Na podlagi 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) je Občinski svet občine Trebnje na 27. redni seji dne 3. 7. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme Zazidalni načrt »Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje« – 1. faza (v nadaljevanju: ITP cona oziroma ZN).
Zazidalni načrt »Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje« – 1. faza je bil izdelan z upoštevanjem:
– usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98 in 18/00) in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 ter Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98 in 18/00) – v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine,
– Posebnih strokovnih podlag za programsko zasnovo in zazidalni načrt »Industrijska cona Trebnje« – 1. faza,
– Idejne zasnove za ZN »Industrijska cona Trebnje« – 1. faza« in
– Programske zasnove za zazidalni načrt »Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje« – 1. faza.
Zazidalni načrt je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št. 117/00-ZN v januarju 2002. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Območje predvidene industrijske – trgovsko – podjetniške cone Trebnje se nahaja v vzhodnem delu mesta Trebnje, severno od regionalne ceste RIII 651 Trebnje – Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč, med ureditvenim območjem P3 (območje tovarne Akripol) na zahodu in obstoječo individualno stanovanjsko pozidavo na vzhodu (Dolenja Nemška vas).
Meja območja urejanja poteka na severnem delu preko parcel št. 808, 802/2, 807/1, 804 in 757 do poti parc. št. 1189, kjer zavije proti jugu in teče po vzhodnih mejah parcel št. 813, 812/1, 818, 820/6, 820/5, 820/3, 827, 833/1 in 841/3, se tu obrne proti zahodu in poteka po južni meji parcele št. 841/3 in nato proti jugu, preko parcele št. 840/3 in preko poti s parc. št. 1192/4. V območje urejanja nato vključuje pot s parc. št. 1192/1 ter del parc. št. 845/1, na južnem delu pa meja poteka ob regionalni cesti s parc. št. 1193, vse v k.o. Češnjevek, na jugozahodnem vogalu pa vključuje še del parcele št. 612 v k.o. Trebnje. Meja se nato nadaljuje po zahodni strani do izhodiščne točke tako, da sta v območje urejanja vključena še pot s parc. št. 836/5 in 1185 v k.o. Češnjevek.
V območje zazidalnega načrta so tako vključena zemljišča z naslednjimi parc. št.: 1185 (pot), 808 del, 802/2 del, 807/1 del, 804 del, 757 del, 1105 (pot), 807/2, 812/3, 836/1, 809, 812/2, 813, 812/1, 818, 820/2, 820/1, 820/4, 820/6, 820/5, 820/3, 827, 833/1, 835, 836/3, 841/3, 840/3 del, 836/2, 838/3, 838/1, 838/6, 838/2, 838/4, 845/1 del, 838/5, 1192/1 (cesta), 1192/4 (cesta) ter 836/5 (cesta) k.o. Češnjevek in parc. št. 612 k.o. Trebnje.
Celotna površina meri 10,80 ha, od tega je za gradnjo primernih 8,52 ha.

Specifikacija površin:
Ureditvena enota P1                                    10.994 m2
Ureditvena enota P2                                    24.723 m2
Ureditvena enota P3                                    49.529 m2
Ureditvena enota Z1                                     2.667 m2
Ureditvena enota Z2                                     1.922 m2
Javne cestne površine                                  18.233 m2
Skupaj                                                108.068 m2

Območje urejanja je namenjeno poslovnim dejavnostim (predvsem proizvodnim in servisnim ter delno trgovskim). Razdeljeno je na tri ureditvene enote namenjene poslovnim objektom, na dve ureditveni enoti, ki obsegata zelenice in gozd ter na ureditveno enoto, ki zajema javno cestno omrežje:
– ureditveni enoti P1 in P2: servisni, proizvodni in storitveni progami. Glede na to, da je med storitvenimi dejavnostmi dovoljena tudi trgovska, v ti dve ureditveni enoti ni dovoljeno uvajati servisnih in proizvodnih programov, ki onesnažujejo okolje oziroma so zaradi svoje narave dela nezdružljivi s trgovsko dejavnostjo,
– ureditvena enota P3: servisni in proizvodni progami v celoti. V tej ureditveni enoti so dovoljene tudi industrijske prodajalne,
– v okviru servisnih programov lahko najdejo svoj prostor tudi skladišča, carinski terminal in parkirišče za tovornjake, kolikor bodo obstajali interes investitorjev in prostorske možnosti,
– ureditveni enoti Z1 in Z2 predstavljata zeleno bariero nasproti stanovanjskim objektom,
– ureditvena enota C zajema javno cestno (glavne prečne ceste a, b, c ter napajalne ceste d in e) in komunalno infrastrukturo.

