajanje naselju kot enovitemu telesu. Stremeti je k skladnosti obravnavanega objekta s sosednjimi objekti in ne dovoliti prevelikih odstopanj. Barva kritine obravnavanega objekta se izenačuje s prevladujočo barvo kritin objektov v ožjem okolišu. Svetlejša barva od opečno rdeče je prepovedana! Nakloni strešin praviloma v območju 25°–45°. Fasade naj bodo toplotno izolirane in obdelane v poznanih tehnikah finalne obdelave. Barve fasad naj bodo praviloma svetle (bele, beige), lahko pa so tudi v ostalih pastelnih barvnih odtenkih. Prepovedana je uporaba več kot štirih različnih barvnih odtenkov na fasadah istega objekta, od katerih naj bo eden obvezno bela barva.
Gradnja samostojnih pomožnih objektov je dopustna samo izjemoma, kjer to omogoča velikost gradbene parcele. Objekti so lahko zidani ali leseni, namenjeni za garažo, drvarnico, shrambo orodja, vrtno uto in podobno. Dovoljene maksimalne tlorisne velikosti posameznih zvrsti objektov se določijo na območju občine s posebnim odlokom. Praviloma so to pritlični objekti z višino venca maksimalno 2,5 m, oblika strehe, vrsta kritine in barvna obdelava se prilagajajo obstoječim objektom.

Ureditev zelenih površin obsega prilagajanje naravnim ali že ustvarjenim danostim. Omenjena večja zaključena območja (območje ZKZ, nakupovalni center, turistično-informativni center, javni oziroma poslovni objekt) se medsebojno in od ostalih predelov s stanovanjsko pozidavo oziroma od obrtne cone ločijo z nakazano zazelenitvijo (vrstami ali grupami dreves, različno visokimi avtohtonimi grmovnicami oziroma živimi mejami). Zazelenitev okoli stanovanjskih objektov naj se čim bolj približa izgledu obstoječe krajine tako, da bo izbor nove vegetacije ustrezal flori obravnavanega območja in predvidenemu namenu. Zazelenijo se vsa javna parkirišča (osenčenje parkirnih prostorov). Sanirajo se tudi vsi posegi nastali zaradi gradbenih del.

Na območju Podrožnika sta poleg dveh republiških cest (Mozirje–Žekovec in Šentrupert–Logarska dolina), kateri omejujeta obravnavano območje z jugozahodne in južne strani, še dve obstoječi lokalni cesti, in sicer cesta na Rožnik v zahodnem delu in cesta Ljubija–Lepa Njiva v vzhodnem delu. Za prometno obvladovanje obravnavanega območja UN smo teren prepredli s sistemom predvidenih lokalnih dovoznih cest z označbo od rimske I do VI.
Ceste II, III, IV, V in VI potekajo vzporedno s terenom v smeri vzhod–zahod. Cesti II in IV na prehodu med položnim in strmejšim delom terena, ceste III, V in VI pa v višjih legah blizu severne meje območja. Cesta I povezuje omenjene dovozne ceste prečno med sabo v smeri sever–jug na sredini Podrožnika, v višini obstoječega križišča republiških cest.
Poleg obstoječe ceste Ljubija–Lepa Njiva, katera navezuje vzhodni del Podrožnika na Mozirsko obvoznico in ceste na Rožnik, katera navezuje zahodni del istega območja na cesto proti Žekovcu, je ves osrednji del Podrožnika prometno priključen na zahodni strani predvidenih javnih objektov (objekta št. 18 in 19) na cesto proti Žekovcu, v oddaljenosti ca. 140 m severozahodno od glavnega križišča obeh republiških cest. Z območja Podrožnika je to edini novi prometni priključek na obe mejni republiški cesti.
V prometni ureditvi je poleg prometnic, ki obvladujejo celotno območje Podrožnika, opozoriti na predvidena parkirišča zlasti okoli javnih občinskih objektov in nakupovalnega centra poleg vzhodno, kjer je skupno zagotovljenih 340 parkirnih prostorov. V skrajnem vzhodnem delu Podrožnika, med obvoznico in kompleksom ZKZ pa je predvidenih še dodatnih 103 parkirnih prostorov, od tega 5 za turistične avtobuse.
Povezovalna cesta I je začrtana s pločnikoma obojestransko, ostale lokalne ceste od II do VI pa so predvidene z enostranskim pločnikom ob južni-nižji stranici. Ob cesti Mozirje–Žekovec je od glavnega križišča z obvoznico predvidena na strani Podrožnika poleg pločnika tudi kolesarska steza.
Cestno-prometna ureditev z vsemi predvidenimi urejenimi parkirnimi površinami je razvidna iz arhitektonske ureditvene situacije. Poleg navedenega je potrebno upoštevati še naslednje:
– minimalni razmik med križiščem regionalnih cest RII – 225 in RIII – 928 in križiščem RIII s cesto v Mozirje in novim priključkom Podrožnik mora omogočiti ureditev levih zavijalnih pasov in namestitev prometne signalizacije;
– priključki morajo biti praviloma navezani na občinsko cesto in z njo na regionalno cesto. Varno vključevanje in izključevanje z državne ceste se izvede z ureditvijo levih zavijalnih pasov (S PLDP > 5000 vozil/dan) oziroma z razširitvijo voznega pasu na minimalno širino 5,50 m (S PLDP < 5000 vozil/dan);
– regionalno cesto RIII – 928 je potrebno izločiti iz območja UN;
– novi priključki na regionalne ceste morajo biti locirani po možnosti v vseh obstoječih na nasprotni strani.

