Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobude krajevnih skupnosti Vogrsko, Renče in Bukovica-Volčja Draga, ki jih zastopa Katjuša Gorjan, odvetnica v Novi Gorici, Krajevne skupnosti Bizeljsko in Občine Jesenice na seji dne 4. 7. 2002

Točka I/4 v delu, ki se nanaša na predlog za ustanovitev Občine Bizeljsko, ter točki IV/1 in V/1 sklepa Državnega zbora št. 005-01/95-4/30 z dne 30. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 50/02) niso v neskladju z ustavo in zakonom.

1. Krajevne skupnosti Vogrsko, Renče in Bukovica-Volčja Draga v pobudi navajajo, da je Državni zbor v skladu z odločbo ustavnega sodišča št. U-I-103/02 z dne 18. 4. 2002 (Uradni list RS, št. 39/02) ponovno zavrnil predlog za ustanovitev Občine Renče-Vogrsko. Menijo, da je tudi ta odločitev Državnega zbora, da niso izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine, arbitrarna, brez obrazložitve in v neskladju z zakonom in ustavo. V postopku naj bi dokazali vse potrebne pogoje za ustanovitev nove občine z manj kot 5.000 prebivalci. Državni zbor naj ne bi v zadostni meri upošteval pozitivnega mnenja Mestne občine Nova Gorica, iz katere naj bi se predlagana občina izločila. V zvezi z navedbo Državnega zbora, da predlog za sedež nove občine ni v skladu s četrtim odstavkom 9. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 – v nadaljevanju: ZLS) pobudnice navajajo, da sprememba sedeža nove občine ne bi smela predstavljati ovire pri ustanovitvi občine in da so prostori za sedež nove občine na razpolago v vseh treh krajevnih skupnostih. Ker območje predlagane nove občine izpolnjuje vse pogoje za ustanovitev občine, bi bila njena ustanovitev glede na letošnje lokalne volitve odložena še za nadaljnja štiri leta. Zato predlagajo začasno zadržanje izpodbijanega sklepa in prednostno obravnavo pobude. V dopolnitvi svoje pobude predlagajo, naj ustavno sodišče od Ministrstva za finance pridobi simulacijo proračuna predlagane nove občine, ki naj bi potrjevala, da bi se predlagana nova občina lahko financirala iz lastnih sredstev. Prilagajo tudi izjave direktorjev gospodarskih družb na območju navedenih krajevnih skupnosti, s katerimi podpirajo ustanovitev nove občine, ker so prepričani, da bo nova občina z boljšo izrabo prostora in zagotovitvijo primerne infrastrukture zagotavljala ugodnejše pogoje gospodarjenja in razvoj podjetij. Izjavam se pridružuje tudi predsednik Območne obrtne zbornice Nova Gorica.
2. Krajevna skupnost Bizeljsko navaja, da se ne strinja z obrazložitvijo Državnega zbora, s katero je zavrnil predlog za ustanovitev Občine Bizeljsko. Meni, da so pogoji za ustanovitev Občine Bizeljsko izpolnjeni. To naj bi bilo razvidno iz elaborata, ki so ga priložili že k svoji prvi pobudi. Pobudnica tudi navaja, da ima sosednja občina še manjše število prebivalcev, pa obstoja kot samostojna občina. Menijo, da Državni zbor ni realno ocenil njene zahteve. Predlaga, naj ustavno sodišče ponovno oceni izpodbijani sklep in prizna krajanom Krajevne skupnosti Bizeljsko pravico do samostojne občine.