Za realizacijo posegov iz prejšnjega člena odloka je znotraj območja urejanja potrebno izvesti primarno javno in sekundarno infrastrukturo in uravnave terena, izven območja zazidalnega načrta pa bodo potrebni naslednji ukrepi oziroma posegi:
– gradnja novega kanala za odvod meteornih vod od območja urejanja z ZN do vodotoka Temenica,
– gradnja novega kanala za odvod odpadnih fekalnih in industrijskih vod iz območja ZN od območja urejanja do centralne čistilne naprave,
– izgradnja cestnih priključkov v industrijsko-trgovsko-podjetniško cono na odseku, ki bo tangiran s posegi v ITP coni (križišče na regionalni cesti je potrebno oblikovati z elementi za tovorni promet in ureditvijo pasov za leve zavijalce – z minimalno širino 3,25 m),
– dograditev oziroma povečanje centralne ČN Trebnje na 8000 EE,
– dimenzioniranje elektrokabelske kanalizacije od RTP Trebnje do območja urejanja z ZN na 12 cevi 12 x 160 mm ter gradnja 20 kV daljnovoda od TP OMV Trebnje do RTP Trebnje za rezervno napajanje.

Koncept urejanja
Cilj tega zazidalnega načrta je zagotoviti prostorski dokument, s katerim se je možno prilagajati sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne prostorske dokumente (da so lahko aktualni daljše časovno obdobje in ustrezajo različnim potrebam), hkrati pa zadostiti javnemu interesu po premišljenih in kontroliranih posegih v prostor.
Zato sta cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, obdelani do nivoja lokacijskega načrta, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih rešitvah začrtani samo robni pogoji (saj so investitorji v glavnem še neznani), ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela.
Izhodišča za urejanje območja so:
– zelo natančno se obdelata javna primarna cestna in komunalna infrastruktura,
– vzpostavi se “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev parcel obrtnikov, sekundarnega infrastrukturnega omrežja in prostorsko umestitev objektov,
– vsak posamezen graditelj na stavbnih otokih naj ima neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,
– določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih fasad,
– stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko stavbe zasedejo na parceli (v procentih),
– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev,
– vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi parkirišča za zaposlene in za obiskovalce,
– določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje,
– za lažje oblikovanje bodočih parcel, načrtovanje in razporeditev objektov se h grafičnemu delu zazidalnega načrta kot DODATEK priloži predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov, v primeru povpraševanja tako po velikih kot po majhnih parcelah. DODATEK pomeni pomoč pri izdelavi izvlečka/izrisa iz ZN in ni obvezen; rešitve so lahko tudi drugačne v primeru, da so skladne z vsebino ZN.

