Na podlagi 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 – odl. US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS, 70/00 in 51/02), drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81 in 29/86, Uradni list RS, št. 15/91 in 52/00), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 21/86, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00), 3., 4. in 7. člena odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/95) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Krško na 34. seji dne 27. 6. 2002 sprejel

S tem odlokom se določajo varstveni pasovi in ukrepi za zavarovanje vodnih virov pred onesnaževanjem na območju Občine Krško z namenom, da se zavaruje kakovost in higienska neoporečnost pitne vode.

Varstveni pasovi obsegajo varovanje območij naslednjih vodnih virov: Podbočje, Štegina, Rore, Brestanica-Zdole, Črneča vas, Raka, Orehovec pri Kostanjevici in Dovško pri Senovem.
Obseg varstvenih pasov je prikazan na grafičnih prilogah, in sicer temeljni topografski načrt M 1:5000 in pregledni katastrski načrt M 1:5000. Grafični prikazi so del tega odloka in so na voljo na sedežu Občine Krško.

Ob upoštevanju geoloških in hidroloških razmer, kakovosti in izdatnosti vodnih virov, tehničnega načina rabe, vrste in položaja vodnih virov, se določijo naslednji varstveni pasovi in območje:
– najožji – I. varstveni pas, z najstrožjim režimom varovanja, namenjen je izključno izvajanju dejavnosti oskrbe s pitno vodo;
– ožji – II. varstveni pas, s strogim režimom varovanja, namenjen je neposredni zaščiti vodnega vira pred onesnaženjem;
– širši – III. varstveni pas, z blažjim režimom varovanja, namenjen je varovanju vodnega toka, ki teče proti vodnemu viru pred onesnaženjem;
– vplivno območje.

Na karti varstvenih pasov je prikazan z oznako 1. Območje tega pasu mora biti v lasti občine, mora biti fizično zavarovano z ograjo (velikost ograjenega prostora naj bo v skladu s prostorskimi možnostmi), hortikulturno urejeno in označeno z opozorilnimi znaki, ki označujejo 1. varstveni pas. Obliko in vsebino opozorilnih znakov določi občinska uprava. V tem pasu veljajo naslednji ukrepi:
1. Zajetje mora biti zavarovano tako, da je onemogočen vdor onesnaženih meteornih ali površinskih voda v objekt.
2. Dostop v območje zajetja je dovoljen le pooblaščenim osebam izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo.

