Na podlagi 34. in 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89), 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 45.d člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 726/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter na podlagi 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet občine Ljubljana na 40. seji dne 8. 7. 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99, 26/99, 28/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01) za območje Mestne občine Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: prostorski plan Mestne občine Ljubljana) in družbenega plana Občine Ljubljana Šiška za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št.45/86, 47/87, 48/87, 2/88, 23/88, 27/88, 19/89, 20/89 in Uradni list RS, št. 45/90, 20/91, 2/92, 49/92, 4/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 40/92, 10/94) za območje Mestne občine Ljubljana, ki se nanašajo na spremembe namenske rabe in zasnovo cestnega omrežja ter na programsko zasnovo za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze.

V tekstualnem delu prostorskega plana Mestne občine Ljubljana se:
– 4. poglavje dolgoročni plan po dejavnostih in območjih spremeni tako, da se:
· v točki 4.2.1. regionalni prometni sistem, v podpoglavju Cestna infrastruktura, v drugem stavku drugega odstavka črta druga alinea, tako da se stavek pravilno glasi:
Do leta 2000 bodo zgrajeni naslednji odseki avtocest:
– dokončanje južne obvozne ceste,
– Ljubljana–Zagreb
– in del vzhodne obvoznice med Litijsko cesto in severno obvoznico:
· v točki 4.2.3. Razvoj prometnega sistema po letu 2000 se doda alineo:
– avtocesto na odseku Šentvid–Koseze,
· 9. poglavje tabele spremeni in dopolni tako, da se v točki 9.6. Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti v tabelarični del doda:

-----------------------------------------------------------------
Prostorska celota   Oznaka          Ime           Predlog
                    območja         območja       spremembe
                    urejanja        urejanja      načina urejanja
-----------------------------------------------------------------
Š3 Podutik          ŠT 3/1          Avtocesta     LN
Š6 Stanežiče
  – Vižmarje        ŠT 6/2          Avtocesta     LN
-----------------------------------------------------------------

Kartografski del
Spremeni se kartografski del prostorskega plana Mestne občine Ljubljana v kartah:
– zasnova cestnega omrežja, M 1:50.000
– usmeritve glede načinov urejanja s prostorsko izvedbenimi akti, M 1:25 000
– kartografska dokumentacija k planu, M 1:5000, karte LJ-S-22, LJ-S-32, LJ-S-42.
Spremembe se nanašajo na spremembo kmetijskih, gozdnih, rekreacijskih, proizvodnih območij in območij za stanovanjsko gradnjo in spremljajoče dejavnosti v korist površin za promet.

Družbeni plan Občine Ljubljana Šiška in družbeni plan Občine Ljubljana Vič-Rudnik se spremenita in dopolnita tako, da se doda programsko zasnovo za avtocesto na odseku Šentvid–Koseze.
1. Tekstualni del programske zasnove
Opis trase
Dolžina trase je 5.550 km. Odsek avtoceste poteka v smeri sever–jug, s začetkom na priključku Brod in zaključkom s priključitvijo na obstoječo štiripasovno zahodno ljubljansko obvoznico. Od priključka Brod do Celovške ceste je trasa že zgrajena in poteka v vkopu do galerije, ki je deloma že izvedena (v dolžini ca. 270 m od severnega portala, manjka pa še ca. 170 m do začetka klasičnega dela predora). Pod Šentviškim hribom poteka avtocesta po dveh predorskih ceveh v dolžini 1051 oziroma 1049 m. Od izstopa iz tunela poteka trasa najprej v vkopu med Iskro in Pržanom, nato prečka Ulico Andreja Bitenca, potok Pržanec ter v nadaljevanju Kamnogoriško in Zapuško cesto ter Draveljsko gmajno s Podutiško cesto. Na območju ostanka ravninskega gozda je načrtovan priključek Koseze, kjer se severna ljubljanska obvoznica priključuje na avtocesto. Vse prečne lokalne povezave se spelje po devijacijah, ki prevzemajo motorni promet, mestni potniški promet, promet s kmetijsko mehanizacijo ter kolesarske in peš komunikacije. Ceste, ki povezujejo širše območje v prečni smeri (Cesta Andreja Bitenca, Kamnogoriška in Podutiška cesta) prečkajo avtocesto v nadvozih.
Območje obdelave
Programska zasnova je izdelana za območja urejanja ŠT 3/1 Avtocesta in ŠT 6/2 Avtocesta.
