Na podlagi 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 45/94, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 73/95, 9/96, 39/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01 in 16/02), 44. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in 18/02), 6., 32. in 33. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98) ter 10. in 18. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) je Občinski svet občine Tržič na 22. seji, dne 26. 6. 2002 sprejel

S tem odlokom, kot koncesijskim aktom, Občina Tržič kot koncedent opredeljuje predmet koncesije, uporabnike storitev javne službe, pogoje koncesioniranja, obveznosti koncesionarja, vodenje katastra in kontrolne knjige, način financiranja, začetek in čas trajanja koncesije in druge elemente, pomembne za podelitev koncesije za izvajanje izbirne gospodarske javne službe na področju izgradnje in vzdrževanja javne razsvetljave (v nadaljevanju: javna služba).
Javna služba iz tega odloka se izvaja na celotnem območju Občine Tržič.

Za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo naslednje naprave:
– luči na drogovih ob cestiščih,
– luči na drogovih na drugih javnih površinah,
– druge luči, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin.

Predmet koncesije je izvajanje javne službe, ki obsega izgradnjo naprav za javno razsvetljavo ter vse storitve rednega vzdrževanja in obnavljanja, potrebne za zagotavljanje nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave:
1. zamenjava svetilk in sijalk,
2. zamenjava drogov javne razsvetljave,
3. popravilo oziroma menjava sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo,
4. čiščenje in redno vzdrževanje drogov in drugih delov javne razsvetljave,
5. izgradnja in investicijsko vzdrževanje naprav javne razsvetljave,
6. intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave,
7. vodenje katastra in kontrolne knjige,
8. izvedba novoletne in drugih okrasitev po naročilu koncedenta,
9. izvedba dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave,
10. električarska dela povezana z delovanjem naprav javne razsvetljave,
11. dajanje soglasij v zvezi z javno razsvetljavo,
12. nameščanje in vzdrževanje reklamnih tabel na drogovih javne razsvetljave,
13. nameščanje in vzdrževanje čezcestnih transparentov,
14. druge storitve, ki jih določa zakon ali izvršilni predpis.

Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v Občini Tržič.
Uporabnik ima pravico opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe in oblikovati predloge ter pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje.
Koncesionar je dolžan uporabniku čimprej pisno odgovoriti, najkasneje pa v roku 30 dni.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je registrirana za dejavnost, ki je predmet koncesije;
2. da zaposluje najmanj eno osebo s strokovno izobrazbo najmanj V. stopnje tehnične ali druge ustrezne smeri z najmanj tremi leti delovnih izkušenj v elektrotehnični stroki;
3. da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju javne službe, od katerih ima vsaj eden najmanj IV. stopnjo strokovne izobrazbe elektrotehnične ali druge ustrezne smeri;
4. da razpolaga z zadostnim obsegom potrebnih delovnih priprav;
5. da razpolaga z ustreznimi poslovnimi prostori;
6. da zagotavlja strokovno in kadrovsko usposobljenost za vodenje katastra javne službe ter ima ustrezne delovne priprave za njegovo vodenje;
7. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem javne službe lahko povzroči tretji osebi, državi ali občini;
8. da za čas trajanja koncesije predloži gospodarski načrt izvajanja javne službe, ki vsebuje program izvajanja javne službe z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančnega in razvojnega vidika ter cene storitev;
9. da izpolnjuje druge, s predpisi določene pogoje.

