Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 12. julija 2002.

V zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/2000 – odločba US, 30/01 in 103/01 – ZIPRS0203) se za 2. členom črta naslov poglavja “II. PREDMET OBDAVČITVE“.

Ime 3. člena se spremeni tako, da se glasi: “(predmet obdavčitve)“.

Za 3. členom se doda naslov II. poglavja: “II. OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE“.

V 4. točki drugega odstavka 4. člena se črta besedilo: “izročitev novozgrajenih objektov ter“.
7. točka drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

“uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca“.

Za 7. točko drugega odstavka se doda nova 8. točka, ki se glasi:

“8. uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti;“.

Dosedanja 8. točka postane 9. točka.

Ime 5. člena se spremeni tako, da se glasi: “(uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca)“.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Za uporabo blaga iz 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena se šteje uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali odtujitev blaga za zmanjšano plačilo ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je bil od tega blaga oziroma dela blaga v celoti ali deloma odbit vstopni DDV.“

Ime in besedilo 6. člena se spremenita tako, da se glasita:

Za uporabo blaga iz 8. točke drugega odstavka 4. člena tega zakona se šteje:

1. uporaba blaga, ki ga davčni zavezanec proizvede, zgradi, pridobi, predela ali uvozi v okviru opravljanja dejavnosti za namene opravljanja svoje dejavnosti, če od takega blaga, če bi ga nabavil od drugega davčnega zavezanca, ne bi imel pravice, da odbije celotni vstopni DDV;

2. uporaba blaga za namene transakcij davčnega zavezanca, od katerih se DDV ne obračunava, če je ob nabavi ali uporabi blaga v skladu s prejšnjo točko odbil celoten vstopni DDV ali delež vstopnega DDV, določen v skladu z odbitnim deležem;

3. zadržanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih pravnih naslednikov (razen v primerih iz 7. člena tega zakona), ko preneha opravljati dejavnost oziroma po prenehanju registracije, če je ob nabavi ali uporabi blaga v skladu s 1. točko tega člena odbil celoten vstopni DDV ali delež vstopnega DDV, določen v skladu z odbitnim deležem.“

7. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Pri prenosu podjetja ali dela podjetja na drugega davčnega zavezanca, ne glede na to, ali gre za odplačni ali neodplačni prenos, se šteje da promet blaga ni bil opravljen.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se za potrebe DDV prevzemnik šteje za pravnega naslednika prenosnika podjetja ali dela podjetja.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora prevzemnik, ki uporablja prevzeta sredstva za druge namene, kot za tiste, za katere ima pravico do odbitka vstopnega DDV, plačati DDV v skladu z določbami tega zakona, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.“

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Davčni zavezanec je vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno (samostojno) opravlja katerokoli dejavnost, ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti.

(2) Dejavnost po prejšnjem odstavku obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
(3) Državni organi in organizacije ter organi lokalnih skupnosti se ne štejejo za davčne zavezance v skladu s prvim odstavkom tega člena, kadar opravljajo dejavnosti oziroma transakcije v okviru svojih pristojnosti, javne agencije in druge osebe javnega prava pa, kadar opravljajo upravne naloge na podlagi javnega pooblastila, čeprav opravljajo te naloge proti plačilu (takse, prispevki in druge dajatve). Če ti organi ali osebe opravljajo katero od dejavnosti iz prejšnjega odstavka oziroma promet, pri katerem bi njihovo obravnavanje kot davčnih nezavezancev za DDV, vodilo k izkrivljanju konkurence, se v teh primerih le-ti štejejo za davčne zavezance.
(4) Davčni zavezanci so tudi organizatorji storitev po 3.a točki drugega odstavka 17. člena tega zakona.“

V drugem odstavku 16. člena se črta besedilo “2. točke“.

V 7. točki tretjega odstavka 17. člena se na koncu doda stavek:

“Telekomunikacije vključujejo tudi priključitev na globalno informacijsko mrežo.“

V 19. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

“(3) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru, ko je v skladu z drugim stavkom 2. točke oziroma 3. točko 12. člena tega zakona plačnik DDV prejemnik blaga oziroma storitev, šteje, da je blago dobavljeno oziroma storitev opravljena, ko prejemnik prejme račun ali ko je izvršeno plačilo za dobavljeno blago ali opravljeno storitev, odvisno od tega, katera okoliščina nastopi prej. Če prejemnik računov ne prejme, se DDV obračuna osmi dan po dobavi.“

Dosedanji tretji do sedmi odstavek postanejo četrti do osmi odstavek.

