Priloga 1

             POSTOPEK ZA VZORČENJE ZAMRZNJENIH ŽIVIL

1. Izbira embalažnih enot za uradni nadzor

Vrsta in količina izbranih embalažnih enot mora biti taka, da
njihova temperatura zastopa najtoplejše točke pregledane
pošiljke.

1.1. Hladilnice

Vzorce je treba izbrati na več kritičnih točkah v hladilnici,
npr. v bližini vrat (zgornja in spodnja raven), v bližini sredine
hladilnice (spodnje in gornje ravni) in v bližini pretoka
povratnega zraka hladilne enote. Upoštevati je treba trajanje
hranjenja vsakega izdelka (za stabilizacijo temperature).

1.2. Prevoz

a) Med prevozom:

Vzorce je potrebno izbrati z vrha in na dnu pošiljke poleg roba
vsakih vrat ali para vrat.

b) Vzorčenje med razkladanjem:

Izbrati je potrebno štiri vzorce med naslednjimi kritičnimi
točkami:

- vrh in dno pošiljke poleg roba, kjer se vrata odpirajo,

- vrhnji zadnji vogali pošiljke (na točki, ki je kar najbolj
oddaljena od hladilne enote),

- sredina pošiljke,

- sredina prednje površine pošiljke (kar se da blizu hladilne
enote),

- gornji in spodnji vogali prednje površine pošiljke (kar se da
blizu pretoka povratnega zraka k hladilni enoti).

1.3. Hladilne omare v prometu na drobno

Vzorec je potrebno izbrati na vsaki od treh lokacij, ki
predstavljajo najtoplejše točke v hladilni omari v trgovini.

Priloga 2

             METODA MERJENJA TEMPERATURE ZAMRZNJENIH
                              ŽIVIL

1. Obseg

Skladno s predpisom, ki ureja varnost zamrznjenih živil je
potrebno temperaturo po toplotni stabilizaciji v celotnem izdelku
ves čas vzdrževati pri -18 °C ali hladneje, z možnimi kratkimi
nihanji navzgor.

2. Načelo

Merjenje temperature zamrznjenih živil predstavlja natančno
beleženje temperature izbranega vzorca, vzetega v skladu s
prilogo 1, s pomočjo ustrezne merilne opreme.

3. Opredelitev temperature

Temperatura pomeni temperaturo, izmerjeno na navedeni lokaciji z
delom merilnega instrumenta ali naprave, občutljivim na
temperaturo.

4. Naprave

4.1. Termometrska merilna naprava

4.2. Instrumenti, ki prodirajo v izdelek

Treba je uporabiti koničast kovinski instrument, kot kladivo za
led, ročni sveder ali večji sveder, ki se lahko čisti.

5. Splošna specifikacija instrumentov za merjenje temperature

Merilni instrumenti morajo ustrezati naslednjim specifikacijam:

a) odzivni čas mora v treh minutah doseči 90% razlike med
začetnim in končnim odčitkom;

b) natančnost instrumenta mora biti + / - 0,5 stopinj C v razponu
meritev - 20 stopinj C do + 30 stopinj C;

c) natančnost merjenja se ne sme spremeniti za več kot 0,3
stopinj C med delovanjem v temperaturnem razponu prostora od - 20
stopinj C do + 30 stopinj C;

d) ločljivost prikazovalnika instrumentov mora biti 0,1 stopinj
C;

e) natančnost instrumenta je treba redno pregledovati;

f) instrument mora imeti veljavno spričevalo o umeritvi;

g) temperaturna sonda se mora zlahka čistiti;

h) temperaturno občutljivi del merilne naprave mora biti
oblikovan tako, da zagotavlja dober termični stik z izdelkom;

i) električna oprema mora biti zavarovana proti neželenim vplivom
zaradi kondenzacije vlage.

6. Postopek merjenja

6.1. Predhlajenje instrumentov

Sonda za merjenje temperature in instrument za prodiranje v
zamrznjeno živilo morata biti pred merjenjem temperature izdelka
ohlajena.

Metoda za predhodno hlajenje mora zagotavljati, da sta oba
instrumenta kar se da izenačena s temperaturo izdelka.

6.2 Priprava vzorcev za merjenje temperature

Sonde za merjenje temperature na splošno niso načrtovane za
prodiranje v hitro zamrznjeni izdelek. Zaradi tega je treba v
izdelek s pomočjo predhodno ohlajenega instrumenta za prodiranje
narediti luknjo, v katero se vstavi sonda. Premer luknje bi se
moral tesno prilegati premeru sonde, globina pa je odvisna od
vrste izdelka (kot je opisano v točki 6.3).

6.3. Merjenje temperature izdelka

Pripravo vzorca in merjenje njegove temperature je treba opraviti
v izbranem hlajenem okolju v katerem se nahaja vzorec. Merjenje
poteka na sledeč način:

a) Kjer to dovoljujejo dimenzije izdelka, se vstavi vnaprej
ohlajeno sondo v globino 2,5 mm od površine izdelka.

b) Če merjenje v globini po prejšnji točki ni mogoče, je treba
sondo vstaviti v minimalno globino, ki znaša 3 do 4-kratni premer
sonde, od površine izdelka.

c) Določenih vzorcev hrane zaradi njene velikosti ali sestave
(npr. zeleni grah) ni mogoče vrtati za določanje notranje
temperature. V takih primerih je potrebno določiti notranjo
temperaturo embalažne enote tako da se vstavi primerno koničasto
vnaprej ohlajeno sondo v sredino omota in izmeri temperaturo v
stiku s hrano.

d) Temperatura se odčita, ko doseže stalno vrednost.