Na podlagi 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00) je Občinski svet občine Trebnje na 27. redni seji dne 3. 7. 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00 in 46/01 – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00 46/01 – v nadaljnjem besedilu: družbeni plan), ki se nanašajo na podrobnejšo določitev namenske rabe in organizacije dejavnosti v prostoru za predvideno območje industrijske-trgovske-podjetniške cone Trebnje (v nadaljevanju: ITP cona), za katero je bilo stavbno zemljišče že določeno v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90).

V poglavju 8. se doda novo podpoglavje 8.2, ki glasi:
8.2 Programska zasnova za zazidalni načrt »industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje«
8.2.1. opredelitev območja urejanja
Območje predvidene ITP cone Trebnje se nahaja v vzhodnem delu mesta Trebnje, severno od regionalne ceste RIII 651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč med ureditvenim območjem P3 (območje tovarne Akripol) na zahodu in obstoječo individualno stanovanjsko pozidavo na vzhodu (Dolenja Nemška vas).
Meja območja poteka po severnem robu parcele št. 796/1, nato zavije proti jugu, ob zunanjem robu parcele št. 798 do parcele št. 764/1 in gre po njenem severnem robu in robu parcele št. 764/3, zavije še enkrat proti jugu in teče po zahodnem robu poti s parc. št. 1189 ter nato seka pot s parc. št. 1185. Nadalje teče proti jugu po zahodnem robu poti s parc. št. in 1191 do parcele št. 833/1, jo seka in nato poteka po vzhodni meji parcel št. 833/1 in 841/3, zavije proti zahodu po severni meji parcele št. 840/3, se nato obrne proti JV in seka parc. št. 840/3. Meja nato prečka parcelo št. 1192/4 in teče po vzhodnem robu poti parc. št. 1192/1, na njenem J robu zavije proti V in seka del parcele št. 845/1, se obrne do S meje regionalne ceste parc. št. 1193, kjer nadaljuje pot proti SZ po južnih robovih parcel št. 838/4, 838/1, 838/3 in 836/5 vse k.o. Češnjevek; nadaljuje pot proti Z ter se obrne proti S, seka parcelo 612 k.o. Trebnje, zavije nazaj proti V do poti 836/5 k.o. Češnjevek, zavije proti severu in teče po zahodni meji parcel št. 836/5 in 1185 obe k.o. Češnjevek do izhodiščne točke.
V območje zazidalnega načrta so tako vključene naslednje parcele: 796/1, 798, 764/1, 764/3, 800, 761, 801, 760, 802/1, 802/2, 759, 803, 758, 1185 (pot), 808, 807/1, 804, 757, 807/2, 812/3, 836/1, 809, 812/2, 813, 812/1, 818, 820/2, 820/1, 820/4, 820/6, 820/5, 820/3, 827, 833/1, 835, 836/3, 841/3, 840/3 del, 836/2, 838/3, 838/1, 838/6, 838/2, 838/4, 845/1 del, 838/5, 1192/1 (cesta), 1192/4 (cesta) ter 836/5 (cesta) k.o. Češnjevek in parc. št. 612 k.o. Trebnje.
Celotna površina meri 14,96 ha.
8.2.2. Namenska raba površin in organizacija dejavnosti
Območje nove ITP cone Trebnje je namenjeno v prvi vrsti celotnemu spektru proizvodnih in servisnih dejavnosti, torej tistim programom, ki zaradi posebnosti pri odvijanju delovnih procesov zahtevajo ločeno lokacijo in ne dopuščajo združevanja z bolj mestotvornimi programi. Glede na to pa, da so sodobne tehnologije proizvodnje vse bolj ekološko naravnane in so škodljivi vplivi različnih tehnoloških procesov privedeni na minimum, ali pa jih sploh ni, je možno v okvir te ITP cone umestiti tudi večje trgovske, skladiščne in podobne objekte, kolikor bo obstajal ustrezen interes pri investitorjih.
