Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 ter Uradni list RS, št. 26/90, 3/91, 18/91, 47/93, 71/93, 29/95 in 44/97) ter na podlagi 16. člena statuta Občine Bled (Uradni list št. 33/99, 19/00 in 116/00) je Občinski svet občine Bled na nadaljevanju 29. redne seje dne 5. 6. 2002 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu Ribenska gora
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom se sprejme ureditveni načrt Ribenska gora, ki ga je izdelalo projektivno podjetje Kontura, d.o.o. Bled v aprilu 2002 pod zaporedno številko projekta 370/98.
II. VSEBINA UREDITVENEGA NAČRTA
2. člen
Splošne priloge
1. odlok o ureditvenem načrtu
2.Tekstualni del
– uvodni del z obrazložitvijo in utemeljitvijo pogojev za posege v prostor s posebnimi strokovnimi podlagami in grafičnimi prilogami;
– ureditvena situacija;
– rešitve v zvezi s prenovo grajene strukture in predvidenih objektov;
– rešitve v zvezi s prenovo, dograditvijo ali novogradnjo prometnega, energetskega in komunalnega omrežja;
– usmeritve za krajinsko oblikovanje;
– varovanje območij naravne dediščine;
– omejitve in pogoji glede varovanja okolja in zaščite;
3. Pogoji pristojnih organov in organizacij
4. Soglasja k UN
5. Grafični del:
– izrez iz DP M1:5000
– območje UN na karti M1:25 000
– katastrski načrt z mejami M1:2500
– ureditveno programska situacija M1:2500
– obstoječi in predvideni vodi komunalne infrastrukture M1:2500
– detajl v območju urejanja Rekreacija – geodetska podloga M1:500
– detajl v območju urejanja Rekreacija M1:500
– detajl v območju urejanja Hotel – geodetska podloga M1:500
– detajl v območju urejanja Hotel M1:500
– detajl v območju urejanja Sava – geodetska podloga M1:500
– detajl v območju urejanja Sava M1:1500.
III. MEJE UREDITVENEGA NAČRTA
3. člen
Območje ureditvenega načrta Ribenska gora poteka po naslednjih obodnih parcelah v katastrski občini Ribno: 1394, 207/1, 182, 189/2 – del, 189/1 – del, 190/1 – del, 191/1 – del, 193/2, 194/2 – del, 195/2 – del, 197, 201/10 – del, 1349 – del, 202, obsega pa tudi parcele od meje katastrske občine Ribno do osi reke Save Bohinjke v k.o. Selo: 1244/1 – del, 445, 1244/2 – del, 461 – del, 462 – del, 440 – del, 460 – del.
IV. FUNKCIJE OBMOČJA UREJANJA S POGOJI ZA IZRABO PROSTORA RAZPOREDITEV IN NAMEMBNOST OBSTOJEČIH IN PREDVIDENIH OBJEKTOV IN ODPRTIH PROSTOROV
4. člen
Območje je razdeljeno na posamezna ožja območja urejanja, ki so razvidna iz grafičnih prilog –detajlov v merilu 1:500:
– območje urejanja Rekreacija
– območje urejanja Hotel
– območje urejanja Sava
– območje urejanja Gozd
Za vse posege v prostor določa ureditveni načrt pogoje in usmeritve, ki jih je potrebno upoštevati pri izvajanju posegov v prostor na območju ureditvenega načrta.
5. člen
Območje urejanja Rekreacija
Območje obsega parcelo št. 207/1 – del, k.o. Ribno, v obsegu, ki je razviden iz grafičnega dela načrta in na kateri je predvidena sprememba rabe površin.
Predel je pod pogoji nadaljnjih členov odloka namenjen za naslednje dejavnosti:
– športne, rekreativne, kulturne in prireditvene dejavnosti,
– gostinstvo (obseg prilagojen namenu območja),
– trgovina v sklopu dopolnitve gostinske dejavnosti.