Usmeritve za gradnjo objektov in zunanjo ureditev
Obravnavana lokacija se nahaja v predelu, kjer je mesto Trebnje odločno zakoračilo v širitev na svoje podeželsko obrobje. Načrtovana ITP cona spada v ta kontekst in se morfološko gledano združuje z obstoječim območjem velikih industrijskih objektov.
Navezuje se na obstoječi industrijski kompleks ob regionalni cesti Trebnje-Mirna Peč, obenem pa meji na predel obsežnejše stanovanjske gradnje, zato je proti stanovanjskemu predelu predvidena zelena zaščitna bariera Z1.
V vizualnem smislu predstavlja načrtovana ITP cona skupaj z obstoječo zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota.
Vodilna geometrija na obravnavani lokaciji izhaja iz relativno položnega terena in iz okoliških cest, katerih glavna smer je premočrtna, njihova križišča pa pravokotna. Objekti in poti načrtovanega proizvodnega območja so tako lahko pravokotni na glavno cesto Trebnje–Mirna peč ali pa vzporedni z njo.
Nova ITP cona v območju ceste Trebnje-Mirna Peč nadaljuje tipičen proizvodni značaj tega predela, proti severu in vzhodu pa se stika z mirnim podeželskim oziroma predmestno-stanovanjskim okoljem. Gre za velik mentalen preskok od izrazitega miru in naravnega okolja k živahni mestni prvini, pri kateri je potrebno nujno paziti na to, da se hrup in kakršnakoli onesnaženja zmanjšajo do najmanjše možne mere.
Bodoča ITP cona se mora priključevati na regionalno cesto Trebnje–Mirna Peč, saj ta predstavlja glavno prometnico tega območja. Pri tem mora upoštevati obstoječe priključke lokalnih cest in industrijskega kompleksa “Trimo”, ki so razporejeni dokaj na gosto.
Osončenost predela je zaradi lokacije na severnem robu doline reke Temenice dobra.
Ureditvene enote P1, P2 in P3:
– namembnost:
– ureditveni enoti P1 in P2: servisni, proizvodni in storitveni progami. Glede na to, da je med storitvenimi dejavnostmi dovoljena tudi trgovska, v ti dve ureditveni enoti ni dovoljeno uvajati servisnih in proizvodnih programov, ki onesnažujejo okolje oziroma so zaradi svoje narave dela nezdružljivi s trgovko dejavnostjo. V okviru servisnih programov lahko najdejo svoj prostor tudi skladišča, carinski terminal in parkirišče za tovornjake, kolikor bosta obstajala interes investitorjev in prostorske možnosti,
– ureditvena enota P3: servisni, proizvodni in storitveni progami. V okviru servisnih programov lahko najdejo svoj prostor tudi skladišča in parkirišče za tovornjake, v okviru trgovskih pa tudi industrijske prodajalne,
– gradbeni in oblikovalski pogoji:
– objekti morajo biti preprostih, pravokotnih oblik,
– lega objektov na parceli ni pomembna, važno je, da so stranice objektov vzporedne oziroma pravokotne na linije, ki so osnova za parcelacijo in odmaknjene od parcelne meje ter cestnega telesa oziroma roba hodnika za pešce najmanj 5 m (ta odmik od parcelne meje ne velja, kolikor so objekti grajeni kot en objekt – v nizu - ki se razteza čez več parcel),
– pozidanost zemljišča s stavbami je lahko od 30% do 70%. S tem je določena površina etaže vidnega dela objekta z največjim tlorisom v primerjavi s tlorisno površino ureditvene enote. Sem niso vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del parcele, vendar morajo biti od meje ureditvene enote odmaknjene najmanj 5 m. V tlorisno površino stavb se ne štejejo pomožni objekti.
– nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji od javnih cest na katere mejijo,
– višinska kota pritličja:
ne sme biti nižja od javnih cest na katere meji zemljišče s stavbo. V teh ureditvenih enotah je to +268 ±1 m,
– etažnost: višina stavb nad koto pritličja ne sme presegati 15 m do vrha strehe, kletne etaže, ki jih je lahko več, morajo biti v celoti vkopane. Predpisana najvišja dovoljena višina ne velja za delovne stroje kot so na primer žerjavi, silosi ipd. – ti so lahko tudi višji,
– strehe objektov morajo biti ravne, ločne ali nizke dvokapnice,
– fasade naj bodo enostavne, moderne in obložene z lahko, nesvetlečo fasadno oblogo, ki je lahko kombinirana s fasadno opeko. Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno. Glavne fasade morajo biti orientirane proti javnim cestam,
– odprte površine se uredijo skladno z delovnim procesom posameznega obrata. Pri tem je treba težiti k dobri organizaciji aktivnosti zunaj objektov, saj bo s tem dosežen urejen videz parcel. Vse kar je možno opraviti znotraj zaprtih prostorov, naj se odvija v njih. Proti javnim cestam naj bodo orientirane bolj javno usmerjene dejavnosti, v notranjosti pa naj bodo interne,
– pomožni objekti in naprave v sklopu funkcionalnih zemljišč proizvodnih in drugih poslovnih objektov znotraj IPT cone v posameznih UE morajo biti smiselno ukomponirani v celotno stavbno kompozicijo; njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali morajo biti usklajeni z osnovnim – glavnim objektom gradbenega otoka; kot pomožni objekti se štejejo nadsteršnice za kolesa ter motorna kolesa, pokriti parkirni prostori za osebne avtomobile, nadstrešnice za potrebe odprtih skladišč, v katerih se ne skladiščijo nevarne in eksplozivne snovi do tlorisne površine 70 m2, žične ali montažne ograje do višine 2 m, zasteklitve vhodov, manjše zasteklitve razstavnih prostorov in podobno,
– za začasne objekte, kot so na primer šotori, se ravno tako pripravi izvleček iz zazidalnega načrta, v katerem se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova, materiali in časovno obdobje, v katerem bo objekt stal,
– za ograditev posameznih objektov in njihovih funkcionalnih zemljišč je dovoljena postavitev ograj. Ograje naj bodo enotne iz montažnih elementov ali kot žična ograja do višine 2 m.
– prometna ureditev:
– v okviru ureditvenih enot mora biti zagotovljeno zadostno število parkirišč za potrebe dejavnosti v objektih. Parkirna mesta je možno urediti tudi v podzemnih parkiriščih,
– pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti,
– dostopne poti za motorna vozila k objektom morajo biti urejene z javne poti in odmaknjene od križišč javnih cest najmanj 25 m.
Ureditvena enota Z1:
– namembnost:
– javna zelenica znotraj ITP cone in gozdna bariera namenjena zmanjšanju vplivov industrijske cone na stanovanjsko naselje,
– v območju so možne ureditve za rekreacijo v naravi z upoštevanjem poudarjene ekološke vloge prostora,
– pogoji urejanja:
– v območju se zasadijo predvsem iglavci z gostimi krošnjami, saj le-ti ohranjajo zeleno krošnjo skozi vse leto in na tak način omogočajo neprekinjeno delovanje zelenega tampona,
– ni dovoljena gradnja objektov,
– kakršnokoli urejanje in poseganje v ta prostor mora biti sonaravno,
– za zaščito bližnjega naselja na vzhodu pred hrupom in drugimi vplivi se lahko v tej UE oblikuje umeten relief (protihrupni nasip), za kar se uporabi izkopni material in humus pri gradnji objektov in infrastrukture v ITP coni.
Ureditvena enota Z2:
– namembnost:
– javna zelenica znotraj obrtne cone,
– pogoji urejanja:
– območje se uredi kot zelenica s travo, grmovjem in manjšo skupino dreves,
– ni dovoljena gradnja objektov.
Ureditvena enota C:
– zajema cestno omrežje in je opisana v 7. členu tega odloka oziroma v poglavju iz ZN Rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega, kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez.