Območje obdelave zajema območje izključne rabe avtoceste s spremljajočimi objekti in ureditvami (deviacije cest in poti, prestavitve avtobusnih postajališč, nadvoze, podhod, mostove, portale, prepuste, priključke), območje ureditev obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč, območje ureditev vodotokov, območje prestavitev in navezav infrastrukturnih objektov in naprav, območje okoljevarstvenih ukrepov, območje začasnih ureditev.
Meja območja obdelave je določena v kartografskem delu:
– kartografska dokumentacija k planu (listi 3.1 do 3.3),
– programske zasnove – meja območja urejanja (list 4.0),
– programske zasnove – situacija obstoječega parcelnega stanja z namensko rabo (listi 4.1 do 4.3),
– programske zasnove – situacija obstoječega stanja z mejo kompleksnega urejanja (listi 6.1 do 6.3).
Tehnološki pogoji in omejitve
Avtocesta se izvede kot štiripasovnica z odstavnimi pasovi in vmesnim ločilnim pasom.
Vertikalne in horizontalne elemente odseka avtoceste se projektira z upoštevanjem računske hitrosti 120 km/h. Uporabljen je najmanjši horizontalni radij 1,500 m, največji vzpon 2,8% in najmanjši konveksni vertikalni radij 18,000 m.
Projektirani normalni prečni profil znaša 28 m, in sicer štirje vozni pasovi po 3,75 m, dva odstavna pasova po 2,50 m, srednji ločilni pas 4 m, dva notranja robna pasova po 0,50 m, dva zunanja robna pasova po 0,20 m in dve bankini po 1,30 m.
Predvidene prometno-tehnične ureditve
Predvidena je gradnja:
– priključka Koseze, za navezovanje na severno ljubljansko obvoznico. Priključek se izvede s krožnim vodenjem ramp in nadvozom čez zahodno obvoznico. Oblikuje se ga tako, da je ljubljanska obvoznica podrejena avtocesti,
– priključkov Šentvid in Podutiška. Priključek Šentvid je lociran na prečkanju Celovške ceste. Ohranja obstoječo obliko kot polovični diamant z dvema priključnima rampama. Priključek Podutiška se deviira. Oblikuje se ga s tremi rampami, dvema priključnima in eno odcepno,
– novogradnje in rekonstrukcije križišč: na Podutiški cesti 6 nivojskih križišč, od katerih je 5 semaforiziranih in 1 nesemaforizirano; semaforizirano križišče priključka Podutiške na severno obvoznico; semaforizirano križišče Podutiške z Ulico Bratov Babnik, ki se ga razširi; semaforizirani križišči s priključno in odcepno rampo na zahodni strani avtoceste; križišča s priključno rampo na vzhodni strani se ne semaforizira, doda pa se dodatni vozni pas za leve zavijalce v trasi Podutiške ceste; semaforizirano križišče Podutiške ceste z novo cesto v naselje pri Podutiku se semaforizira,
– deviacij prekinjenih cest in poti (podhod v Šentvidu, začasna deviacija Celovške ceste, deviacija ceste Andreja Bitenca, Kamnogoriške ceste, nadhod v podaljšku Zapuške ceste, deviacija Podutiške ceste, Ulice bratov Babnik na območju križišča s Podutiško cesto, deviacija prekinjenega dostopa do Iskre, stanovanjske ceste, izvedba dovoza do Plinarne, deviacija lokalne poti, ki povezuje z avtocesto prekinjeno Zapuško cesto s Kozakovo ulico, povezava prekinjene Zapuške ceste proti pasji šoli),
– galerije Šentvid,
– podhoda v Šentvidu,
– nadvozov na deviacijo Ceste A. Bitenca, na deviacijo Kamnogoriške ceste, na deviacijo Podutiške ceste, na priključku Koseze,
– nadhoda v podaljšku Zapuške ceste,
– prepust za Pržanec,
– mostovi preko Pržanca,
– prestavitve dveh postajališč mestnega potniškega prometa na Podutiški cesti.
Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Infrastrukturne objekte in naprave (vodovod, kanalizacija, elektroenergetski vodi visoke, srednje in nizke napetosti, telekomunikacijski vodi, plinovoda), ki jih križa predvidena trasa avtoceste je treba ustrezno zaščititi oziroma po potrebi prestaviti.
Usmeritve za arhitektonsko, urbanistično in krajinsko oblikovanje
Trasa avtoceste z objekti in opremo ceste
Odbojne ograje na avtocesti se izvede v kovinski izvedbi, dopustna višina je 0,75 m. Izjemoma se dopusti izvedba betonskih ograj v kombinaciji s protihrupnimi ograjami.
Vmesni ločilni pas se zatravi ali zasadi z nizkimi grmovnicami s plitkim koreninskim sistemom.