Glede na to, da je večina investitorjev oziroma njihovih natančnih programov še neznana, je potrebno infrastrukturno omrežje, parcelacijo in pozidavo v zazidalnem načrtu predpisati tako, da je možna čim večja prilagodljivost v smislu velikosti parcel in objektov, lege objektov na terenu ter zagotovitve direktne priključitve na javno infrastrukturo za vse posamezne parcele.
8.2.3. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
8.2.3.1. Slošno
Obravnavana lokacija se nahaja v predelu, kjer je mesto Trebnje odločno zakoračilo v širitev na svoje podeželsko obrobje. Načrtovana ITP cona spada v ta kontekst in se morfološko gledano združuje z obstoječim območjem velikih industrijskih objektov.
Navezuje se na obstoječi industrijski kompleks ob regionalni cesti Trebnje–Mirna Peč, obenem pa meji na predel obsežnejše stanovanjske gradnje. Zato je potrebno izdelati primerno zaščito stanovanjskega območja pred vplivi industrije.
V vizualnem smislu predstavlja načrtovana ITP cona skupaj z obstoječo zaokroženo celoto, izpostavljeno pogledom iz okolice, zato mora biti kvalitetno oblikovana in jasno razpoznavna kot urejena celota.
Vodilna geometrija na obravnavani lokaciji izhaja iz relativno položnega terena in iz okoliških cest, katerih glavna smer je premočrtna, njihova križišča pa pravokotna. Objekti in poti načrtovanega industrijsko-trgovsko-podjetniškega območja so tako lahko pravokotni na glavno cesto Trebnje–Mirna peč ali pa vzporedni z njo.
Nova ITP cona v območju severno od regionalne ceste Trebnje–Mirna Peč nadaljuje tipičen proizvodni značaj tega predela, proti severu in vzhodu pa se stikuje z mirnim podeželskim oziroma predmestno-stanovanjskim okoljem. Gre za velik mentalen preskok od izrazitega miru in naravnega okolja k živahni mestni prvini, pri kateri je potrebno nujno paziti na to, da se hrup in kakršnakoli onesnaženja zmanjšajo do najmanjše možne mere.
Bodoča ITP cona se mora priključevati na regionalno cesto Trebnje–Mirna Peč, saj ta predstavlja glavno pot tega območja. Pri tem mora upoštevati obstoječe priključke lokalnih cest in industrijskega kompleksa “Trimo”, ki so razporejeni dokaj na gosto.
Osončenost predela je zaradi lokacije na severnem robu doline reke Temenice dobra.
8.2.3.2. Usmeritve
Zazidalni načrt mora biti prilagojen sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne prostorske dokumente (da so lahko aktualni daljše časovno obdobje in ustrezajo različnim potrebam) hkrati pa mora zadostiti javnemu interesu po premišljenih in kontroliranih posegih v prostor.
Zato morata biti cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, obdelani do nivoja lokacijskega načrta, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih rešitvah lahko začrtani samo robni pogoji (saj so investitorji v glavnem še neznani), ki pa morajo kljub temu zagotavljati celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela.
Izhodišča za urejanje območja so:
– zelo natančno se obdelata javna primarna cestna in komunalna infrastruktura,
– vzpostavi se “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev parcel obrtnikov, sekundarnega infrastrukturnega omrežja in prostorsko umestitev objektov,
– vsak posamezen graditelj na stavbnih otokih naj ima neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,
– določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih fasad,
– stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko stavbe zasedejo na parceli (v procentih),
– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev,
– vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi parkirišča za zaposlene in za obiskovalce,
– določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje,
– za lažje oblikovanje bodočih parcel, načrtovanje in razporeditev objektov se h grafičnemu delu zazidalnega načrta kot DODATEK priloži predlog možnih parcelacij, zasnove in razporeditve objektov v več variantah, v primeru povpraševanja tako po velikih kot po majhnih parcelah.