3. točka drugega odstavka 21. člena se črta.
2. točka devetega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

“2. zneski, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega naročnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v njegovem imenu in za njegov račun, in jih vodi v svojem knjigovodstvu kot prehodne postavke. Davčni zavezanec mora zagotoviti dokazila o dejanskem znesku teh izdatkov in ne sme odbiti morebiti zaračunanega DDV od teh transakcij.“

Za desetim odstavkom se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi:

“(11) Ne glede na prejšnji odstavek lahko davčni zavezanec zaradi nezmožnosti poplačila popravi (zmanjša) znesek DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko postopa tudi davčni zavezanec, če pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljen promet blaga oziroma storitev, v zvezi s katerim je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.“

Dosedanji enajsti odstavek postane dvanajsti odstavek.
Dosedanji dvanajsti odstavek, ki postane trinajsti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

“(13) V davčno osnovo se ne vštevajo stroški vračljive embalaže, ki se pri dobavitelju blaga v vračljivi embalaži vodijo evidenčno.“

V 2. točki drugega odstavka 22. člena se na koncu doda nov stavek, ki se glasi:

“Če prvi namembni kraj na tovornem listu oziroma drugem dokumentu, s katerim se blago uvozi v Slovenijo, ni naveden, se šteje, da je prvi namembni kraj v Sloveniji tam, kjer se blago prvič po uvozu v Slovenijo pretovarja ali raztovarja.“

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“(4) Pri ponovnem uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo na oplemenitenje po tem, ko je bilo popravljeno, predelano, obdelano oziroma obnovljeno, je davčna osnova iz prvega odstavka tega člena vrednost popravila, predelave, obdelave oziroma obnove, določena v skladu s carinskimi predpisi.“

V 24. členu se stopnja “19%“ nadomesti s stopnjo “20%“.

25. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Po stopnji 8,5% se obračunava in plačuje DDV od:

1. hrane (vključno s pijačo, razen alkoholnih pijač) za ljudi in živali; živih živali, semen, rastlin in primesi, ki so (običajno) namenjene za pripravo hrane; izdelkov, ki se (običajno) uporabljajo kot dodatki k hrani ali kot njen nadomestek; priprave jedi;
2. dobave vode;
3. zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, vključno z izdelki za nadzorovanje rojstev in z izdelki za higiensko zaščito;
4. medicinske opreme, pripomočkov in drugih sredstev, ki so namenjena za lajšanje ali zdravljenje okvare ali invalidnosti in so namenjena izključno za osebno uporabo, vključno z njihovim vzdrževanjem;
5. prevoza oseb in njihove osebne prtljage;
6. knjig (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami ter otroškimi knjigami za risanje in barvanje, tiskanimi notami ter notnimi rokopisi, zemljevidi ter hidrografskimi in podobnimi kartami), časopisov in periodičnih publikacij (vključno s knjižnično izposojo teh gradiv, če le-ta ni oproščena plačila DDV v skladu s 26. členom tega zakona) razen tistih, ki v celoti ali v večini vključujejo reklamne vsebine;
7. vstopnin za razstave, gledališča, muzeje, za ogled naravnih znamenitosti, kinematografske in glasbene prireditve, cirkuse, sejme, zabaviščne parke, živalske vrtove in podobne kulturne prireditve ter športne prireditve;
8. avtorskih pravic književnikov in skladateljev ter storitev izvajalskih umetnikov;
9. uvoza umetniških predmetov, zbirk in starin iz četrtega, petega in šestega odstavka 48. člena tega zakona;
10. umetniških predmetov iz četrtega odstavka 48. člena tega zakona, če jih proda:
– avtor ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki ali
– davčni zavezanec, ki ni preprodajalec, če prodajo opravi priložnostno, in če je te predmete uvozil sam ali so mu jih prodali avtorji ali njegovi zakoniti oziroma pravni nasledniki, ali če je imel pri nabavi pravico do popolnega odbitka vstopnega DDV;
11. stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, če so del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh;
12. živali za pitanje, semen, sadik, gnojil, fitofarmacevtskih sredstev ter storitev, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu;
13. dajanja nastanitvenih zmogljivosti v najem v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih, vključno z nastanitvenimi zmogljivostmi v domovih in drugih nastanitvenih obratih ter oddajanjem prostorov za šotore, prikolice in podobne premične objekte;
14. uporabe športnih objektov;
15. storitev pokopa in upepelitve skupaj s prometom blaga, ki je neposredno povezan s pokopom ali upepelitvijo in ga opravi izvajalec pogrebnih storitev;
16. storitev javne higiene.“

