Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Gabrijele Selak in Boruta Selaka iz Gorenje vasi, na seji dne 10. 7. 2002

1. Člen 6 odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gorenja vas-Poljane (Uradni list RS, št. 73/98) se v delu, ki pod zaporedno številko 119, številka odseka 600633, kot javno pot opredeljuje pot Brdarček-Planinšek v dolžini 659 metrov, razveljavi.
2. Pobuda Gabrijele Selak za presojo iste določbe odloka iz 1. točke izreka se zavrže.

1. Pobudnika izpodbijata 6. člen odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Gorenja vas-Poljane (v nadaljevanju: odlok) v delu, ki pod zaporedno številko 119, številka odseka 600633, kot javno pot opredeljuje pot Brdarček-Planinšek v dolžini 659 metrov. Navedena pot naj bi bila do leta 1996 služnostna pot za domačijo Planinšek, v letu 1996 pa naj bi sosed skušal omenjeni odsek asfaltirati. Že od leta 1997 naj bi tekel na sodišču postopek za ukinitev služnosti. Sodišče naj bi sosedu začasno prepovedalo vsa dela na tej cesti, vendar naj bi občina skupaj s sosedom del sporne poti vseeno asfaltirala. Pobudnika poudarjata, da je občina z izpodbijanim odlokom kmetijsko zemljišče enostavno podržavila, pri čemer o novem statusu poti pobudnikov ni niti obvestila. Ker naj bi pogojno dovoljena širitev služnosti povzročila uničenje edinega dovolj izdatnega vodnega vira za njuno kmetijo, sta pobudnika želela urediti prestavitev ceste pod vodni vir, vendar sta na Upravni enoti Škofja Loka izvedela, da za dovoljenje lahko zaprosi le občina. S tem jima je bil onemogočen nujen poseg za zavarovanje vodnega vira. Izpodbijani odlok naj bi kršil zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in nasl. – ZTLR), ker naj bi služnostno pot, za katero služnost ni bila uradno ugotovljena, prekategoriziral v javno pot. Kršen naj bi bil tudi 33. člen ustave, ki zagotavlja pravico do zasebne lastnine. Poleg tega naj bi bil s podpiranjem omenjene gradnje kršen tudi zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. – ZVO), ki v 4., 5., 9., 11., 12., 79. in 156. členu določa, kako bi morale občine izvajati varstvo okolja in sanacijo nedovoljenih posegov. Pobudnika ustavnemu sodišču predlagata, naj izpodbijani odlok razveljavi.
2. Ustavno sodišče je pobudo poslalo Občini Gorenja vas-Poljane, ki nanjo ni odgovorila.

3. Ustavno sodišče pobudnici Gabrijeli Selak ni priznalo pravnega interesa po 24. členu zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS). Pravni interes kot pogoj za vložitev pobude je podan, če izpodbijani predpis neposredno posega v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni praksi ustavnega sodišča mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu mora privesti do spremembe njegovega pravnega položaja. Pobudnica je v prvi vlogi zatrjevala, da sporna pot, ki je bila na podlagi izpodbijanega odloka opredeljena kot javna pot, poteka preko zemljišča v njeni lasti, vendar svoje trditve ni izkazala. Pozvana na dopolnitev, je pobudnica v vlogi z dne 17. 4. 2002 predložila izpisek iz zemljiške knjige, št. 3394/2002 z dne 15. 4. 2002, iz katerega izhaja, da ni lastnica obravnavanega zemljišča, temveč je le-to v lasti njenega sina Boruta Selaka. Ker pobudnica ni izkazala svojega pravnega interesa, je ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo.
4. Ker je v prej navedeni vlogi z dne 17. 4. 2002 Borut Selak izjavil, da želi nadaljevati začeti postopek, ga je ustavno sodišče štelo za pobudnika. Glede na to, da tudi iz pojasnil Občine Gorenja vas-Poljane (grafični prikaz – skica javne poti in zemljiškoknjižni izpisek) izhaja, da sporna pot delno poteka po zemljišču v lasti drugega pobudnika, je ustavno sodišče njegovo pobudo sprejelo. Ker so bili izpolnjeni pogoji iz 26. člena ZUstS, je takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

5. Pobudnik očita, da je 6. člen odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v nasprotju z določbami ZTLR in s 33. členom ustave, ker kategorizira javno pot, ki teče po njegovem zemljišču, čeprav o tem sploh ni bil obveščen, niti ni bil zoper njega voden postopek razlastitve.
6. Izpodbijani odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo (1. člen). V 6. členu odloka o kategorizaciji med javne poti v naseljih in med naselji pod zaporedno številko 119 uvršča pot Brdarček–Planinšek v dolžini 659 metrov. Del te javne poti leži na zemljišču, ki je v lasti pobudnika.
7. Po 8. členu ZTLR se sme lastninska pravica odvzeti ali omejiti v skladu z ustavo pod pogoji, predpisanimi z zakonom. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Pri razlastitvi gre torej za poseg v lastninsko pravico v postopku, ki ga predpisuje zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97 – v nadaljevanju: ZSZ) in v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji zanjo ter lastnikom zagotavlja nadomestilo v naravi ali odškodnino in sodno varstvo.
8. Pojem in status javnih cest ureja 2. člen zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 49/97 – v nadaljevanju: ZJC). Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa (prvi in drugi odstavek 2. člena ZJC). To pomeni, da javna cesta ne more biti na zemljišču v zasebni lasti, ne da bi bil prej z lastnikom sklenjen pravni posel za pridobitev zemljišča ali zoper njega izveden razlastitveni postopek.
9. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-87/91 z dne 28. 1. 1993 (Uradni list RS, št. 8/93 in OdlUS II, 10) že odločilo, da podzakonski akt z razglasitvijo javne poti ne more imeti razlastitvenega učinka, ker je to v nasprotju s 33. členom ustave. Pač pa sta v obravnavanem primeru takšen učinek imeli določbi 137. člen ZZK in 85. člen ZJC, ki ju je ustavno sodišče razveljavilo z odločbo št. U-I-224/00 z dne 9. 5. 2002 (Uradni list RS, št. 50/02), saj sta ne glede na to, da sta urejali vpis v zemljiško knjigo pomenili, da bi država ali občina zaradi dejstva, da je bilo zemljišče uporabljeno za gradnjo ceste, zaradi vpisa javnega dobra v zemljiško knjigo pridobili lastninsko pravico tudi na zemljiščih v zasebni lasti, čeprav jih pred tem nista pridobili s pravnim poslom ali po izvedenem razlastitvenem postopku. Ustavno sodišče je pri tem tudi ugotovilo, da to ne pomeni, da zakonodajalec ne more urediti materialnopravnih razmerij glede zemljišč, ki so bila že uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo cest, s posebno ureditvijo, ki bi upoštevala navedeno okoliščino in obenem zadostila ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, če so za to podani upravičeni razlogi in če obstajajo realne možnosti za tako ureditev.
10. V obravnavanem primeru s pobudnikom ni bil sklenjen pravni posel za pridobitev zemljišča s strani občine. Zoper njega tudi ni bil izveden postopek razlastitve po določbah ZSZ in v skladu z 69. členom ustave. Zato je 6. člen odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v nasprotju z 8. členom ZTLR in z 69. členom ustave. Ker 6. člen odloka o kategorizaciji v tem delu nezakonito posega v lastninsko pravico, je v nasprotju tudi s 33. členom ustave. Ustavno sodišče ga je zato razveljavilo.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam-Lukić ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.