Ureditev znotraj območja obsega:
1. Ureditev dostopa, poti in parkirišč
1.1. Dostopna cesta se asfaltira in rekonstruira v delno spremenjeni trasi – odcep od prostora za kurjenje kresa proti vzpetini in priključitev na obstoječo traso, s tem da se za potrebe dostopa na Malo goro zgradi cesta po robu novopridobljenega nogometnega igrišča do vznožja vzpetine. Cesta in teren proti izviru potoka se uredita s kaskadnimi brežinami, ki se zatravijo in zasadijo z grmovnicami. Za zasipanje in ravnanje terena se lahko uporabi le zdrav material od rušenja objektov in material od izkopov. Dovažanje odpadkov vseh vrst ni dovoljeno.
Promet na območju je omejen. Na cesti na južnem delu območja se postavi dvižna rampa. Režimi odpiranja rampe se dogovorijo med uporabniki prostora.
Prostor od vstopa na območje urejanja do igrišča za kasting se uredi v večnamensko površino, ki mora biti komunalno ustrezno urejena in ki služi kot parkirišče v času prireditev in tekmovanj, sicer pa je namenjena tudi za športno dejavnost – površina se delno asfaltira. Površina med cesto in baliniščem se kot parkirišče uporablja le v času večjih prireditev.
Posegi so dovoljeni v skladu z nadaljnimi določili odloka.
2. Ureditev športnih površin obsega:
2.1. razširitev obstoječega igrišča za kasting za ca. 30 m proti severozahodu in severu zaradi pridobitve površin za mali nogomet, odbojko na mivki, poligona za rolanje in kotalkanje ter ureditev večnamenskega prostora (otroška igrala, klopi);
2.2. ureditev lokostrelskega strelišča v okviru igrišča za kasting – v času uporabe je potrebno zagotoviti varnost z začasnimi posegi – postavitev zaslonov in opozorilnih tabel ter zagotoviti poseben nadzor;
2.3. ureditev asfaltiranega igrišča (igrišče za nogomet, rokomet in košarko ter kegljanje), ki lahko služi tudi za parkirnje;
2.4. prenova in dograditev igrišč za balinanje.
Vse navedene površine se po potrebi in ob vzpostavitvi ustreznih pogojev lahko namenijo tudi drugim športom, kar mora biti opredeljeno v tehnološkem načrtu v okviru dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Za potrebe ureditve športnih površin je dovoljeno:
– izsekati del zaraslega pašnika in teren z nasipom ustreznega materiala zravnati ter zatraviti;
– izvesti drenažo obstoječih športnih površin;
– urediti poti med igrišči.
3. Objekti:
3.1. Dovoljena je gradnja objektov za dejavnosti tega območja urejanja
3.2. Na obstoječih objektih so dovoljeni posegi v skladu z 10. členom odloka. Dovoljuje se tudi dozidava prizidka k obst. objektu za potrebe gostinske dejavnosti in za ureditev garderobno-sanitarnih prostorov. Višinski gabarit objekta se prilagodi obstoječemu objektu, vključno z oblikovanjem strehe. Tlorisna velikost prizidka je ca. 8 x 16 m, ostali pogoji v skladu z 11. do 15. členom odloka.
3.3. Dovoljene so odstranitve objektov
3.4. Dovoljena je gradnja skladiščnega-pomožnega objekta, s tem da je program izrabe v skladu s potrebami in dejavnostmi območja. Gabaritno in oblikovno mora biti objekt usklajen z določili odloka (tlorisna velikost ca. 8 x 20 m). Objekt se lahko gradi tudi fazno, vendar v skladu z 29. členom odloka.
3.4. Dovoljena je postavitev občasnega odra v času večjih prireditev na lokaciji med obstoječim večnamenskim objektom in predvidenim skladiščnim objektom. Oder je potrebno po končani prireditvi odstraniti. Oder je lahko orientiran v smeri kasting igiršča ali pa proti vstopu na območje (prilagodi se velikosti prireditve). Pri postavitvi odra je potrebno upoštevati tako postavitev, pri kateri bodo vplivi hrupa na okolje čim manjši.
3.5. Dovoljuje se postavitev začasnega šotora ob večjih prireditvah. Mikrolokacija postavitve šotora se prilagaja vrsti in množičnosti prireditve. Za potrebe občasnih prireditev morajo biti sanitarije zagotovljene znotraj fiksnih objektov.
4. Hortikulturna ureditev območja naj bo usklajena z naravnim zelenjem. Potrebno je zgostiti obstoječo vegetacijo in intenzivno zazeleniti področje, ki meji na severu na kmetijska zemljišča in proti vasi Ribno. Zelena meja služi tudi kot protihrupna zaščita. Uporabi se avtohtono zelenje.