8.2.4. Zasnova infrastrukturnih omrežij
8.2.4.1. Prometna infrastruktura
Območje urejanja se priključuje na regionalno cesto R III 651 Trebnje–Novo mesto, odsek 1198 Trebnje–Mirna Peč s centralno prečno cesto (cesta c), ki dolgoročno predstavlja tudi vpadnico v vzhodni del mesta, kolikor bo prišlo do izgradnje nove povezovalne ceste severno od območja ITP cone. Regionalno cesto je potrebno na odseku, ki bo tangirana z gradnjo ITP cone rekonstruirati, kar pa ni predmet obdelave v sklopu zazidalnega načrta za industrijsko cono.
Za funkcioniranje 1. etape 1. faze zazidalnega načrta se izvede prečna povezava na vzhodni strani območja urejanja (cesta b), ki se po izgradnji centralne ceste c v 2. etapi uredi kot slepa ulica s severa, je pa tudi v funkciji intervencijske in gasilske ceste. Prečna povezava mimo kompleksa Aktipol se ohranja.
Poleg voznih pasov se v profilu centralne ceste c predvidi tudi obojestranska kolesarska steza in hodniki za pešce. V priključkih se izvedejo zavijalni pasovi za smer ITP cone.
Znotraj območja urejanja se cestno omrežje opredeli glede na predvideno namembnost površin s tem, da se naj v zasnovi upošteva dvosmerni promet ter nakazane osi cest (glej grafično prilogo – Namenska raba prostora).
Ceste se naj izvedejo v asfaltu ter naj se niveletno prilagodijo zahtevam manipulacije. Računska hitrost notranjih cest je 50 km/h. Cestišče vseh cest se dimenzionira na maksimalno obremenitev, to je osno nosilnost 25 t. Ceste v območju urejanja naj imajo istočasno funkcijo požarnih poti. Ceste so v 1. fazi ITP cone zasnovane tako, da se v 2. fazi njihova izgradnja smiselno nadaljuje in navezuje na omrežje 1. faze.
Parkirišča se dimenzionirajo na dejavnost po veljavnih predpisih.
8.2.4.2. Komunalna infrastruktura
Vodovod:
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod ob regionalni cesti RIII 651 Trebnje–Novo mesto. Vodovod kompleksa je predviden kot zanka in se na glavni obstoječi vodovod 150 priključuje pri kompleksu Akripola v križišču prečne ceste z regionalno cesto. Pri projektiranju se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s.
Kanalizacija:
Kanalizacija se naj izvede v ločenem sistemu. Fekalne vode se odvajajo preko nove javne kanalizacije na čistilno napravo, meteorne vode pa preko novega meteornega kanala v potok Temenica.
8.2.4.3. Energetska infrastruktura
Celotno območje se priključi preko 20 kV voda na RTP Trebnje. Dovod 20 kV daljnovoda se izvede preko sistema 20 kV zanke in nove kabelske kanalizacije. Kabelsko kanalizacijo vodimo v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na trafo postajo in do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto.
Ob vseh notranjih cestah se naj ob zunanjem robu cestišča predvidi klasična javna razsvetljava.
8.2.4.4 Oskrba s plinom
Plinskega omrežja na tem območju ni. Dolgoročno se predvidi koridor plinovoda, ki je lociran v levi bankini ceste 1m od fekalne kanalizacije. Kot vmesno fazo se za ogrevanje se predvidi ekstra lahko kurilno olje oziroma cisterne za plin na posamezni lokaciji.
8.2.4.5 Telekomunikacije in zveze
Telefonska kabelska kanalizacija se predvidi ob cestah in se priključuje na obstoječo kanalizacijo ob regionalni ceste. Kabelsko kanalizacijo znotraj zazidalnega načrta se vodi v kolesarski stezi ob robu glavne prečne ceste in desnem robu ostalih cest v hodniku za pešce, v koridorju skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje.
8.2.4.6. Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo Trebnje. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki idr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Odpadna olja kot nevarni odpadki s klasifik. št. 13 se morajo skladiščiti v posebnih posodah. Posebej je potrebno deponirati tudi prazno embalažo olj. O končni dispoziciji odpadka se mora voditi posebna evidenca.