3. Občina Jesenice navaja, da je Državni zbor ponovno zavrnil njen predlog za ustanovitev mestne občine. Po njegovi oceni naj Občina Jesenice ne bi izpolnjevala kriterijev, po katerih pridobi status mestne občine mesto, na območju katerega je najmanj 20.000 prebivalcev in najmanj 15.000 delovnih mest, in pri katerem gre za večje urbano naselje, ki se po velikosti, ekonomski strukturi, gostoti prebivalstva, naseljenosti in zgodovinskem razvoju razlikuje od drugih naselij. Poudarja, da mesto Jesenice skupaj z mestnimi naselji predstavlja sklenjeno urbano območje, definirano z urbanistično zasnovo mesta Jesenice (Uradni list RS, št. 107/99) z 20.815 prebivalci. Vlada naj bi dne 9. 9. 1999 pod št. 350/00/99-31 (N) izdala sklep o uskladitvi urbanistične zasnove mesta Jesenice z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije. Glede pogoja, ki zahteva 15.000 delovnih mest, pobudnica navaja, da v Republiki Sloveniji ni enotnega vira podatkov, ki bi prikazoval dejansko število delovnih mest. Ker ne obstaja evidenca dnevnih migracij med občinami, ni mogoče ugotoviti dejanskega števila delovno aktivnega prebivalstva posamezne občine. Meni, da Državni zbor ni obravnaval njenega predloga z vso potrebno skrbnostjo, temveč pavšalno. Tako naj bi spregledal posebnosti, ki izhajajo iz elaborata, ki je bil predložen v postopku predloga za spremembo statusa Občine Jesenice. Iz njega je razvidno, da je Občina Jesenice večje urbano središče v Sloveniji in geografsko, gospodarsko ter kulturno središče Zgornje Gorenjske. Predlaga, naj ustavno sodišče zadevo vrne Državnemu zboru v novo odločanje.
4. Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve v odgovoru na vložene pobude navaja, da je Državni zbor svoje odločitve sprejemal posamično za vsak predlog posebej na podlagi poročila odbora za notranjo politiko kot matičnega delovnega telesa. Poudarja, da je navedeni odbor na podlagi dodatnih stališč in predlogov vlade na podlagi obširne razprave ponovno preučil vse predloge. Pri tem je upošteval stališča ustavnega sodišča v odločbi št. U-I-103/02. Zlasti naj bi pozorno obravnaval obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 13.a člena ZLS in s tem obstoj upravičenosti izjeme od z zakonom zahtevanega števila prebivalcev. Navaja, da argument Krajevne skupnosti Bizeljsko, po katerem ima sosednja občina še manj prebivalcev kot pobudnica, sam po sebi ne more predstavljati kriterija, ki bi ga Državni zbor pri presoji, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, moral upoštevati. Glede pobude krajevnih skupnosti Vogrsko, Renče in Bukovica-Volčja Draga nasprotni udeleženec navaja, da je Državni zbor upošteval posledice, ki bi nastale z izločitvijo predlaganega območja Mestni občini Nova Gorica. Ustanovitev predlagane občine naj bi povzročila bistveno zmanjšano stopnjo povezanosti vzhodnega dela mestne občine s preostalim ozemljem ter zmanjšanje njenih urbanih območij. Mnenje Občine Jesenice, da zakonski pogoj najmanj 15.000 delovnih mest ni realen, naj ne bi bilo upoštevano v postopku odločanja. Poudarja, da določbe 16. in 16.a člena ZLS veljajo za vse predlagatelje do njihove morebitne spremembe. Meni, da je Državni zbor odločil v skladu z ustavo in z zakonom.

5. Ker se pobude nanašajo na isti akt Državnega zbora, je ustavno sodišče zadeve združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja. Ustavno sodišče ni posebej odločalo o predlogu krajevnih skupnosti Vogrsko, Renče in Bukovica-Volčja Draga za začasno zadržanje izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša predlog za ustanovitev Občine Renče-Vogrsko, ker je zadevo obravnavalo prednostno.
6. Ustavno sodišče je pobude sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

7. Ustavno sodišče je v 3. točki odločbe št. U-I-103/02 odločilo, da se razveljavijo posamezne točke sklepa Državnega zbora št. 005-01/95-4730 z dne 26. 2. 2002 (Uradni list RS, št. 18/02 v nadaljevanju: sklep DZ/1), s katerimi je bilo v predhodnem postopku po zakonu o postopku za ustanovitev občin ter za določitev njihovih območij (Uradni list RS, št. 44/96 – v nadaljevanju: ZPUODO) ugotovljeno, da določeni predlogi ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev občine oziroma spremembo območja. Državnemu zboru je naložilo, da mora najkasneje v roku 30 dni ponovno obravnavati navedene predloge in oceniti, ali izpolnjujejo z ustavo in z zakonom določene pogoje za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij. Na podlagi navedene odločbe ustavnega sodišča je Državni zbor na seji dne 30. 5. 2002 ponovno obravnaval razveljavljene točke sklepa DZ/1. S sklepom št. 005-01/95-4/30 (v nadaljevanju: sklep DZ/2) je ugotovil, da nobeden od predlogov, ki so bili vsebovani v razveljavljenih točkah sklepa DZ/1, ne izpolnjujejo z ustavo in z zakonom določenih pogojev za ustanovitev občin oziroma za spremembo njihovih območij. Med temi predlogi so tudi predlogi, ki se nanašajo na ustanovitev Občin Renče-Vogrsko in Bizeljsko ter na spremembo statusa Občine Jesenice v mestno občino. Ponovne ugotovitve Državnega zbora, da tudi predlogi za ustanovitev navedenih občin oziroma spremembo statusa ne izpolnjujejo pogojev za ustanovitev občine oziroma spremembo statusa občine, so predmet izpodbijanja v obravnavani zadevi.