5. Komunalna infrastruktura območja se ureja po 20. členu odloka.
6. člen
Območje urejanja Hotel
Obsega parcele št. 207/48, 182, 183, 184, 189/2 – del, 189/1 – del, 190/1 – del, 191/1 – del, 190/2, 185/1, 187/1, 186/2, 187/2, 187/1 vse k.o. Ribno.
Predel je pod pogoji navedenimi v nadaljnjih členih odloka namenjen za naslednje dejavnosti:
– turizem in gostinstvo – hotel z dejavnostmi, ki pomenijo dodatno ponudbo zdravstvene in storitvene dejavnosti, trgovina;
– športne in prireditvene dejavnosti;
1. Kompleks teniških igrišč se na severnem delu zasadi z visokodebelno avtohtono vegetacijo, kar bo izboljšalo obstoječo vizualno izpostavljenost predela. Igrišče, ki je najbližje hotelu je dovoljeno prekriti z montažno konstrukcijo. Dopušča se postavitev tribun za gledalce v obliki lesenih klopi razporejenih v travnati brežini.
Dovoli se tudi izgradnja igrišča za odbojko na mivki.
2. Na obstoječih objektih so dovoljeni posegi: vzdrževanje, adaptacije, odstranitve objektov, spremembe namembnosti za dejavnosti, ki so skladne z osnovno dejavnostjo območja, dozidave. Nadzidave hotela niso dovoljene.
3. Smernice za gradnjo prizidka: Dovoljuje se rušenje gospodarskega dela hotela na vzhodni strani in izgradnja prizidka tlorisnih dimenzij ca. 25 m x 32 m (+5% –10%). Tloris objekta je lahko členjen v okviru teh dimenzij. Objekt je lahko podkleten, sicer pa obsega pritličje (bazen in pomožni prostori) in dve polni etaži (v I. etaži so sobe in apartmaji –skupaj maksimalno 20 ležišč, druga etaža se nameni za seminarske dvorane). Dopušča se tudi drugačna razporeditev programa po etažah. Drugi pogoji oblikovanja so razvidni iz določil členov splošnih pogojev odloka.
Poseg mora biti predhodno preverjen z vidika vplivov na okolje.
1. Ostale proste površine območja se urejajo parkovno, predvsem s posaditvijo listavcev, s tem da se upoštevajo smernice krajinskih strokovnih podlag, ki so sestavni del UN. Uredi se manjše otroško igrišče. Med kompleksom teniških igrišč in parkovno urejenim otroškim igriščem je potrebno zagotoviti vedno prehoden koridor za vzdrževanje gozda na Ribenski gori. Uredi se tudi razgledna točka – pomol na robu naravne terase in opremi s parkovno opremo: ograja, klopi, smetnjaki, opozorilne oznake.
2. Komunalno urejanje je v območju dovoljeno pod Splošnimi pogoji odloka –20. člen in nadaljnji.
7. člen
Območje urejanja Sava
Območje urejanja Sava je na eni strani omejeno z mejo katastrskih občin Ribno in Selo, ki poteka po osi nekdanje struge reke Save Bohinjke, na drugi strani pa je meja območja os sedanje struge reke. Parcele se nahajajo v k.o. Selo.
Predel je z ozirom na naravne danosti namenjen za naslednje dejavnosti:
– rekreativne (pasivne) dejavnosti;
– prireditvene dejavnosti, gostinstvo in trgovina v omejenem obsegu;
Območje je deljeno v dva dela:
1. Območje mrtvic: Na območju sta dve mrtvici, za kateri velja varstveni režim za hidrološke naravne spomenike. Zato je pri vseh posegih v prostor potrebno upoštevati, da ni dovoljeno onesnaževanje vode, spreminjanje njene naravne temperature, kakršnokoli drugo spreminjanje sestave vode niti spreminjanje vodnega režima. Prepovedana so tudi regulacijska dela, vsaka gradnja v ožjem obrežnem pasu, nekontrolirano odlaganje odpadkov na celotnem področju. Ni dovoljeno posegati v obrežno vegetacijo, odvzemati material s celotnega območja, omejevati dostop do vode z ograjami, jarki in drugimi ovirami. Prepovedana je vožnja z motornimi čolni.