Zaščitna žična ograja se odmakne od nožice nasipa oziroma od zunanjega roba jarka 1-2 m. Potek ograje se prilagodi poteku trase avtoceste in ramp.
Cestna oprema in razsvetljava ceste mora izkazovati enotne oblikovne elemente.
Cestni objekti (nadvozi, mostovi) morajo biti arhitekturno oblikovani, skladno z drugimi spremljajočimi objekti ob avtocesti ter značilnostmi urbane in krajinske podobe prostora.
Protihrupne ograje morajo biti oblikovane tako, da se vzpostavi kakovosten prostor tako na notranji kot na zunanji strani ceste, s prilagajanjem izvedbe različnih tipov protihrupne zaščite stanju in značilnostim prostora na konkretnem odseku. Upoštevana mora biti prostorska zveznost postavitve različnih tipov protihrupne zaščite in enotnost v oblikovanju in materialih na celotnem odseku ter upoštevanje že izvedenih ukrepov na ostalih odsekih avtoceste.
Zasaditve
Za zagotovitev vpetosti posega v prostor in sanacijo degradiranih površin je treba obcestni prostor mestoma zasaditi z višjo vegetacijo. Pri tem je potrebno upoštevati naslednja izhodišča:
– čim bolj racionalen posek za gradnjo potrebnih gozdnih površin z učinkovito saniranim in oblikovanim gozdnim robom;
– sanacija obrežne vegetacije pri regulacijskih ureditvah z navezavo na ohranjeno vegetacijo in z namenom obnove naravnih biotopov in ekoloških značilnosti območja;
– prilagajanje značilnim vegetacijskim vzorcem in vrstni sestavi, predvsem navezava na obstoječo, avtohtono vegetacijo tako v vrstni sestavi kot v obliki;
– oblikovanje v smislu optičnega vodenja in izboljšanja kakovosti obcestnega prostora (intenzivna ozelenitev v območjih, kjer se prepleta in stika več cest (priključki, rampe, deviacije);
– zakrivanje pred nezaželenimi pogledi oziroma zakrivanje gradbenih konstrukcij in protihrupnih ograj, kjer to dopušča prostor in njegove značilnosti;
– obnova travniških površin v območjih kmetijske rabe z možnostjo ponovne uporabe (zunanje brežine nasipov).
Oblikovanje reliefa
Nasipne in vkopne brežine je treba oblikovati z zaokrožitvijo iztekov v okoliški teren oziroma tako, da se nove oblike logično in brez očitnih stikov navežejo na obstoječi naravni relief oziroma na obstoječe nasipne oziroma vkopne brežine avtoceste. Brežine je treba mestoma zasaditi z višjo vegetacijo tako, da se zagotovi stabilnost brežin in omili prehode v ravnine.
Brežine na območju izstopa obeh predorskih cevi je treba oblikovati skladno z zasnovo portalov in tako, da se doseže skladno izpeljavo v naravni relief. Tudi na vstopni predorski strani na severu je po dokončanju gradbenih del treba sanirati brežine z novo gozdno zasaditvijo.
Pri oblikovanju protihrupnih nasipov je treba upoštevati naslednja izhodišča:
– protihrupne nasipe se na odsekih, kjer se približajo pozidavi zaradi racionalne porabe prostora oblikuje v strmejših nagibih (1:1,5) in kombinira z zasaditvijo v iztekih proti naravnemu terenu; km 2,85-3,2;
– v območju med deviacijama Kamnogoriške in Bitenčeve ceste je treba protihrupna nasipa na zunanji strani oblikovati s široko, položno brežino, z nagibom ca. 1:3,5 tako, da ustvari naravno brežino in doseže položen iztek v naraven teren. Zaradi racionalne rabe prostora se na cestni strani izvede strmejši nasip 1,5:1, utrjen z armirano zemljino in zasajen s pokrovnimi rastlinami; km 2,37-2,75.
Rekultivacije
Dele cest in poti, ki po izgradnji avtoceste in spremljajočih objektov ostanejo brez funkcije, je treba humusirati in zatraviti ali zasaditi z višjo vegetacijo.
Ureditve vodnega in obvodnega prostora
Prestavitev vodotokov mora biti izvedena z upoštevanjem načel sonaravnega urejanja in z zasaditvijo avtohtone, drevesne in grmovne obvodne vegetacije.
Usmeritve za varovanje naravne dediščine, flore in vegetacije, favne in biotopov
Prečkanje zavarovanega območja krajinskega parka Polhograjski dolomiti se izvede v dvocevnem predoru. Poseg v zavarovano območje predstavlja izstopni portal v Pržanu.