Ime in besedilo 26. člena se spremenita tako, da se glasita:

(1) Plačila DDV je oproščena:

1. bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba in z njo neposredno povezane dejavnosti, ki jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije;

2. zdravstvena oskrba, ki jo zdravstveni delavci opravljajo v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti;

3. oskrba s krvjo in krvnimi pripravki, materinim mlekom ter človeškimi organi za presajanje;

4. storitve zobnih tehnikov in zobna protetika, ki jo izdela zobni tehnik oziroma zobozdravnik;

5. storitve, ki jih za svoje člane opravljajo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;

6. socialno varstvene storitve, vključno s storitvami domov za starejše, in promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan, ki jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije, ali ki jih opravljajo druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč;

7. storitve in blago, ki je neposredno povezano z varstvom otrok in mladostnikov, ki jih kot javno službo opravljajo javni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije;

8. predšolska vzgoja, šolsko in univerzitetno izobraževanje in usposabljanje, vključno s prometom blaga in storitev, ki so neposredno povezane z vzgojo in izobraževanjem ter usposabljanjem, ki jih v skladu s predpisi opravljajo javni zavodi ali druge organizacije, pod pogoji, predpisanimi za opravljanje teh storitev, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;

9. zasebno poučevanje s strani oseb, ki izpolnjujejo predpisane pogoje za učitelja v javni šoli, in se nanaša na šolsko ali univerzitetno izobraževanje;

10. zagotavljanje osebja s strani verskih skupnosti ali filozofskih združenj za namene iz 1., 6., 7. in 8. točke tega člena, z namenom zadovoljevanja duhovnih potreb;

11. storitve in promet blaga, ki je neposredno povezan s temi storitvami, ki ga opravijo nepridobitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, rodoljubne, filozofske, humanitarne ali državljanske narave svojim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;

12. storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje;

13. kulturne storitve in z njimi neposredno povezano blago, ki jih opravljajo javni zavodi in druge s strani države priznane kulturne institucije;

14. promet storitev in blaga, ki ga opravljajo organizacije, katerih dejavnosti so oproščene plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko tega odstavka, v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo priložnostno ter izključno v svojo lastno korist, in ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence;

15. reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb v za te namene posebej prirejenih vozilih in plovilih;

16. prispevek za programe RTV Slovenija.

(2) Promet storitev ali blaga po 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točki prejšnjega odstavka, ki ga opravijo davčni zavezanci, ki niso omenjeni v prejšnjem odstavku, je oproščen plačila DDV, če:

– njihov cilj ni doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, temveč ga morajo nameniti za nadaljnje opravljanje ali izboljšanje storitev;

– jih upravljajo in vodijo večinoma prostovoljci, ki sami ali preko drugih oseb niso posredno ali neposredno udeleženi v rezultatih teh dejavnosti;

– zaračunavajo cene, ki jih odobrijo pristojni organi ali cene, ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali za storitve, za katere ni potrebna odobritev cen, cene, ki so nižje, kot jih za podobne storitve zaračunavajo davčni zavezanci, ki obračunavajo DDV;

– ni verjetno, da oprostitev DDV za te storitve izkrivlja konkurenco, na primer postavlja v slabši položaj davčne zavezance za DDV.

(3) Promet storitev ali blaga ni oproščen plačila DDV v skladu s 1., 6., 7., 8., 11., 12. in 13. točko prvega odstavka tega člena, če:

– ni nujen za transakcije, ki so oproščene plačila DDV oziroma je oproščene dejavnosti mogoče opravljati brez tega prometa;

– je osnovni namen prometa, da organizacija pridobi dodatni prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam, davčnih zavezancev, ki obračunavajo DDV.

