Na podlagi četrtega odstavka 3. člena zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 52/00 in 42/02) izdaja minister za zdravje

Ta pravilnik določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati hitro zamrznjena živila, namenjena končnemu potrošniku, restavracijam, bolnišnicam, menzam in drugim objektom javne prehrane ter živila, ki bodo nadalje predelana in pripravljena.
Ta pravilnik določa tudi zahteve za izvajanje notranjega nadzora nad temperaturami v prevoznih sredstvih, skladiščih in prostorih za shranjevanje hitro zamrznjenih živil.

Hitro zamrznjena živila (v nadaljnjem besedilu: zamrznjena živila) so živila:
– ki so bila zamrznjena s postopkom hitrega zamrzovanja, s katerim je območje največje kristalizacije prekoračeno čim hitreje in je bila v celotnem izdelku dosežena in vzdrževana temperatura -18 °C ali nižja temperatura,
– ki se dajejo v promet z oznako “zamrznjena živila“.
Med zamrznjena živila po tem pravilniku se ne štejeta sladoled in led za uživanje.

Surovine, ki se uporabljajo v proizvodnji zamrznjenih živil, morajo biti pristne in čimbolj sveže ter morajo ustrezati predpisom, ki urejajo zdravstveno ustreznost in kakovost živil.
Priprava in hitro zamrzovanje živil se mora opraviti čim hitreje in z uporabo ustrezne opreme, ki zagotavlja najmanjše možne kemične, biokemične in mikrobiološke spremembe v živilu.

Za hitro zamrzovanje živil se lahko v neposrednem stiku z živili uporabijo:
– zrak,
– dušik,
– ogljikov dioksid.
Snovi iz prejšnjega odstavka morajo izpolnjevati predpisana merila čistosti.

Temperatura zamrznjenih živil mora biti stabilna in v celotnem izdelku vzdrževana na –18 °C ali nižje, z možnimi kratkimi nihanji navzgor med prevozom, v živilskih obratih in v hladilnih omarah v prometu na drobno, vendar ne za več kot 3 °C, pri čemer je potrebno upoštevati načela dobrih praks shranjevanja in prometa.

Oprema, ki se uporablja za hitro zamrzovanje, shranjevanje, prevoz in razdeljevanje zamrznjenih živil ter hladilne omare v prometu na drobno, morajo biti takšne, da se zagotovi temperatura zamrznjenih živil v skladu s tem pravilnikom.
Nosilci živilske dejavnosti morajo temperaturo, ki jo zagotavlja oprema iz prejšnjega odstavka, dokumentirati in dokumentacijo o meritvah predložiti ob uradnem nadzoru.

Prevozna sredstva, skladišča in skladiščni prostori za zamrznjena živila morajo biti opremljeni z ustreznimi merilnimi napravami, ki v rednih in enakomernih časovnih obdobjih beležijo temperature zraka, ki so jim izpostavljena zamrznjena živila.
Merilne naprave v prevoznih sredstvih morajo biti potrjene s strani organa, pristojnega za meroslovje države, v kateri je prevozno sredstvo registrirano.
Zabeležene meritve temperatur iz prvega odstavka tega člena morajo nosilci živilske dejavnosti datirati in jih, glede na lastnosti živila, shranjevati najmanj tri leta.

V prometu na drobno mora biti v hladilnih omarah nameščen vsaj en dobro viden termometer za merjenje temperature zamrznjenih živil. Pri odprtih hladilnih omarah mora termometer kazati temperaturo izhodnega zraka na višini črte, ki jasno označuje maksimalno višino polnjenja.
V skladiščnih prostorih s prostornino manj kot 10 kubičnih metrov, v katerih se skladiščijo zaloge zamrznjenih živil v prometu na drobno, se temperatura zraka lahko meri z dobro vidnim termometrom.

Zamrznjena živila, namenjena končnemu potrošniku, morajo biti predpakirana tako, da so zavarovana pred izsušitvijo, mikroorganizmi in drugim onesnaženjem.

Poleg pogojev iz predpisa, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil in oznake iz druge alinee prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, mora označba zamrznjenega živila vsebovati še naslednje podatke:
– minimalni rok trajanja,
– temperaturo shranjevanja ali vrsto opreme, v kateri se lahko zamrznjeno živilo hrani pri uporabniku,
– rok uporabe pri uporabniku pod pogoji iz prejšnje alinee,
– serijo (lot),
– besedilo “po odtajanju ne zamrzujte ponovno“.

Označba zamrznjenih živil iz druge alinee prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, ki niso namenjena končnemu potrošniku, restavracijam, bolnišnicam, menzam ali drugim objektom javne prehrane, mora vsebovati naslednje podatke:
a) ime, pod katerim se zamrznjeno živilo prodaja in oznako “zamrznjeno živilo“ ali oznako iz priloge, ki je sestavni del tega pravilnika, če gre za uvožena živila,
b) neto količino, izraženo v enotah za maso,
c) serijo (lot),
d) ime in naslov oziroma firmo in sedež proizvajalca ali tistega, ki živilo pakira, v primeru uvoza pa ime in naslov oziroma firmo in sedež uvoznika oziroma prodajalca v Republiki Sloveniji in ime in naslov proizvajalca ali državo proizvajalca.
Podatki iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni na embalaži ali pritrjeni na embalažo.

Način vzorčenja in metodo merjenja temperatur zamrznjenih živil, ki se uporabljata pri izvajanju uradnega nadzora temperatur v prevoznih sredstvih, skladiščih in prostorih za shranjevanje zamrznjenih živil ureja poseben predpis.

Pravne in fizične osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili, morajo prilagoditi opremo v skladu s tem pravilnikom do 31. 12. 2002.
Zamrznjena živila, ki niso označena v skladu s tem pravilnikom, so lahko v prometu do poteka roka njihove uporabe.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Priloga

Imena, pod katerimi se dajejo v promet  zamrznjena živila v tujih
jezikih so:

v angleščini: 'quick-frozen',

v danščini: 'dybfrossen',

v francoščini: 'surgelé',

v grščini: 'baqeiaz katayuxhz' ali 'taceiaz katayuxhz' ali 'uper-
kateyugmeua',

v italijanščini: 'surgelato',

v nemščini: 'tiefgefroren' ali 'Tiefkühlkost' ali 'tiefgekühlt'
ali 'gefrostet',

v nizozemščini: 'diepvries',

v portugalščini: 'ultracongelado';

v španščini: 'ultracongelado' ali 'congelado rapidamente'.