Na karti varstvenih pasov je prikazan z oznako 2. Pokriva neposredno zaledje črpališča, skozi katero naj bi se voda najmanj 2 meseca pretakala do črpalnih vrtin. V tem pasu veljajo naslednji varstveni ukrepi:
1. Dozidave, rekonstrukcije, nadomestne gradnje objektov in gradnje stanovanjskih in poslovnih objektov niso dovoljene, če zanje ni zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje po katerem bodo odpadne vode odtekale v čistilno napravo, katera se locira izven območja 2. varstvenega pasu oziroma za objekte ni urejenih zaprtih nepretočnih greznic. Priključitev objekta na javno kanalizacijsko omrežje oziroma ureditev zaprte nepretočne greznice se mora urediti pred uporabo objekta. Hkrati se na območju ožjega varstvenega pasu organizira odvoz odpadkov, pregledajo ter sanirajo obstoječe greznice in gnojne jame ter ostali viri potencialnega onesnaženja podtalnice.
2. Gradnja novih cest, razen dovoznih, če zanje ni predvidena dodatna zaščita, ki bi varovala podtalnico pred onesnaženimi meteornimi vodami in eventualnim izlitjem nevarnih snovi ni dovoljena, morebitna odstopanja od zaščite so možna samo na podlagi predhodnega mnenja ustrezne strokovne inštitucije, ki ima pooblastilo Ministrsva za okolje in prostor RS za izdelovanje poročil o vplivih na okolje.
3. Prepovedano je graditi (urbanizacija prostora): proizvodno servisne objekte, pokopališča, kampe, skladišča nevarnih in škodljivih snovi, razen skladišč za uporabo kurilnega olja v gospodinjstvih, prostornine maksimalno 3 m3 in plinskih rezervoarjev za uporabo plina v gospodinjstvih. Prepovedano je graditi deponije komunalnih, industrijskih in kakršnih koli drugih odpadkov, farme za rejo živali, čistilne naprave za komunalne in ostale odpadne vode.
4. Prepovedano je izvajati transport nevarnih in škodljivih snovi, razen kurilnega olja in plina za gospodinjstva. Prepovedano je izvajati izkope (kamnolomi, peskokopi, glinokopi), goloseke, izkoriščanje podtalne vode tega vodonosnika, razen za potrebe vodooskrbnega sistema.
5. Obratovanje kamnoloma Gunte je možno pod pogoji podanimi v Hidrogeološkem poročilu o vplivu kamnoloma Gunte na črpališče pitne vode Rore pri Krškem, št. K-II-30d/c-1/1097, ki ga je izdelal Geološki zavod Slovenije, Oddelek za hidrologijo, junija 2001. Omenjeno poročilo je del tega odloka. Širitev kamnoloma proti črpališču ni sprejemljiva, dopustna je le sanacija brežin. Širitev kamnoloma se lahko izvede severno oziroma severozahodno ob cesti in reki Savi proti meji med 2. in 3. varstvenim pasom. Kakršen koli poseg v globino pod sedanjo koto dna kamnoloma ni dopusten. Za kontrolo in nadzor obratovanja kamnoloma je potrebno znotraj pričakovanega depresijskega lijaka med kamnolomom in črpališčem Rore izdelati piezometrično-vzorčevalno vrtino. Vzorčevanje vode iz piezometra se opravlja v skladu z zakonodajo oziroma najmanj vsakih šest mesecev. Stroške obveznosti iz te točke krije upravljalec kamnoloma.
6. Prepovedano je uporabljati za gnojenje gnojnico in gnojevko.
7. Prepovedano je uporabljati rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode.
8. Za gnojenje je dovoljeno uporabiti hlevski gnoj in mineralna gnojila v manjših količinah, ki morajo biti določene v gnojilnem načrtu, ki ga pripravi ustrezna strokovna institucija.
9. Obvezno je graditi javno in interno kanalizacijsko omrežje ter greznice in gnojne jame v vodotesni izvedbi.
10. Kjer za obstoječe objekte ni javne kanalizacije, je obvezno graditi nepretočne greznice, ki se jih redno prazni v čistilne naprave oziroma vsebino greznice uporabljati kot gnojnico in gnojevko izven tega varstvenega pasu.
11. Vsako razlitje nevarnih snovi je obvezno takoj sanirati.

Na karti varstvenih pasov je prikazan z oznako 3. Namenjen je varovanju vodnega toka, ki teče proti vodnemu viru, pred onesnaženjem. Obsega padavinsko območje s katerega vodotoki odtekajo in pronicajo v smeri vodonosnih horizontov. V tem pasu veljajo naslednji varstveni režimi:
1. Prepovedano je graditi (urbanizacija prostora) proizvodne, obrtne, servisne objekte, ki uporabljajo pri svoji dejavnosti nevarne in škodljive snovi, katere predstavljajo nevarnost za kakovost vodnega vira in nova pokopališča brez strokovnega mnenja ustrezne institucije.
2. Prepovedano je graditi skladišča nevarnih in škodljivih snovi, razen skladišč za uporabo kurilnega olja v gospodinjstvih, prostornine maksimalno 3 m3 in plinskih rezervoarjev za uporabo plina v gospodinjstvih.
3. Prepovedano je graditi deponije komunalnih, industrijskih in kakršnih koli drugih odpadkov in čistilne naprave za odpadne vode brez predhodnih raziskav o primernosti lokacije in pridobitvi mnenja ustrezne strokovne institucije.
4. Prepovedano je graditi farme za rejo živali nad 100 glav živine (GVŽ) ali ekvivalentno, brez predhodne strokovne preverbe tehnologije.
5. Prepovedano je izvajati transport nevarnih in škodljivih snovi, razen kurilnega olja in plina za gospodinjstva.
6. Za gnojenje in uporabo fitofarmacevtskih sredstev obvezno izdelati gnojilni načrt oziroma načrt uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ki ga izdela ustrezna strokovna institucija.
7. Če izvajalec gospodarske javne službe in pristojne inšpekcijske službe ugotovijo, da je zaradi specifičnih hidrogeoloških značilnosti vodonosnika utemeljena možnost onesnaženja le-tega, je za gnojenje prepovedano uporabljati gnojnico, gnojevko, mineralna gnojila in biocide (fitomedicinska sredstva) tudi po gnojilnem načrtu.
8. Obvezno je graditi javno in interno kanalizacijsko omrežje ter greznice in gnojne jame v vodotesni izvedbi.
9. Kjer ni javne kanalizacije, je izjemoma dovoljena gradnja nepretočnih greznic, ki se redno praznijo v čistilne naprave.
10. Vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno obvezno sanirati.
11. Ob odpiranju ali izkoriščanju gramoznic ali kamnolomov je obvezno preveriti vpliv predvidenih posegov na kvaliteto in kvantiteto podtalnice.