Prometna infrastruktura
Cestno omrežje
Regionalno cesto R III 651 Trebnje-Novo mesto, odsek 1198 Trebnje-Mirna Peč, je potrebno na odseku, ki bo tangirana z gradnjo ITP cone rekonstruirati, kar pa ni predmet obdelave v sklopu zazidalnega načrta za ITP cono. Prometni pasovi regionalne ceste so 2 x 3 m z robnim pasom 2 x 0,25 m. Pri ureditvi glavnega križišča v območje se mora upoštevati minimalni radij R15.
Ceste znotraj kompleksa se zasnujejo kot napajalne ceste; širina cest znotraj kompleksa je 6 m (2 x 3 m vozni pas + 2 x 0,25 m robni pas). Skupna širina hodnika za pešce in kolesarske steze je na eni strani minimalno 2,50 m. Ob severnem robu regionalne ceste se v območju urejanja z ZN predvidi koridor za širitev regionalne ceste zaradi izgradnje hodnika za pešce, kolesarske in zavijalnih pasov v križiščih.
Celotno omrežje sestavljajo ceste:
– glavna centralna prečna povezovalna cesta (cesta c); pri prečnem profilu se upošteva hodnik za pešce, kolesarska steza in zavijalni pasovi za levo zavijanje v križišču – za potrebe izvedbe parkirišča na zemljišču s parc. št. 838/1 in 838/3 k.o. Češnjevek (1. etapa) ali za druge namene v okviru kasnejših etap,
– zahodna prečna povezava mimo kompleksa Akripol (cesta a) ostane nespremenjena,
– vzhodna prečna povezava (cesta b) – 1.etapa, ki se po izgradnji centralne ceste c v naslednji etapi uredi kot slepa ulica s severa (fizično se zapre za promet iz regionalne ceste in onemogoči izvoz na regionalno cesto), ki pa jo je mogoče uporabiti kot intervencijsko in gasilsko cesto, sočasno se prestavi cesta za Dolenji Podboršt vzhodneje ob kompleksu Surovina,
– napajalne ceste znotraj kompleksa (cesta d in cesta e).
Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97), pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81), zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98), pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00) ter odlok o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 38/00) in odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Trebnje (Uradni list RS, št. 95/99).
Za parkiranje se predvidijo odprti parkirni prostor, katerih dimenzioniranje se izvede po pridobitvi posameznih programov.
Pri projektiranju se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana).
Dimenzioniranje cestišča
Cestišča vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Končno debelino posameznega sloja bo podal PGD glede na ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.
Peš in kolesarski promet
Za peš promet so zagotovljeni posebni hodniki, ki so dvignjeni od cestišča. Kolesarski promet znotraj cone se odvija po cestišču, ob glavni centralni prečni povezavi (cesta c) pa je nivojsko ločen od cestišča.