Začasno zavarovanje gradbene jame pri gradnji predora pa bo pomenilo tudi poseg v severni del pobočja.
Za varovanje naravne dediščine, flore in vegetacije, favne in biotopov je treba upoštevati:
– za nove zasaditve je treba uporabljati avtohtono vegetacijo,
– z gradnjo ne smejo biti prizadeta naravno ohranjena območja, na katerih niso neposredno predvideni posegi ali gradbišča, predvsem pa vodotoki.
Ob zahodni strani avtoceste v Pržanu se izvedeta 2 nadomestna biotopa za dvoživke, v km 2.100 in v km 2.300.
Usmeritve za varovanje kulturne dediščine
Zaradi deviacije ceste Andreja Bitenca bo potrebna tudi odstranitev oziroma prestavitev baročnega znamenja v Pržanu, medtem ko se deviacija Kamnogoriške ceste izogne posegu v območje Kamnogoriškega osamelca in apnenice. Znamenje je treba v celoti ohraniti in urediti ambientalne značilnosti ob njem. Pri operativnem posegu mora biti zagotovljen nadzor s strani Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine oziroma pristojne območne enote.
Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Pred hrupom prometa leta 2025 bo za zaščito naselij ob obravnavanem delu AC na odseku Šentvid–Koseze potrebno postaviti protihrupno zaščito v dolžini 3.982 m. Protihrupna zaščita je predlagana v različnih izvedbah: protihrupne ograje v višini 2,5 do 4,5 m, protihrupni nasipi 3,5 do 6,0 m, pasivni protihrupni ukrepi.
Gradnja mora biti organizirana in izvajana tako, da se v čim večji možni meri prepreči dodatno onesnaženje zraka.
Zaradi izgradnje avtoceste se požarna varnost bližnjih objektov ne bo poslabšala. Vsi ti objekti imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila.
Potrebno je zagotoviti dostop na kmetijska zemljišča v času izgradnje in po izgradnji.
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Za zagotovitev požarne varnosti objektov mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila.
Vsi nasipi in regulacije vodotokov morajo biti utrjeni tako, da ne bo prihajalo do erozije zemljišč.
Ostali pogoji
V lokacijskem načrtu je treba določiti obveznosti investitorjev in izvajalcev, vključno z določitvijo izvedbe monitoringa za spremljanje negativnih vplivov na sestavine okolja. Na podlagi rezultatov monitoringa mora investitor izvesti dodatne ukrepe:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih naprav,
– sprememba rabe prostora,
– drugi ustrezni ukrepi.
Sestavni del lokacijskega načrta mora biti tudi poročilo o vplivih na okolje.
Pri izdelavi prostorske oziroma tehnične dokumentacije je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
– med gradnjo se prst odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal;
– po končani gradnji mora investitor zagotoviti izvedbo kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacij, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo;
– viške materiala, predvidoma do 350.000 m3, ki so iz slabo nosilnega materiala, se deponira v obeh pentljah AC priključka Brod ter v zahodni pentlji priključka Šmartno. Deponiranje materiala izven ureditvenega območja lokacijskega načrta se mora izvajati na podlagi ustrezne prostorske dokumentacije in dovoljenj za poseg v prostor;
– posebno pozornost je treba posvetiti organizaciji gradbišča. Območje gradbišča naj se čimbolj omeji na območje posega. Za potrebe gradbišča naj se uporablja že obstoječe komunikacije in ustvarja čimmanj novih dovoznih poti. Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih določilih, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju,
– zgraditi dostope, ki v načrtu niso predvideni, bodo pa utemeljeno zahtevani v postopku zaslišanih prizadetih strank,
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo pred pričetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji priključka pa po potrebi obnoviti,
– infrastrukturne vode in ostale objekte obnoviti oziroma sanirati, če bo na njih pri gradnji priključka zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja avtocestnega odseka,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih napeljav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
2. Grafični del programske zasnove
Kartografski del družbenega plana Občine Ljubljana Šiška in Občine Ljubljana Vič-Rudnik se dopolni s kartami programske zasnove:
Situacija obstoječega parcelnega stanja z namensko rabo, PKN M 1:5000
Usmeritve za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje ter varovanje in izboljšanje naravnega in bivalnega okolja, M 1: 5000
Situacija obstoječega parcelnega stanja z mejo kompleksnega urejanja M 1: 5000
Komunalna in energetska infrastruktura, M 1: 2000.

Te spremembe in dopolnitve odloka začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.