V fazi predloga odloka UN so upoštevani pogoji posameznih komunalnih vodov in naprav iz soglasij njihovih upravljavcev, glede eventualnih priključkov izven obravnavanega ureditvenega območja, zahtev glede potrebnih obnovitev na obstoječih komunalnih vodih oziroma nadomeščanja z novimi zaradi dotrajanosti in povečanih potreb.

Obstoječe stanje:
V geodetski situaciji obstoječega stanja je ugotovljen potek obstoječih komunalnih vodov vodovoda, elektrike in telefona.
Iz situacije je razviden potek zračnih elektro vodov, katere bo potrebno zaradi predvidenih zazidalnih ureditev, v skladu s pogoji upravljavca kablirati.
Na južni strani ob regionalni cesti Mozirje–Letuš je evidentiran potek obstoječega vodovoda PE 90, katv kabla in optičnega kabla K – 293 Šmartno ob Paki – Mozirje.

Predvideno stanje:
Vsi objekti v območju urejanja se morajo priključiti na javna komunalna, obstoječa ter nova energetska omrežja, na omrežje z oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in meteornih vod, na omrežja za oskrbo z električno energijo in plinom, javno razsvetljavo, kabelsko televizijo in telekomunikacijsko omrežje.
Kanalizacija
V obravnavanem območju Občine Mozirje je kanalizacija po funkciji zasnovana v ločenem sistemu (meteorna in fekalna). Predvidena je gradnja novega fekalnega kanala (po projektu “Geoprojekt” d.o.o.).
V obravnavani zazidavi je prostor v cestnem oziroma uličnem profilu namenjen v vzdolžni smeri predvsem za predvideno meteorno kanalizacijo. Predvidena fekalna kanalizacija je prečno povezana v revizijske jaške predvidene primarne fekalne kanalizacije ob regionalni cesti.
Kanalizacija je po funkciji relativno največji objekt med komunalnimi vodi. Zaradi tega ji tako situativno, kot tudi višinsko velja primat pred ostalimi vodi. Lega meteornega kanala v cestnem profilu je praviloma v osi ceste.
Merila in pogoji za odvajanje fekalknih odpadnih in meteornih vod
Na celotnem območju UN Podrožnik je potrebno urediti kanalizacijo, ki se priključuje na obstoječi kanalizacijski sistem pod naslednjimi pogoji:
– odpadne vode se priključujejo na kanalizaciski kolektor
– za strešne vode, zaledne vode, talne in drenažne vode je v skladu z 19. členom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) zagotovljeno odvajanje neposredno v vode ali ponikanja v tla, kjer je to izvedljivo in na mestih brez škode drugim;
– meteorne vode iz utrjenih površin se vodijo v meteorno kanalizacijo z ustreznim mehanskim čiščenjem (peskolovci, lovilci olj).
Z izvedbo kanalizacije je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika. Po potrebi, glede na hidravlični izračun, bo potrebno v smislu povečanja preseka obnoviti primarno kanalizacijo. Odpadne vode iz posameznih objektov morajo ustrezati določilom veljavne zakonodaje za izpust v kanalizacijo, sicer se mora pred vtokom v javni kanal pri povzročitelju izvesti ustrezno predčiščenje.