Komunalna infrastruktura
Vodovod
Za potrebe oskrbe obravnavanega območja s pitno, tehnološko in požarno vodo je predvidena izgradnja sekundarnega hidrantnega in vodovodnega omrežja ter postavitev hidrantov. Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod ob regionalni cesti RIII 651 Trebnje – Novo mesto. Profil obstoječega cevovoda je LTŽ Ø150. Vodovod kompleksa je predviden kot zanka in se na glavni vodovod priključuje v križišču prečnih cest z regionalno cesto.
Pri dimenzioniranju cevovoda naj se predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode, Qp=12 l/s. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ ali duktil cevi različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil je DN 100. Priključke objektov naj se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ. Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva:
– odlok o pogojih dobave, načinu odjema in oskrbi naselij s pitno vodo na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 4/91) in
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu Komunale Trebnje.
Kanalizacija
– Fekalna kanalizacija:
Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod. Kanalizacija znotraj ITP cone je zasnovana tako, da omogoča priključevanje na zbirni kanal, ki poteka ob centralni prečni cesti (cesta c) v desnem robu hodnika za pešce. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno. Pri dejavnostih, pri katerih se pojavljajo obremenjene odpadne vode, se morajo predhodno dodatno obdelati tako, da je možna kontrola pred izpustom v javno kanalizacijo. Kvaliteta odpadne vode v javno kanalizacijo mora ustrezati Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja, Uradni list RS, št. 32/93. Za odvajanje odpadnih fekalnih in industrijskih voda iz ITP cone, ki se zbirajo v zbirnem kanalu ob cesti c, bo potrebno zgraditi nov odvodni kanal od ITP cone do čistilne naprave, le to pa bo potrebno za odpadne vode iz ITP cone povečati iz sedanjih 3.000 PE na 8.000 PE.
– Meteorna kanalizacija:
Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in usedalnikov blata in peska direktno v meteorno kanalizacijo in naprej v naravni odvodnik – reko Temenico, s tem da bo potrebno za odvajanje meteorne vode iz ITP cone zgraditi nov meteorni kanal z izpustom v Temenico. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olja in usedalnikov blata in peska ter vodo s streh in drugih strešin in površin. Posebej se izvede meteorna kanalizacija cestnega telesa, ki se jo na posameznih mestih izvede na teren.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Ljubljana, Hidrometeorološke postaje Novo mesto za opazovalno obdobje 6 let. Zaradi zmanjšanja količin odvodnih voda v kanal se priporoča izvedba parkirnih površin z betonskimi tlakovci, ki nimajo zalitih fug.
Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati odlok o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 67/93) in tehnični pravilnik o javni kanalizaciji komunale Trebnje.
Ogrevanje in oskrba s plinom
Plinskega omrežja na tem območju ni. Dolgoročno se predvidi koridor plinovoda, ki je lociran v levi bankini ceste 1m od fekalne kanalizacije. Kot vmesno fazo se za ogrevanje predvidi ekstra lahko kurilno olje oziroma cisterne za plin na posamezni lokaciji. Točno situacijo in pogoje se glede na predvidene programe in zunanjo ureditev določi z izsekom iz zazidalnega načrta.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo Trebnje. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Odpadna olja kot nevarni odpadki s kvalif. št. 13 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka mora povzročitelj odpadka voditi posebno evidenco. Odjemno mesto za posode z odpadki mora biti dostopno s specialnim vozilom za odvoz odpadkov.