8. Pri ustanovitvi Občine Bizeljsko in Občine Renče-Vogrsko gre za ustanovitev občin na območju z manj kot 5.000 prebivalci. Zato je Državni zbor v postopku, v katerem je odločal o predlogih za ustanovitev navedenih občin, moral ugotavljati, ali je podan kateri od razlogov iz drugega odstavka 13.a člena ZLS, ki izjemoma dopušča ustanovitev občine tudi z manj kot 5.000 prebivalci. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-103/02 glede predlogov za ustanovitev navedenih občin ugotovilo, da vlada in Državni zbor nista v zadostni meri obrazložila, zakaj ne obstajajo posebni razlogi iz 13.a člena ZLS za njuno ustanovitev. Tako je glede predloga za ustanovitev Občine Bizeljsko poudarilo, da izstopa obmejni in geografski razlog in da iz zakonodajnega gradiva ni mogoče razbrati, zakaj navedena razloga kot posebna razloga iz 13.a člena ZLS ne upravičujeta ustanovitve nove občine z manjšim številom prebivalcev. Pri predlogu za ustanovitev Občine Renče–Vogrsko pa je opozorilo, da gre pri predlagani občini za manjše odstopanje od zakonsko zahtevanega števila prebivalcev in da iz zakonodajnega gradiva ni razvidno, zakaj ne obstajajo posebni razlogi iz 13.a člena ZLS, ki jih je v svojem predlogu uveljavljal predlagatelj nove občine. Kot je razvidno, je ustavno sodišče razveljavilo odločitvi Državnega zbora, da predloga za ustanovitev navedenih občin ne izpolnjujeta z zakonom določenih pogojev za ustanovitev občine zaradi tega, ker Državni zbor za svoji odločitvi ni imel prepričljivih in razumnih razlogov in ju zaradi tega tudi ni v zadostni meri obrazložil.
9. Iz gradiva Državnega zbora (Poročila Odbora za notranjo politiko št. 005-01795-4/30 z dne 20. 5. 2002, magnetograma 16. seje Državnega zbora z dne 30. 5. 2002 – 6. A točka dnevnega reda in gradiva Urada za lokalno samoupravo) je razvidno, da je tako v matičnem odboru kot v Državnem zboru potekala razprava, ali ustanovitev Občine Bizeljsko in Renče-Vogrsko upravičujejo posebni razlogi, na katere je opozorilo ustavno sodišče. Iz navedenega gradiva je razvidno, da sta bila predloga za ustanovitev Občine Bizeljsko in Občine Vogrsko zavrnjena, ker posebni razlogi niso taki (izjemni), da bi upravičevali ustanovitev občine z manjšim številom prebivalcev od 5.000 (prvi odstavek 13.a člena ZLS).
10. Iz navedenega gradiva je razvidno, da je Državni zbor sprejel oceno, da razlogi, ki jih navaja Krajevna skupnost Bizeljsko (obmejnost, teritorialna odmaknjenost od matične občine in poseben gospodarski razvoj s poudarkom na vinogradništvu in turizmu) niso tako izjemnega pomena, da bi upravičevali ustanovitev občine z manjšim številom prebivalcev od 5.000. Enaki razlogi so pogojevali tudi odločitev Državnega zbora, da posebni razlogi za ustanovitev Občine Renče-Vogrsko (predvsem gospodarski razlogi) niso takšnega izjemnega pomena, da bi zadoščali za ustanovitev občine z manjšim številom prebivalcev od 5.000. Iz celotnega gradiva je razvidno, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta tudi zaradi dejstva, da bi se s predlagano ustanovitvijo Občine Renče-Vogrsko vzhodni del Mestne občine Nova Gorica ločil od celotnega območja matične občine in da bi območje Prvačine, Dornberka in Branika ostalo nepovezano z matično občino. Čeprav je bilo v obravnavi poudarjeno, da je do ločitve vzhodnega dela Mestne občine Nova Gorica že prišlo z ustanovitvijo Občine Šempeter-Vrtojba, je očitno, da je Državni zbor kriteriju teritorialne povezanosti posamezne občine dal prednost pred drugimi posebnimi razlogi iz tretjega odstavka 13.a člena ZLS, ki jih je uveljavljal predlagatelj v svojem predlogu za ustanovitev Občine Renče-Vogrsko.