8.2.4.7. Ogrevanje
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati na plin ali olje.
8.2.5. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Obravnavano območje ne zajema zavarovanih naravnih in kulturnih predelov oziroma objektov. Glede na to, da pa poseg obsega dokaj velik prostor, je bil opravljen ekstenziven arheološki pregled terena (poročilo izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto v aprilu 2001). Rezultati so pokazali, da je potrebno na zemljišču s parc. št. 813 k.o. Češnjevek pred pričetkom gradnje opraviti intenzivni terenski pregled in morebitne geofizikalne meritve, ki bodo natančno opredelile vrsto arheoloških ostalin. Na ostalih površinah je ob gradnji potrebno zagotoviti stalen arheološki nadzor.
8.2.6. Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
8.2.6.1. Splošno
Program, ki se na območju obravnave uvaja, predvideva določene obremenitve okolja, zato je potrebno v primerih, kjer to zahtevajo predpisi, pred izdajo lokacijskega dovoljenja pripraviti poročilo o vplivih na okolje in izvesti postopek presoje o vplivih na okolje.
8.2.6.2. Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96).
8.2.6.3. Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98). Investitor je dolžan takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
8.2.6.4. Varstvo plodne zemlje
Investitorji morajo plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.).
8.2.6.5. Varstvo vegetacije
Načrtovana industrijska-trgovska-podjetniška cona pomeni zapolnitev in preoblikovanje travniškega predela med obstoječima proizvodnima conama na zahodu (»Akripol«) in jugu (»Trimo«) ter stanovanjskim naseljem (Dolenja nemška vas) na vzhodu. Z ustreznimi sanacijskimi ukrepi glede onesnaževanja okolja, bo zagotovljeno varstvo vegetacije v okolici ITP cone.
8.2.6.6. Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz ITP cone mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
8.2.6.7. Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
8.2.6.8. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju dozidave in gradnje novih objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
V območju urejanja ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). Za zaposlene v novozgrajenih objektih bodo zadoščala javna zaklonišča.
8.2.6.9. Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
8.2.7. Faznost izgradnje
Programska zasnova območje urejanja deli na dve fazi. Prva faza obsega južni del območja, za katerega se pripravi zazidalni načrt »Industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje« – 1. faza, druga pa bo sledila prvi, kolikor se bo izkazala potreba za to (Zazidalni načrt »Industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje« – 2. faza).
Sama dinamika izgradnje industrijskih in drugih objektov znotraj gradbenih otokov, opredeljenih v posameznem zazidalnem načrtu, je odvisna od zainteresiranosti posameznih investitorjev za gradnjo. Od dinamike izvajanja javne infrastrukture je odvisna tudi možnost izgradnje poslovnih in drugih objektov, ki se bodo nanjo navezovali. Njihova realizacija je možna le vzporedno ali v faznem zamiku glede na ureditev cest ter komunalnega omrežja in naprav, zato naj zazidalna načrta naj predvidita tako etapnost realizacije posegov, predvsem glede potrebne izgradnje cestne in komunalne infrastrukture znotraj območja in navzven, ki bo zagotavljala ustrezno funkcioniranje le-teh znotraj posameznih ureditvenih enot.
8.2.8. Poseg na najboljša kmetijska zemljišča
Poseg na najboljša kmetijska zemljišča na območju, obravnavanem s to programsko zasnovo je bil že usklajen v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90).
8.2.9. Grafični prikaz namenske rabe prostora

Programska zasnova za zazidalni načrt »Industrijska-trgovska-podjetniška cona Trebnje« je kot priloga sestavni del družbenega plana.

Elaborat teh sprememb in dopolnitev je izdelan v 4 izvodih, ki jih hranijo:
– Občina Trebnje, občinska uprava (2)
– UE Trebnje, Oddelek za okolje in prostor (1),
– Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje (1).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.