Naravna povezava med obema mrtvicama je bila zasuta, zato se dovoli izgradnja veznega kanala, ki bi vzpostavil prvotno stanje. Izvede se strokovna sanacija stanja obeh mrtvic in bajerja, ki ga je potrebno vrniti v naravno obliko: odstrani se nasuti pomol in uredijo bregovi.
Izvedejo se posegi, ki preprečujejo k mrtvicam in bajerju dostop z avtomobili. Na dostopni poti ob Savi k bajerju se zato montira rampa in dogovori režim odpiranja za potrebe vzdrževanja območja. Prav tako se izvedejo zapore z rampami tudi na poteh iz Sela in na prod levo od Ribenskega mostu. Cesta bliže bajerju se opusti in zemljišče sanira. Preplastitev makadamskih poti in cest je dovoljena le z belim asfaltom. Prostor se uredi kot prostor za pasivno rekreacijo (sprehajalne poti) in opremi s kvalitetno opremo (klopi, smetnjaki, informativne table), ki pa ne sme obremenjevati okolja in mora biti vanj neopazno vključena.
2. Rekreacijsko območje se uredi v vstopnem delu območja urejanja vzhodno od ceste in manjše ob kravji poti pred križiščem obeh poti.
Na večjem prostoru se dovolijo posegi na obstoječem gostinskem objektu v smislu izboljšanja gostinskih standardov (sanitarije). Dopušča se odstranitev in novogradnja objekta gabaritov, ki so ca. 10% večji od obstoječega. V objektu ni sedežnih kapacitet, je sezonskega značaja. Do ureditve objekta se dovoli začasna postavitev mobilnih sanitarij na področju, ki je opredeljeno v grafičnem delu načrta. Celoten prostor se lahko ureja ob upoštevanju ohranjanja kvalitetnega naravnega stanja. Dovoljena je ureditev prostora s klopmi in prostori za kurjenje. Obstoječa visokorasla vegetacija se obvezno ohranja. Razen teh ureditev se dovoli tudi postavitev lesenega podesta in ureditev robnega opazovalnega platoja nad zahodno mrtvico.Nasuti pomol se odstrani ali preuredi v otok, uredijo se bregovi mrtvic in bajerja.
Preprečitev onesnaževanja okolja zaradi vplivov prometa dosežemo z izgradnjo parkirišča ob poti proti mostu in parkirišča v severnem predelu rekreacijskega območja. Parkirišče mora biti urejeno v skladu z ostalimi določili odloka, na neizpostavljenem delu se uredi ekološki otok z zabojniki za smeti. Kampiranje vseh oblik v območju urejanja (OU) Sava ni dovoljeno.
3. Reka Sava Bohinjka omejuje predel na južni strani. Dovoljujejo se vsi posegi, ki pomenijo poboljšanje stanja vodotoka z obrežnim pasom in ki bi pomenili ponovno oživitev mrtvic in bajerja. Vodnogospodarsko soglasje je za vse posege v območju obvezno.
4. Infrastrukturni objekti in naprave se lahko izvajajo ob upoštevanju nadaljnjih določil odloka.
8. člen
Območje urejanja Gozd
Območje obsega parcelo št. 207/1 – del k.o. Ribno, kot je razvidno iz grafičnega dela načrta.
Predel je pod pogoji navedenih v naslednjih členih namenjen naslednjim dejavnostim:
– gozdarstvo;
– pasivna rekreacija;
– terciarne in kvartarne dejavnosti – gozdna učna pot.
1. V območju urejanja Gozd gradnje objektov niso dovoljene.
2. Dovoljuje se ureditev obstoječih sprehajalnih poti in steza z občasnimi razgledišči, ki morajo biti izvedene v obliki gozdnih in planinskih poti. Trasa poti, ki poteka od območja urejanja Rekreacija in poteka okrog Ribenske gore do območja urejanja Hotel, se priredi in uredi kot programska – učna pot, za kar se izdela poseben projekt. Ob poteh je dovoljeno postaviti klopi, smetnjake, ograje in v omejenem obsegu opozorilne in informativne table.