Vodovod
Za oskrbo z vodo (pitno, požarno in industrijsko) je predvideno sekundarno vodovodno omrežje. Oblikovano je v krožnem sistemu.
Merila in pogoji za oskrbo z vodo
Vsi novo predvideni objekti v UN Podrožnik se s pitno vodo oskrbijo iz javnega vodovodnega omrežja, s posebnimi priključnimi vodi preko vodomernih jaškov. Z izvedbo vodovodov je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, skladno z določili pogojev iz lokalnega odloka in tehničnega pravilnika.
Poleg navedenega je potrebno upoštevati še naslednje:
– Na celotnem območju ureditvenega načrta je potrebna zamenjava vodovoda.
– Ohranja se samo vodovodna povezava, ki poteka od KZ Mozirje proti vasi Ljubija v tistem delu, ki ne bo tangiran z novimi povoznimi površinami.
– Zamenjava se izvede prvenstveno zaradi zagotovitve minimalnih odmikov od ostalih komunalnih vodov in normalne oskrbe obstoječih porabnikov.

Elektro omrežje, javna razsvetljava
Dobava električne energije je predvidena s kablovodi. Pri vzpostavitvi sekundarnega omrežja naj bodo dostopni jaški locirani v bližini križišč. Elektrokabelski vodi za javno razsvetljavo bodo potekali ob elektrokabelskih vodih.
Merila in pogoji za oskrbo z električno energijo in javno razsvetljavo:
Elektroenergetsko napajanje novo predvidenih objektov se izvede iz obstoječe RTP. Za izvedbo elektro energetskega omrežja, transformatorske postaje in prestavitev ter mehanskih zaščit je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo. Tehnično obdelavo izvede pooblaščeni projektant elektroenergetskih vodov in naprav.
Vse novo nastale prometne poti in javne površine je potrebno opremiti z javno razsvetljavo. Izvesti je potrebno sicer že krajevno unificiran tip cestnih svetilk na drogovih, s kablovodom izvedenim iz obstoječega sistema javne razsvetljave ali novega samostojnega prižigališča z napajanjem iz TP in svojo merilno garnituro. Za javno razsvetljavo je potrebno izdelati projektno tehnično dokumentacijo, skladno s tehničnimi normativi in določili lokalne skupnosti o tipu in načinu izvedbe.
Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za predvidene objekte si mora investitor pridobiti od Elektra, d.d. Celje soglasja za priključitev na elektro omrežje.

Telekomunikacije
Telekomunikacije bodo izvedene kot kablovodi v zemlji.
Merila in pogoji urejanja telekomunikacijskega omrežja:
Novo predvidene objekte se oskrbi s telekomunikacijskim priključkom iz predvidene štiricevne telekom. kabelske kanalizacije. Priključne kable do posameznih kabelskih omaric je potrebno položiti v kabelsko kanalizacijo. Vse obstoječe priključke, ki bodo z gradnjo novih objektov tangirani, je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, za kar je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Za natančno izdelavo rešitve telekomunikacijskih priključkov je potrebno izdelati projekt, ki bo vseboval podrobno rešitev telekom. kabelske kanalizacije in priključitve novih objektov na javno telekomunikacijsko omrežje ter ustrezne kapacitete telekom. kablovodov.