Energetska infrastruktura
Visoko napetostni razvod in trafo postaja
Poraba energije bo definirana glede na potrebe posameznih dejavnosti konkretnih investitorjev. Celotno območje se priključi preko 20 kV na RTP Trebnje. Preko kompleksa sedaj potekata 2 dvosistemska DV in 1 enosistemski DV ter nizkonapetostno omrežje. Vse zračne vode se kablira. Predvidi se nova kabelska kanalizacija, in sicer 12-cevna – 160 mm od regionalne ceste ob centralni prečni cesti (cesta c) do nove trafo postaje in 6 cevna kanalizacija od TP naprej vzdolž centralne prečne ceste (cesta c) proti severu. Vsa ostala kabelska kanalizacija je dimenzionirana na 4 cevi 160 mm oziroma na število odjemalcev, ki tangirajo TP. Novo trafo postajo se locira ob križišču napajalne (cesta d) in centralne prečne ceste (cesta c). Dimenzionira se na predvideni novi odjem. Območje se z 20 kV daljnovodi dvojno, zanka in sicer se napajanje TP v ZN izvede z novim 20 kV daljnovodom od RTP Trebnje - 1. etapa. V ta namen se kablirajo obstoječi 20kV daljnovodi preko kompleksa ter tranzitni 20 kV daljnovod Trebnje – Dolnji Podboršt. V drugi etapi se TP v ZN naveže na TP Akripol, TP Akripol pa poveže z 20 kV daljnovodom do obrtne cone ob regionalni cesti Trebnje–Mirna.
Nizkonapetostni razvod
Električne vode vodimo po kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo vodimo v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na trafo postajo in do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto v prostostoječi omarici na stalno dostopnem mestu. V 1. fazi se za objekte ureditvene enote P1 na vzhodnem delu električne vode priključi na obstoječe nizkonapetostne vode.
Javna razsvetljava
Predvidena je klasična javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m.
Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.

Zveze
Telefonska kabelska kanalizacija se predvidi ob cestah in se priključuje na obstoječo TK kanalizacijo ob regionalni cesti. Kabelsko kanalizacijo znotraj ZN se vodi v hodniku za pešce ob robu centralne prečne ceste (cesta c) in ob robu ostalih cest v koridorju skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo ter se jo naveže na obstoječe telekomunikacijsko omrežje.

Ogrevanje
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje.

Splošno
Dejavnosti, ki naj bi se odvijale na območju ZN ITP cona Trebnje –1. faza, so opredeljene le okvirno, zato je potrebno pred izdajo dovoljenja za poseg v prostor za vsako posamezno lokacijo in dejavnost v sklopu izvlečka/izrisa iz ZN definirati točno namembnost objekta in vpliv dejavnosti na okolje. Program, ki se na območju obravnave uvaja, predvideva določene obremenitve okolja, zato je potrebno v posameznih primerih v skladu z uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96 in 12/00), pred izdajo lokacijskega dovoljenja, pripraviti poročilo o vplivih na okolje in izvesti postopek presoje vplivov na okolje.

Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96), na podlagi katere za obravnavano območje veljata IV. stopnja varstva pred hrupom, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 70 db podnevi in ponoči, oziroma III. stopnja, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 60 db podnevi in 50 db ponoči ter uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Uradni list RS, št. 70/96).

Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Investitor je dolžan takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.

Varstvo plodne zemlje
Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.). Odvečni izkopni material se lahko uporabi za oblikovanje reliefa v ureditveni enoti Z1 kot protihrupni ukrep, ki se ga ustrezno humuzira in zazeleni.

Varstvo vegetacije
Območje je praktično neporaslo z gozdom; v naravi so to travniki in pašniki. V predelih, kjer to predvideva zazidalni načrt, bodo javne zelenice zazelenjene na podlagi izvlečkov iz zazidalnega načrta.

Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz ITP cone mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj nevedene uredbe.

Ravnanje z odpadki
Za zbiranje in odvoz odpadkov iz ITP cone je potrebno upoštevati pravilnik o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98 in 45/00) in pravilnik o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00). Za komunalne odpadke se namesti tipske posode ob objektih ali v okviru zunanjih površin ter uredi odvoz na komunalno deponijo, surovinske odpadke pa se vrača v predelavo.

Varstvo kulturne dediščine
Na podlagi poročila o ekstenzivnem arheološkem pregledu na območju zazidalnega načrta za industrjsko cono v Trebnjem, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, april 2001, je potrebno na zemljišču s parc. št. 813 k.o. Češnjevek pred pričetkom gradnje opraviti intenzivni terenski pregled in morebitne geofizikalne meritve, ki bodo natančno opredelile vrsto arheoloških ostalin. Na ostalih površinah je ob gradnji potrebno zagotoviti stalen arheološki nadzor.

Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Objekti morajo biti locirani z ustreznimi medsebojnimi požarnimi odmiki ter glede na tehnološke postopke imeti nameščene gasilne aparate za gašenje morebitnih začetnih požarov. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.

Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
V območju urejanja tega zazidalnega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). Za zaposlene v novozgrajenih objektih bodo zadoščala javna zaklonišča.

Etapnost izgradnje industrijskih in drugih objektov znotraj gradbenih otokov je odvisna od zainteresiranosti posameznih investitorjev za gradnjo in pogojena s sočasno, kompleksno ali fazno izvedbo infrastrukturne opreme posameznih zazidalnih otokov ter določena z zahtevo, da je posamezna etapa izvedljiva samo, če funkcionira kot celota.
Zazidalni načrt se bo tako izvajal v več etapah, pri čemer je za gradnjo objektov v 1. etapi, na zemljiščih s parc. št. 838/2, 838/6 in 838/4 k.o. Češnjevek ter parkirišč na parc. št. 838/1 in 838/3 iste k.o. potrebno zagotoviti:
– prestavitev obstoječih DV 20 kV in postavitev nove TP z izdelavo celotne kabelske kanalizacije,
– izgradnjo ceste c do priključka do teh lokacij, pri čemer se do izgradnje pripadajoče cestne in komunalne infrastrukture ti objekti lahko priključijo na vzhodno prečno povezavo (cesto b), ki bo po izgradnji cestnega omrežja ITP cone v funkciji slepe ulice.
Objekti 1. etape, predvideni na zemljiščih, navedenih v prejšnjem odstavku, se lahko priključijo na:
a) obstoječo elektroenergetsko infrastrukturo ob pogojih, da:
– se odstranitev in prestavitev obstoječih 20 kV nadzemnih vodov izvede na stroške investitorjev (na zemljiščih s parc. št. 838/2, 838/6 in 838/4 k.o. Češnjevek),
– investitorji zgradijo lastni tokokrog iz TP Dol. Nemška vas z razdelilno omarico,
– za objekt na zemljišču parc. št. 838/1 in 838/3 investitor zagotovi njegovo napajanje iz svojih kapacitet in lastne TP Trimo.
b) obstoječo kanalizacijo Akripola in Trima v skladu s soglasji upravljalcev ob pogoju, da se po izgradnji kanalizacijskega omrežja celotnega kompleksa izvede priključitev na nov, ločen kanalizacijski sistem na stroške investitorjev teh objektov.
Površina za izvedbo parkirišč za tovornjake na vzhodnem delu območja, predvidenega za realizacijo v 1. etapi se lahko poveča proti severu, če predvidena površina ne omogoča ustreznih prometno-tehničnih rešitev.
Naslednje etape vključujejo nadaljevanje ceste c in izgradnjo ostalih napajalnih cest ter zazankanje elektroenergetskega omrežja na obrtno cono ob regionalni cesti Trebnje–Mirna in izvedbo posameznih priključkov na novo TP.
Za zazidavo v naslednjih etapah morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku tega člena.