3. Dovoljuje se ureditev razgledišča na vrhu Ribenske gore, ki se opremi v skladu s smernicami strokovnih krajinskih podlag.
4. Dovoljujejo se posegi, ki so potrebni za opravljanje gozdarske dejavnosti, vendar se ne dovoljuje gradnje novih gozdarskih poti niti povečevanje profila starih. Poti je potrebno redno vzdrževati. V primeru naravne nesreče ali požara se morajo vse posledice potrebnih interventnih posegov v prostor obvezno takoj sanirati zaradi preprečitve erozije in drugih škod.
5. Prostor na vrhu Male gore se uredi kot prostor, kjer je možno organizirati prireditvene dejavnosti majhnega obsega – predvsem za potrebe šolskih in obšolskih dejavnosti. Ureditev mora biti v skladu z ureditvami na ostalem področju območja. Gradnja objektov vseh vrst ni dovoljena.
6. V primeru graditve infrastrukturnih objektov in naprav je potrebno upoštevati splošne pogoje odloka in opraviti potrebne poseke v minimalnem obsegu ter upoštevati pogoje soglasja Zavoda za gozdove.
IV. SPLOŠNI POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE PROSTORA IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV
9. člen
Pri urbanističnem in arhitektonskem oblikovanju posegov je potrebno upoštevati morfološke značilnosti, razmerja, merila in kvalitete posameznih območij urejanja. Posegi v prostor morajo obdržati vzpostavljeno oblikovno celoto v posameznem območju urejanja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam.
10. člen
V območjih urejanja so pod predpisanimi pogoji dopustni naslednji posegi v prostor:
– tekoča vzdrževalna dela;
– rušitve in odstranitve objektov;
– urejanje zelenih, rekreacijskih površin in odprtih prostorov;
– gradnja prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov in naprav;
– gradnja pomožnih in začasnih objektov po določilih odloka o gradnji pomožnih objektov;
– novogradnja objektov, če je to za posamezno območje posebej opredeljeno.
11. člen
Gabariti in oblikovanje objektov
Objekti se tlorisno prilagajajo namembnostim objekta.
Tloris objekta naj bo podolgovate oblike, z možnostjo členjenega tlorisa. Objekti so locirani tako, da je daljša stranica objekta vzporedna s plastnicami terena, sleme strehe je vzporedno daljši stranici objekta.
12. člen
Višinsko se objekti prilagajajo obstoječi pozidavi. Objekti so lahko delno ali v celoti podkleteni. Pritličje objektov je maksimalno 30 cm dvignjeno nad nivo urejenega terena. Mansarde objektov so lahko izrabljene, če je to glede na dejavnost v območju primerno. Kolenčni zid ne sme presegati 120 cm.
13. člen
Streha: simetrična dvokapnica naklona 38-42 stopinj. Pri večjih objektih so strehe obvezno večkapne. Dopušča se gradnja frčad z dvokapnimi strehami in s slemenom pravokotnim na osnovno sleme. Kritina: gladka, sive barve. Pri večjih, športnih objektih, ki so začasne narave ali izdelani iz montažnih elementov je dopusten tudi manjši naklon strehe.
14. člen
Oblikovanje fasad naj bo v skladu z oblikovanjem kvalitetnih objektov v okolici. Športni in prireditveni objekti so lahko montažni – lesene izvedbe, fasada je lahko izvedena v lesu in steklu. Masivno grajeni objekti: fasada je izvedena v zaglajenem zidarskem ometu v beli barvi ali v svetlem pastelnem tonu, z možnostjo kombinacije z lesenimi opaži.
15. člen
Tolerance: horizontalni gabariti objektov: dopustno odstopanje je ±10%. Vertikalni gabariti: višinsko novi objekti ne smejo izstopati iz gabarita naselja oziroma pozidave v bližini nameravanega posega. Prizidki naj višinsko ne presegajo osnovnega objekta.
16. člen
Dostopi, dovozi in parkirišča
Glavni dovozi so obstoječi. V skladu s tehničnim predpisi se urejajo v obstoječih dimenzijah. Večja parkirišča so dopustna na lokacijah, ki jih predvideva ureditveni načrt. Ureditve odvodnjavanja morajo biti usklajeni s predpisi za take objekte.