KRS
Premestitev ali zaščito obstoječe KRS vrši Elektro Turnšek. Za novo izgradnjo se izdela projekt za izvedbo.

Ogrevanje
Pri ogrevanju je potrebno upoštevati predvideno daljinsko ogrevanje Občine Mozirje.

Zrak
Realizacija UN Podrožnik ne bo poslabšala bivalnih in delovnih razmer. Za zagotovitev čim nižje stopnje onesnaženosti zraka sta za ogrevanje kot energetski vir predvidena topla voda (vročevod) oziroma zemeljski plin (plinovod).

Hrup
Ob upoštevanju 4. člena uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) je območje UN Podrožnik uvrščeno v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom. To je območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovalnimi prostori in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim (mešano območje), ter javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti. Mejne vrednosti ravni hrupa so opredeljene v 5. in 6. členu zgoraj navedene uredbe.

Vode
Realizacija UN Podrožnik ne predstavlja neposredne nevarnosti za vodotok in večjih vplivov ni pričakovati saj bodo komunalne odpadne vode odvajane v javni kanalizacijski sistem, morebitne tehnološke odpadne vode iz območja morajo dosegati ustrezno kakovost, onesnažene padavinske vode z zunanjih utrjenih površin pa bodo odvajane oziroma ponikane preko oljnih lovilcev.

Odpadki
Nastali odpadki v času obratovanja objektov na območju UN Podrožnik pri ustreznem ravnanju ne bodo imeli večjega negativnega vpliva na okolje.

Tla
Na območju UN Podrožnik zaradi predvidenih posegov ni pričakovati vplivov na strukturo temeljnih tal na obravnavani lokaciji.

Krajinske in vidne značilnosti prostora, naravna in kulturna dediščina
Z ozirom na obstoječe stanje namembnost ter dejansko rabo, bo imel UN Podrožnik pozitiven vpliv na krajinsko in vidno značilnost prostora. Zaradi ureditve območja bodo kulturni spomeniki privlačnejši in dostopnejši širši javnosti.
Pri urejanju prostora se morajo upoštevati nekatera načela in principi ohranjanja narave:
– Fizične in pravne osebe morajo ravnati tako, da prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti, ki varujejo naravne vrednote. Država, lokalna skupnost in druge osebe javnega prava so pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti dolžne upoštevati načela, cilje in ukrepe ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot ter pri tem medsebojno sodelovati (7. člen zakona o ohranjanju narave).
– Posegi v naravo, ki vključujejo tudi posege v prostor, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni urad ali lokalni organ izbirati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave (96. člen zakona o ohranjanju narave).
Na osnovi 35. člena zakona o ohranjanju narave se v prostoru ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo krajinska pestrost, ki je definirana kot prostorska strukturiranost naravnih in antropogenih prvin, in tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pestrost krajinske zgradbe je osnova za biotsko raznovrstnost. Varovanje krajinskih značilnosti, naravnih danosti in antropogeno preoblikovanje krajine, je v tesni povezavi z ohranitvijo ekološkega ravnovesja v prostoru. Zato se posegi v prostor načrtujejo tako, da se prednostno ohranjajo prepoznavne značilnosti krajine in biotska pestrost.
Načrtovana krajinska ureditev je z vidika varstva narave ravno tako ustrezna in dobrodošla, saj pomeni pridobitev novih zelenih površin. Pomembna je tako z ekološkega kot tudi z morfološkega (oblikovnega) in sociološkega vidika (rekreacija).
Poleg omenjenih splošnih usmeritev je potrebno pri krajinski ureditvi upoštevati:
– pri načrtovanju zasaditev javnih površin zagotoviti zasaditev z avtohtonimi vrstami.
– načrtovanje infrastrukturnih vodov uskladiti z načrtovanjem zasaditve, tako, da se zagotoviti zadosten odmik vodov od vegetacije. Pri podzemnih vodih zagotoviti odmik od koreninskega sistema dreves v širini krošnje drevesa.
– pri načrtovanju tlakovanja javnih površin v neposredni bližini dreves zagotoviti zadostno prepustnost podlage (drevesna rešetke, odprte površine pod drevjem itd.), tako, da je omogočen dotok padavinskih vode do koreninskega sistema rastlin.
– pri izvajanju gradbenih del večja drevesa zaščititi pred poškodbami.