Razmejitev med javnimi cestnimi površinami in ostalimi, predvsem zasebnimi zemljišči, je opredeljena na karti Parcelacija in funkcionalna zemljišča.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi etapi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Glede na to, da so pogoji izgradnje javnega primarnega infrastrukturnega omrežja v tem zazidalnem načrtu določeni zelo podrobno, pogoji za sekundarno infrastrukturno omrežje, gradnjo objektov na zasebnih zemljiščih, njihovo priključevanje na infrastrukturna omrežja in naprave ter zunanjo ureditev okrog objektov pa samo okvirno, je potrebno pri slednjemu za posamezne investitorje pripraviti podroben izvleček iz zazidalnega načrta.
Tako je za vsak poseg v posamezne ureditvene enote potrebno pripraviti izvleček/izris iz ZN, ki mora izhajati iz izhodišč in določil Zazidalnega načrta «Industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje« – 1. faza. Priporočljivo je, da se v primeru zahtev po manjših parcelah posamezni izvlečki pripravljajo kot skupinski izvlečki, to je da se več posameznih lokacijskih zahtevkov obravnava v skupnem prostorskem sklopu zaradi lažje izvedbe morebitnega sekundarnega infrastrukturnega omrežja in bolj organiziranega pristopa k izgradnji in urejanju ITP cone.
V vsakem izvlečku se natančno določi:
1. na zazidalni situaciji:
– namembnost objektov in odprtih prostorov,
– oblika in razporeditev predvidenih objektov ali naprav ter odprtih prostorov,
– velikost objektov in površin odprtih prostorov,
– ureditev zunanjih površin z dostopi in dovozi,
– višine in oblika vertikalnih gabaritov predvidenih objektov ali naprav (prerezi skozi tipične dele objektov M 1:500),
– prikaz glavnih dostopov in dovozov,
– funkcionalne površine, ki pripadajo objektom (s podatki o njihovi velikosti,
2. v tekstualni obliki:
– opis zasnove objektov in ureditve zunanjih površin (vključno s podatki o bruto površinah posameznih objektov),
– organizacija programa po etažah predvidenih objektov (s površinami posameznih dejavnosti),
– opis rešitve infrastrukturnega omrežja in naprav (s podatki o obremenitvah posameznih javnih infrastrukturnih objektov in naprav),
– rešitve glede varnosti objektov ali naprav v primeru naravnih in drugih nesreč.
3. na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna infrastrukturna omrežja in naprave, njihovi priključki na javna infrastrukturna omrežja in naprave ter priključki objektov na interno omrežje za:
– prometno ureditev (motorni, mirujoči, urgentni in peš promet),
– elektroomrežje in naprave,
– vodovodno omrežje in naprave,
– kanalizacijsko omrežje in naprave,
– plinsko omrežje in naprave,
– telekomunikacijsko omrežje in naprave,
– drugo.

Pred izgradnjo objektov v ITP coni ali sočasno z njimi je potrebno zgraditi ustrezno cestno in komunalno infrastrukturo, ki se lahko izvaja v več etapah po posameznih ureditvenih enotah. Obratovanje posameznih objektov znotraj posamezne ureditvene enote ter pred priključitvijo na primarno infrastrukturo ni dovoljeno.
V ITP cono ni dovoljeno umestiti dejavnosti, ki bi še dodatno obremenjevale okolje s škodljivimi vplivi, predvsem je to težka primarna industrija (železarne, livarne, cementarne, cinkarne ipd...).
V ITP cono tudi ni dovoljeno umeščati dejavnosti, ki bi s svojim obratovanjem v nočnem času hrupno preobremenjevale okolje (diskoteke, nočni klubi in podobno).
Za funkcioniranje ITP cone je potrebno dograditi centralno čistilno napravo in izvesti rekonstrukcijo regionalne ceste RIII Trebnje-Novo mesto na odseku, ki je tangiran z ITP cono.
V projektni dokumentaciji za komunalne naprave mora biti podan tudi hidravlični izračun kanalizacije.

Vzdolž vseh cest znotraj območja ZN se vzpostavi gradbena linija, ki je od roba cestišča oziroma hodnika za pešce oddaljena 5 m in vanjo ni dovoljeno posegati z gradnjo objektov, razen zunanjih ureditev in ograj. Kolikor se v fazi izgradnje ITP cone izkaže potreba po večjih parcelah oziroma po več manjših parcelah, je možno parcele združevati ali jih v nasprotnem primeru tudi razmejiti.
Od določil tega zazidalnega načrta so možna 15% odstopanja, ki pa v horizontalnem smislu ne smejo segati v smer, ki je določena z gradbeno linijo.
Kolikor terenske razmere in komunalni priključki dopuščajo, je možno objekte podkletiti. Vkopati je možno tudi prostore funkcionalno vezane na objekte, ki sicer odstopajo od pozidane površine objekta, ne smejo pa odstopati od gradbenih linij. Ti prostori so v parterni ureditvi pohodni in so s tem del zunanje ureditve.
Pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce.
Pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.

Dodatek h grafičnemu delu zazidalnega načrta z naslovom Dodatek – predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov v »Industrijsko-trgovski-podjetniški coni Trebnje – 1. Faza« ne predstavlja obveznega dela tega zazidalnega načrta temveč predstavlja priporočilo oziroma možni način parcelacije in izgradnje objektov.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, enota Novo mesto.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Občini Trebnje, Oddelku za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.