To ni varstveni pas, temveč široko vplivno območje z blagim režimom varovanja, ki mora zadostiti vsaj splošnemu ekološko naravnemu varovanju okolja. Na situacijah vplivno območje ni prikazano, zajema pa celotno območje masiva – vodonosnika Gorjancev, Trške gore in Bohorja.

V II. varstvenem pasu veljajo vsi režimi varovanja, ki so določeni za III. varstveno območje. Prav tako tudi v I. varstvenem pasu veljajo vsi režimi varovanja, ki so določeni za II. in III. varstveno območje.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in občinska nadzorna služba.

Z denarno kaznijo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ravna v nasprotju s 4., 5., 6. in 7. členom ter petim odstavkom 15. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s 4., 5., 6. in 7. členom ter petim odstavkom 15. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju s 4., 5., 6. in 7. členom ter petim odstavkom 15. člena tega odloka .

Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju s 4., 5., 6. in 7. členom ter petim odstavkom 15. člena tega odloka.

Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo varstvenih ukrepov, je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odprave škode.
Izvajalec gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo je dolžan sodelovati pri ugotavljanju povzročitelja škode in njegove odškodninske odgovornosti.

Za posege v varstvenih pasovih, ki niso izrecno prepovedani, si je pred izdajo ustreznih dovoljenj potrebno na zahtevo občinske uprave pridobiti strokovno mnenje in pogoje ustrezne strokovne institucije.

Vsako izlivanje in izpuščanje nevarnih ali škodljivih snovi mora vsak, ki to zazna ali povzroči, takoj sporočiti upravljalcu vodovoda ali najbližji postaji policije oziroma okoljevarstveni ali zdravstveni inšpekciji.
Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan vsa zapažanja v zvezi z nespoštovanjem tega odloka javiti pristojni službi nadzora.

Natančno določitev in parcelacijo 1. varstvenega pasu zajetij zagotovi lastnik vodovoda v sodelovanju z ustrezno strokovno inštitucijo v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka.
Obstoječe (zatečeno) stanje v posameznem varstvenem pasu je potrebno posneti, izdelati sanacijske načrte in izvesti sanacijska dela.
Posnetke zatečenega stanja in sanacijske programe sta dolžna izvesti izvajalec gospodarske javne službe in lastnik vodovoda, in sicer v roku enega leta od dneva uveljavitve tega odloka. Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan eno leto po uveljavitvi tega odloka na vpadnicah v vodovarstvena območja le-ta označiti.
Izvajalec gospodarske javne službe in lastnik vodovoda sta dolžna izvesti sanacijo v skladu s sprejetim sanacijskim programom. Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan podati vse razpoložljive podatke v zvezi z zatečenim stanjem.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč ter izvajalci gospodarskih in drugih dejavnosti morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v roku enega leta v najožjem varstvenem pasu (1. varstveni pas), v roku treh let v ožjem varstvenem pasu (2. varstveni pas) in v roku petih let v širšem varstvenem pasu (3. varstveni pas) od dneva uveljavitve tega odloka.

V primeru ugotovljenega povzročitelja škode po 12. členu tega odloka se naloži sanacijo povzročitelju škode. V primeru, da povzročitelj škode naložene sanacije ne izvede v določenem roku, izvede sanacijo upravljalec vodovoda na stroške povzročitelja škode.

Izjemoma zagotovi (na predlog izvajalca gospodarske javne službe) lastnik vodovoda plačilo stroškov oziroma dela stroškov za sanacijo zatečenega stanja, v skladu s sanacijskim programom, v primerih, ko lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč v varstvenih pasovih utemeljeno (če izpolnjujejo kriterije za pridobitev socialno varstvene pomoči) ne morejo zagotoviti prilagoditev razmer zahtevam tega odloka.

Postopki za pridobitev lokacijskih dovoljenj v varstvenih pasovih, ki so bili pričeti pred sprejetjem tega odloka, se nadaljujejo pod pogoji zdravstvene zaščite, ki jo zahteva režim pasov, v katerem se lokacija po tem odloku nahaja.

Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan spremljati spremembe strokovne metodologije določevanja varstvenih pasov in ukrepov ter zakonodaje s področja varovanja vodnih virov in predlagati lastniku vodovoda ustrezne spremembe tega odloka.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.