Odstopanja od tehničnih ali ureditvenih elementov UN Podrožnik so možna, če se v nadaljnjem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, topografskih ali katastrskih razmer ugotovijo ekonomsko in tehnično bolj utemeljene rešitve, s katerimi pa se ne smejo poslabšati ekološki pogoji ali pa bi bila odstopanja v nasprotju z javnimi interesi ali soglasji, pridobljenimi k UN Podrožnik. Z odstopanji morajo soglašati organi oziroma organizacije, katerih delovno področje bi spremembe kakorkoli zajele.

Funkcionalna zemljišča obstoječih objektov se opredelijo na osnovi opredelitve nove parcelacije površin:
– obstoječih robnih in novih cestnih teles s hodniki za pešce in kolesarje ter parkirišč.
– vse druge površine so funkcionalna zemljišča skupine ali posameznih objektov.

Potres
Potrebno je dimenzionirati konstrukcije objektov za intenziteto potresa 8. stopnje intenzivnosti potresov po lestvici MSC.
Zaklanjanje
V skladu z 68. členom zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) in uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) zaklanjanje območja ni potrebno.

Način ravnanja s plodno zemljo
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali sanacije degradiranega prostora.

Arhitektonske ovire
Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte je potrebno izvesti rampo za dostop do funkcionalno ovirane ljudi naklona 1:16.
Potrebno je izvesti vhode na peš pločnike ob objektu z utopljenimi robniki v omenjenem naklonu.

Požarna varnost
Pri izvedbi UN Podrožnik je potrebno upoštevati pogoje varstva pred požari, 22. in 23. člen zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93).
Do vseh objektov je potrebno omogočiti dovoz urgentnih vozil po cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili. Obvezna je izvedba hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti in zagotovitev predpisanih odmikov med objekti.

UN Podrožnik se lahko izvaja v več etapah, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Etapna gradnja objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter ureditvami za varovanje okolja in požarno varnost. Posamezna etapa se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve vključno z ozelenitvijo. Etapno izvajanje ureditvenega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča, prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
V prvi fazi je potrebna izgradnja komunalne infrastrukture, predvsem kanalizacije in izgradnja predvidenih novih cest. Komunalna ureditev posameznih zaključenih območij je možna tudi fazno oziroma vzporedno z izgradnjo in ureditvijo novih stanovanjskih območij.
Pred izgradnjo komunalne in energetske infrastrukture so možne dograditve, nadgraditve, rekonstrukcije, nadomestne gradnje in novogradnje objektov, če to ni v nasprotju s predvidenimi poteki komunalnih vodov.

Pri izvajanju posegov v prostor na območju ureditvenega načrta je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izkopu gradbene jame odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– odvečno plodno zemljo se deponira na lokacijo, ki jo določi občinski komunalni nadzorni;
– med gradnjo zavarovati vegetacijo pred poškodbami;
– po končani gradnji odstraniti provizorije, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.

Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri pristojnem občinskem organu za urejanje prostora v Občini Mozirje.

Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo urbanistične inšpekcijske službe.

Z dnem veljavnosti odloka o ureditvenem načrtu za območje Podrožnika prenehajo na tem območju veljati:
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za prostorsko celoto Občine Mozirje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/96 in 1/01);
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za dele naselij Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno, Luče in Gornji Grad (Uradni list RS, št. 66/93 in 109/01 ter Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/01).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.