17. člen
Funkcionalno zemljišče
Funkcionalno zemljišče objekta mora zagotavljati normalno obratovanje objekta.
Pri pritličnih objektih je funkcionalno zemljišče pas v širini 2 m od objekta, pri višjih pa 4 m. K funkcionalnemu zemljišču spada tudi dostopna pot, parkirišča in druge površine potrebne za obratovanje objekta.
V. USMERITVE ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
18. člen
V območju ureditvenega načrta Ribenska gora mora biti prenova odprtega prostora (preoblikovanje prostora, sanacije, nove talne ureditve površin in oprema prostora) poenotena. Gozdne površine se maksimalno ohranjajo, s tem da je dopustno varovalno gospodarjenje in povečanje biološke pestrosti gozda. Pri urejanju je potrebno upoštevati gozdno gospodarske načrte in soglasja za posege v prostor Zavoda za gozdove.
Vse dejavnosti, ki so v tem prostoru dovoljene, morajo v največji možni meri tudi ostali prostor ohranjati v obstoječem naravnem stanju. Preoblikovanje prostora je dovoljeno le, če prostor pridobi na kvaliteti in v primeru sanacije degradiranih površin, ki naj se sanirajo v prvotno stanje. Konkretne usmeritve za krajinsko oblikovanje na posameznih območjih urejanja tega ureditvenega načrta so razvidne v nadaljnjih določilih odloka.
VI. VARSTVO NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
Območje ureditvenega načrta predstavlja prostor, kjer predstavljata naravno dediščino mrtvica na levem bregu Save Bohinjke zahodno od Ribenskega mosta in mrtvica na levem bregu Save Bohinjke pod vasjo Ribno.
Za posege v prostor velja varstveni režim za hidrološke naravne spomenike, varovanje in dovoljeni posegi so dovoljeni po določilih, ki so navedeni v podrobnejših pogojih za posege v območju urejanja Sava. Potrebno je pridobiti naravovarstveno soglasje pristojnega Zavoda RS za varstvo narave, izpostava Kranj.
VII. SPLOŠNI POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA UREDITVENEGA NAČRTA
20. člen
Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav je dovoljena v skladu z določili nadaljnjih členov. Pri gradnji na območju urejanja Sava je potrebno pred vsakim posegom pridobiti pogoje in soglasje pristojnega Zavoda RS za varstvo narave, izpostava Kranj.
21. člen
Prometno urejanje
Dovoljene so rekonstrukcije obstoječih cest, ki morajo biti izvedene tako, da višinsko odgovarjajo obstoječim navezavam.
Makadamske ceste se vzdržujejo v obstoječih trasah, dopušča se preplastitev z belim asfaltom. Promet je v območju ureditvenega načrta omejen, označi se z ustreznimi prometnimi znaki in obvestilnimi tablami.
Parkirišča je treba zagotoviti na funkcionalnem zemljišču objektov. Večja parkirišča se uredijo v območjih, kjer so dovoljene prireditve.
22. člen
Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
Komunalne in energetske ureditve morajo zagotavljati varovanje okolja in zagotavljati pogoje obrambe in zaščite.
Komunalni vodi in naprave morajo biti vkopani. Po izgradnji se zemljišče uredi in sanira v prvotno stanje.
23. člen
Kanalizacija
Novi objekti UO – Hotel se priključujejo na ČN hotela Ribno, odpadne fekalne vode iz ostalih območij ureditvenega načrta se po izgradnji ČN Bled priključijo nanjo. Če to ni mogoče, oziroma v času, ko ta še ni zgrajena, se začasno zgradijo greznice na praznjenje. Po izgradnji javne kanalizacije se nanjo priključijo tudi obstoječi objekti.
Meteorne vode z utrjenih površin se morajo odvajati v ponikovalnice ali naravne odvodnike. Meteorne vode s parkirišč se morajo odvajati preko lovilcev olj.
24. člen
Vodovodno omrežje
Obstoječe vodovodno omrežje za potrebe ureditvenega načrta zadošča. Posegov v javni vodovod se ne predvideva.
25. člen
Plin
Za potrebe izvedbe plinifikacije območja je predviden varovalni pas v območju trase dovozne ceste (Izletniška c.) k hotelu Ribno.