Koncesionar mora vsako leto do konca meseca septembra za naslednje leto koncedentu oddati letni gospodarski načrt, ki mora vsebovati:
– program izvajanja javne službe,
– cene storitev,
– navedbo višine sredstev, ki so namenjene za tekoče opravljanje javne službe,
– načrtovan presežek prihodkov nad odhodki za nameščanje in vzdrževanje reklamnih tabel na drogovih javne razsvetljave ter čezcestnih transparentov,
– navedbo višine sredstev, ki so namenjene za investicijsko vzdrževanje naprav javne razsvetljave,
– predlog izgradnje novih naprav javne razsvetljave po posameznih območjih Občine Tržič in potrebnih finančnih sredstev za to,
– drugo, glede na zahtevo koncedenta.
Župan občine, kot zastopnik in predstavnik koncedenta, s sklepom potrdi letni gospodarski načrt za izvajanje javne službe.
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju objektov in naprav javne razsvetljave, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih, samoiniciativno pa lahko tudi v drugih primerih.
Koncesionar je dolžan do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto koncedentu letno poročilo o opravljenih storitvah in finančno poročilo.

Koncesionar, ki poleg javne službe iz tega odloka opravlja še druge dejavnosti, mora za javno službo na področju izgradnje in vzdrževanja javne razsvetljave na območju Občine Tržič voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o gospodarskih družbah.
Koncesionar mora za nameščanje in vzdrževanje reklamnih tabel na drogovih javne razsvetljave ter čezcestnih transparentov voditi posebno evidenco, iz katere bodo razvidni prihodki in odhodki za ta namen.
Koncesionar, ki javno službo opravlja tudi na območju drugih lokalnih skupnosti, mora v okviru ločenega računovodstva za potrebe javne službe posebej evidentirati račune za storitve, opravljene na območju Občine Tržič.

Koncesionar izvaja svojo dejavnost pod pogoji, da:
– pri izvajanju javne službe spoštuje veljavne predpise,
– opravlja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun na podlagi določil tega odloka in koncesijske pogodbe,
– zagotavlja uporabnikom stalno in kvalitetno izvajanje javne službe,
– zagotavlja zadostno število strokovnih kadrov in za izvajanje storitev zadosten obseg tehničnih sredstev,
– opravlja storitve v skladu s potrjenim gospodarskim načrtom iz 6. člena tega odloka,
– dosledno upošteva tehnične, stroškovne, organizacijske, vzdrževalne, razvojne in druge standarde ter normative za opravljanje javne službe,
– na zahtevo koncedenta oziroma pristojne inšpekcije omogoči strokovni in finančni nadzor nad zakonitostjo dela,
– zagotavlja Občini Tržič strokovno pomoč pri načrtovanju oziroma oblikovanju programov razvoja javne službe.

V primeru elementarnih nesreč ali v drugih primerih, ki zahtevajo takojšnje posredovanje oziroma odpravo napake, zlasti, če so ogrožena človeška življenja, je koncesionar dolžan zagotoviti interventno izvajanje javne službe na poziv uporabnikov ob vsakem času ter zagotoviti odpravo napak v roku 24 ur oziroma takoj, ko je to mogoče.

Presežek prihodkov nad odhodki, razviden iz posebne evidence vodenja prihodkov in odhodkov iz drugega odstavka 7. člena tega odloka, mora koncesionar namensko uporabiti za investicijsko vzdrževanje naprav javne razsvetljave.
Višino presežka prihodkov nad odhodki iz prejšnjega odstavka tega člena mora koncesionar predvideti v letnem gospodarskem načrtu iz 6. člena tega odloka.

Javno službo izvaja koncesionar ob uporabi delovnih priprav in drugih sredstev, potrebnih za opravljanje javne službe, ki so njegova last oziroma last tretjih oseb, ki jih pridobi na podlagi najema ali drugega podobnega pravnega posla.

Kataster iz 7. točke 3. člena tega odloka vsebuje podatke o nazivu, lokaciji, lastništvu, tehničnih lastnostih ter številu vseh naprav oziroma objektov javne razsvetljave.
Kataster, ki je last koncedenta, se vodi v obliki računalniškega zapisa.
Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj štirikrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa mu jih izroči v celoti.
Koncesionar je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja poslovna tajnost in jih sme dajati na vpogled samo koncedentu in pristojnim inšpektorjem.
Kataster mora biti voden ažurno, prvi koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, pa ga mora vzpostaviti v roku 6 mesecev po začetku opravljanja koncesionirane dejavnosti.

Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje najmanj naslednje podatke:
– opis dela,
– opis porabljenega materiala,
– nabavna cena porabljenega materiala,
– porabljen čas za opravljeno delo,
– naprava, na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra iz 12. člena tega odloka),
– cena za opravljeno delo.
Kontrolno knjigo koncesionar posreduje koncedentu do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.

Javna služba se financira iz proračuna koncedenta na podlagi porabljenega in vgrajenega materiala po konkurenčnih nabavnih cenah.
Za nameščanje in vzdrževanje reklamnih tabel na drogovih javne razsvetljave ter čezcestnih transparentov pridobiva koncesionar finančna sredstva iz cene za opravljene storitve, ki jih zaračunava neposredno uporabnikom storitev.
Cenik storitev v okviru letnega gospodarskega načrta potrdi župan občine s sklepom.
Pogoji za spreminjanje cen se določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesionar je v celoti odgovoren za škodo, ki jo povzroči sam ali pri njem zaposleni delavci pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe uporabnikom ali drugim pravnim in fizičnim osebam.
Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti:
– za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,
– za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam.
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Tržič.
Škoda iz prve alinee drugega odstavka tega člena obsega zlasti stroške, ki nastanejo zaradi izbire novega izvajalca javne službe ali za pokrivanje izrednih stroškov nujnega interventnega zagotavljanja storitev javne službe, če pride do prenehanja opravljanja javne službe po krivdi koncesionarja.

Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe opravlja v okviru svojih pristojnosti pristojni občinski urad oziroma s strani koncedenta pooblaščena institucija.
Osebam, ki se izkažejo s pooblastilom župana ali direktorja občinske uprave, mora koncesionar omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled naprav, vpogled v dokumentacijo, v kataster javne službe oziroma vodenje zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
Koncedent opravi napovedan nadzor s poprejšnjo pisno ali ustno napovedjo vsaj 10 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb ter praviloma le v poslovnem času koncesionarja.
Koncedent lahko zaradi utemeljenih razlogov opravi tudi nenapovedan nadzor v smislu prejšnjega člena.
O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Koncesionarja pridobi občina na podlagi javnega razpisa, ki ga strokovno pripravi pristojni urad občinske uprave.
Za izvedbo javnega razpisa župan s sklepom imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo predsednik in dva člana. Župan s sklepom imenuje tudi tri nadomestne člane komisije.
Javni razpis v imenu občine objavi župan v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis traja od dneva objave do poteka razpisnega roka, ki ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od 60 dni. Z pričetkom razpisnega roka mora biti interesentom na voljo razpisna dokumentacija, v kateri so podrobneje opredeljeni kriteriji iz koncesijskega akta za opravljanje javne službe in kriteriji za izbiro koncesionarja. V razpisu se določi datum, ura in kraj odpiranja ponudb.
Javni razpis uspe, če do roka, določenega v razpisu, ponudbo pravočasno in pravilno vloži vsaj en vlagatelj.
Če javni razpis ne uspe, se javni razpis v roku najmanj 30 dni ponovi pod enakimi ali drugačnimi pogoji. Če je neuspešen tudi ponovni javni razpis, se šteje, da je zaradi potreb prebivalcev Občine Tržič potrebno uporabiti določbe zakona, ki urejajo gospodarske javne službe v primeru neposrednega prenosa opravljanja javne službe.
O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo po zakonu o splošnem upravnem postopku. Pred izdajo odločbe o izbiri koncesionarja direktor pridobi mnenje komisije za izvedbo javnega razpisa.
Ponudnik, ki se ne strinja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, lahko na podlagi določb zakona o splošnem upravnem postopku vloži pritožbo. O pritožbah ponudnikov odloča v upravnem postopku župan občine. Njegova odločitev je dokončna. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor po določbah zakona o upravnem sporu.