11. Ustavno sodišče je v navedeni odločbi št. U-I-103/02 (od 26. do 28. točke obrazložitve) ponovilo stališča, ki jih je že sprejelo v svojih prejšnjih odločbah glede ustanavljanja občin z manjšim številom prebivalcem od zakonsko določenega števila 5.000. Eno od stališč je, da morajo biti posebni razlogi, ki upravičujejo odstopanje od kriterija števila prebivalcev, izjemnega pomena. Ali je določen razlog izjemnega pomena, presoja Državni zbor v kontekstu vseh predlogov za ustanovitev novih občin, ki jih obravnava, in v primerjavi z drugimi predlogi za ustanovitev občin z manjšim številom prebivalcev. Presoja o izpolnjevanju posebnih razlogov iz tretjega odstavka 13.a člena ZLS, ki omogočajo izjemoma ustanovitev občine z manjšim številom prebivalcev, namreč dopušča Državnemu zboru širše polje presoje, kot to dopušča presoja o izpolnjevanju pogojev, določenih v drugem odstavku 13. člena ZLS. Zato ustavno sodišče ne more presojati pravilnosti te končne ocene, temveč lahko presodi le, ali so bili razlogi, s katerimi je predlagatelj upravičeval ustanovitev nove občine z manjšim številom prebivalcev kot 5.000, obravnavani v Državnem zboru in ali so bili v razpravi izraženi prepričljivi in razumni razlogi, tako da sprejeta odločitev v Državnem zboru ni arbitrarna. Takšno odločanje Državnega zbora zahtevajo načela pravne države iz 2. člena in načelo enakosti iz drugega odstavka 14. člena ustave.
12. Ustavno sodišče ocenjuje, da z izpodbijano ponovno odločitvijo Državnega zbora, po kateri predloga za ustanovitev Občine Bizeljsko in Občine Renče-Vogrsko ne izpolnjujeta z ustavo in z zakonom določenih pogojev za ustanovitev občine, niso kršena načela pravne države in načelo enakosti. Državni zbor je vse posebne razloge, ki so jih predlagatelji uveljavljali v svojih predlogih za ustanovitev občin, obravnaval in sprejel odločitve, ki jim ni mogoče očitati, da ne temeljijo na prepričljivih in razumnih razlogih. Zato je odločilo, da točki I/4 v delu, ki se nanaša na ustanovitev Občine Bizeljsko, in V/1, ki se nanaša na ustanovitev Občine Renče-Vogrsko, nista v neskladju z ustavo in z zakonom.
13. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-103/02 razveljavilo odločitev Državnega zbora, da Občina Jesenice ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev mestne občine zaradi tega, ker iz zakonodajnega gradiva ni bilo mogoče ugotoviti razlogov, ki bi utemeljevali odločitev Državnega zbora. Državni zbor namreč pri obravnavi predloga Občine Jesenice ni razpravljal o izpolnjevanju zakonskih pogojev in je v dveh dneh sprejel dve nasprotujoči si odločitvi.
14. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je Državni zbor zavrnil predlog za spremembo statusa Občine Jesenice zaradi neizpolnjevanja pogoja, določenega v tretjem odstavku 16. člena ZLS, tj. najmanj 15.000 delovnih mest. Državni zbor ni sprejel argumentov predlagatelja, da je navedeni zakonski pogoj nerealen in da ga večina mestnih občin ne izpolnjuje. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-103/02 sprejelo stališče, da Državni zbor pri ustanavljanju občin ni vezan na svoje prejšnje odločitve in da je dolžan upoštevati pogoje, ki jih določa zakon. Ker je Državni zbor zavrnil predlog za spremembo statusa Občine Jesenice na podlagi zakonitega razloga, je ustavno sodišče odločilo, da točka IV/1 izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na predlog za spremembo statusa Občine Jesenice v Mestno občino Jesenice, ni v neskladju z ustavo in z zakonom.

15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.