26. člen
Električno omrežje
Obstoječi in predvideni objekti se oskrbujejo z električno energijo iz nizkonapetostnega omrežja, ki se zgradi v zemeljski izvedbi po pogojih soglasjedajalca.
27. člen
Omrežje zvez
Izgradnja telekomunikacijskega omrežja in kabelskega distribucijskega omrežja v območju ureditvenega načrta je predvidena v kabelski izvedbi po pogojih 21. člena.
VIII. VARSTVO OKOLJA
28. člen
Odstranjevanje odpadkov
Ekološki otoki za zbiranje odpadkov so predvideni v okviru večjih parkirišč v območjih urejanja, kjer so dovoljene prireditve. Tu se uredijo tudi prostori za odrinjen sneg. Dostopi morajo biti urejeni tako, da so vedno prosti za dostop vozil za prevoz odpadkov. Odjemna mesta morajo biti urejena tako, da vizualno ne motijo okolice, površina mora omogočati enostavno čiščenje.
Hrup
Glede na naravno okolje je maksimalna dnevna dovoljena jakost hrupa 55 dBA. V območjih urejanja Rekreacija je v primeru prireditev dovoljena jakost občasno lahko višja, vendar je potrebno z dodatnimi ukrepi za protihrupno zaščito zmanjšati hrup, tako da se onesnaženje maksimalno omeji na ožji prostor.
Varstvo voda
Novi posegi ne bodo vplivali na sedanjo kvaliteto vode. S predvidenimi posegi in komunalnimi ureditvami se bo kvaliteta izboljšala.
Zrak
Na območju UN Ribenska gora ni onesnaževalcev zraka. S prehodom ogrevanja na plin se bo onesnaževanje zraka še zmanjšalo. Onesnaženje se občasno poveča zaradi prometa v času večjih prireditev.
29. člen
Požarno varstvo
Varstvo pred požarom je predvideno v skladu s predpisi. Odmiki med objekti zagotavljajo požarno varnost. V območju urejanja Hotel je za potrebe gašenja izvedeno zunanje hidrantno omrežje. Dostopi za gasilska in druga interventna vozila so po obstoječih cestah, v času intervencij pa tudi po peš površinah in zelenicah.
30. člen
Obramba in zaščita
Objekti-novogradnje, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo biti dimenzionirani za potresno območje 8. stopnje po MCS lestvici.
31. člen
Etapnost izvajanja ureditvenega načrta
Ureditveni načrt se lahko izvaja fazno – po območjih urejanja. Vsak poseg, ki se izvaja fazno znotraj območja mora biti funkcionalna celota. Predhodno mora biti zagotovljena ustrezna komunalna opremljenost zemljišča.
32. člen
Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Ureditveni načrt je potrebno upoštevati pri vseh posegih v prostor. Investitorji, projektanti, izvajalci in uporabniki morajo pri vsakem posegu upoštevati veljavne gradbeno-tehnične, sanitarno-higienske, varnostne, prometne in druge predpise.
Investitor mora:
– pri posegih v prostor upoštevati določila odloka in strokovnih podlag, ki so sestavni ureditvenega načrta;
– za načrtovane posege naročiti izdelavo izreza iz UN, v obsegu, ki ga narekuje 55. člen ZUNDPP (Uradni list SRS, št. 18/84 in dalje), ter v območju urejanja Rekreacija in Gozd upoštevani tehnološki elaborati ureditve športnih površin oziroma gozdne učne poti;
– ob izkopu gradbene jame ali zemeljskih del odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati ter ravnati z njo po predpisih;
– zavarovati vegetacijo pred poškodbami zaradi gradnje;
– po končani gradnji urediti okolico, odstraniti začasne objekte in odvečni material.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
33. člen
UN je stalno na vpogled v prostorih Občine Bled.
34. člen
Nadzor nad izvajanjem UN izvaja pristojna inšpekcijska služba.
35. člen
Za vse posege v prostor mora investitor pridobiti pisno mnenje strokovne službe Občine Bled.
36. člen
Posegi, ki presegajo določila odloka, se ne morejo realizirati brez spremembe UN Ribenska gora.
37. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01503-3/2002
Bled, dne 5. junija 2002.
Podžupan
Občine Bled
Jože Antonič l. r.