Župan v imenu in za račun koncedenta z izbranim koncesionarjem najkasneje v roku 60 dni po pravnomočnosti odločbe o izbiri koncesionarja sklene pisno koncesijsko pogodbo.
Koncesija začne veljati z dnem, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in je podeljena za dobo desetih let.
Koncesionar je dolžan pričeti z opravljanjem koncesionirane dejavnosti takoj, ko je podpisana pogodba oziroma z dnem, ki je določen v koncesijski pogodbi.

Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine Tržič izključno pravico opravljati javno službo, za katero je pridobil koncesijo, razen v primerih, ko je z zakonom ali s podzakonskimi predpisi posamezno opravilo naloženo drugi osebi.

Koncesionar je dolžan koncedenta nemudoma obvestiti o spremembi okoliščin, ki so bile pomembne za sklenitev koncesijske pogodbe.
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture.
Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent koncesijo odvzame.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z razdrtjem koncesije,
– z odvzemom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha po preteku časa, za katerega je bila sklenjena.
Koncesijska pogodba preneha tudi v primeru stečaja pravne osebe, ki je imela koncesijo oziroma z izbrisom iz ustreznega vpisnika ali registra fizične osebe, ki je imela koncesijo.
Prenehanje koncesijske pogodbe, ne glede na razlog ali način, ne sme prizadeti pravic uporabnikov.

Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob razdrtju koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.

Koncedent lahko koncesionarju z upravno odločbo odvzame koncesijo v naslednjih primerih:
– nepravočasen začetek opravljanja javne službe glede na rok, določen v koncesijski pogodbi,
– neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti,
– nespoštovanje veljavnih tehničnih, stroškovnih, organizacijskih, vzdrževalnih in drugih standardov in normativov za opravljanje javne službe,
– opuščanje opravljanja javne službe na posameznih območjih ali na posameznih pomembnejših objektih,
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to, ali so posledice nastopile ali ne,
– angažiranje podizvajalcev brez soglasja koncedenta,
– opustitev vodenja katastra,
– nepopolno ali nestrokovno vodenje katastra,
– uporaba cen, ki niso določene v skladu s 6. členom tega odloka,
– opustitev sklenitve zavarovanja po 15. členu tega odloka,
– razlogi, določeni v 20. členu tega odloka,
– drugi primeri kršitev, določeni s tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
Odvzem koncesije je možen, če je koncedent na konkretno kršitev koncesionarja predhodno pisno opozoril, mu postavil rok za odpravo morebitnih posledic kršitve in mu pri tem zagrozil z odvzemom koncesije.

Koncedent lahko opravljanje javne službe do ponovne ureditve razmer v skladu s tem odlokom prevzame v režijo s tem, da je dotedanji koncesionar dolžan koncedentu na njegovo zahtevo omogočiti uporabo svojih delovnih priprav.

Koncesije ni mogoče odvzeti, če je do okoliščin, ki bi utemeljevale odvzem, prišlo zaradi višje sile.
Kot višja sila se razumejo izredne nepredvidene okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje strank. Za višjo silo štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojne ali ukrepi oblasti, pri čemer pride do spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
Koncesionar je dolžan v pogojih višje sile nadaljevati z opravljanjem javne službe, koncedent pa je dolžan koncesionarju povrniti morebitne povečane stroške, ki so nastali v teh pogojih.
O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

Koncesionar lahko prenese opravljanje javne službe na drugo osebo le, če je prenos predviden v koncesijski pogodbi in v obsegu, ki je predviden v tej pogodbi. V primeru, da koncesijska pogodba nima določb o prenosu opravljanja javne službe, je prenos možen le ob pogoju predhodnega dovoljenja koncedenta. Dovoljenje izda pristojni urad občinske uprave v obliki upravne odločbe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.