(4) Osebe iz drugega odstavka tega člena lahko uveljavljajo oprostitev plačila DDV po tem členu na podlagi predhodne priglasitve davčnemu organu.“

27. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Plačila DDV so oproščeni tudi:

1. zavarovalni in pozavarovalni posli, vključno s povezanimi storitvami zavarovalnih posrednikov in zastopnikov;
2. najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen:
– nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, vključno z nastanitvijo v počitniških domovih, počitniških kampih ali na prostorih, namenjenih kampiranju;
– dajanja v najem parkirnih prostorov, garaž in parkirišč;
– dajanja v najem trajno instalirane opreme in strojev;
– najema sefov;
3. promet blaga, ki se je v celoti uporabljalo za namene oproščenih dejavnosti oziroma transakcij iz 26. člena tega zakona in tega člena, če davčni zavezanec ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to blago, ali blaga, pri pridobitvi oziroma proizvodnji katerega ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu s petim odstavkom 40. člena tega zakona;
4. finančne storitve, in sicer:
a) dajanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki in posredovanje pri sklepanju teh poslov ter upravljanje kreditov oziroma posojil v denarni obliki, ko te storitve opravlja kreditodajalec oziroma posojilodajalec;
b) izdajanje kreditnih garancij in drugih denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani kreditodajalca;
c) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov in factoringa;
d) transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki so zakonito plačilno sredstvo, razen bankovcev in kovancev, katerih prodajna cena je določena na podlagi njihove vrednosti kot zbirateljskega predmeta ali na podlagi vrednosti kovine, iz katere so izdelani;
e) transakcije (razen upravljanja, hrambe, investicijskega svetovanja in storitev v zvezi s prevzemi), vključno s posredovanjem, z delnicami, deleži v podjetjih ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen z dokumenti o lastninski pravici na blagu in pravicami in deleži iz 4. točke drugega odstavka 4. člena tega zakona;
f) upravljanje investicijskih skladov;
5. kolki in druge podobne znamke;
6. igre na srečo;
7. promet objektov ali delov objektov in zemljišč na katerih so postavljeni, razen če je promet opravljen, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je promet opravljen, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve;
8. promet zemljišč, razen stavbnih zemljišč;
9. dobava zlata Banki Slovenije.
(2) Ne glede na določbe 2., 7. in 8. točke prejšnjega odstavka se lahko davčni zavezanec dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem oziroma kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV, da bo od prometa, ki bi moral biti oproščen plačila DDV v skladu z 2., 7. oziroma 8. točko prejšnjega odstavka, obračunal DDV po predpisani stopnji.
(3) Davčni zavezanec obračuna DDV v skladu s prejšnjim odstavkom, če sta z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljenim prometom podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu organu.“

2. in 4. točka 28. člena se črtata.
Dosedanja 3. točka postane 2. točka.
V 5. točki, ki postane 3. točka, se podtočka a) spremeni tako, da se glasi:

“a) za službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji. Za konzularna predstavništva, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji, oprostitev v skladu s to podtočko velja le za blago, ki ga pošilja država pošiljateljica, razen prevoznih sredstev, če za to blago ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, izda soglasje;“.

V podtočki c) se za besedo “predstavništev“ doda besedilo “ter posebnih misij“.
Za podtočko d) se v pododstavku doda nov prvi stavek, ki se glasi:

“Oprostitve iz podtočk c) in d) te točke ne morejo uveljaviti državljani Slovenije oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.“

Doda se nov pododstavek, ki se glasi:

“Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejše pogoje in način za uveljavljanje oprostitve DDV ter določi količinske omejitve za posamezne vrste blaga, za katero upravičenci iz prvega pododstavka te točke lahko uveljavijo oprostitev DDV.“

V 6. točki, ki postane 4. točka, se za besedo “ladij“ doda besedilo “in ribiških čolnov, s katerimi se opravlja dejavnost ribištva“.
Dosedanja 7. in 8. točka postaneta 5. in 6. točka.

29. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Pri sprostitvi uvoženega blaga v prost promet se v skladu s pogoji in roki, določenimi v predpisu iz 66. člena tega zakona, plačila DDV oprosti:

1. pošiljke neznatne vrednosti, poslane neposredno iz tujine. Oprostitev se ne nanaša na tobak in tobačne izdelke, alkohol in alkoholne pijače ter parfume in toaletne vode. Skupna vrednost blaga v posamezni pošiljki, ki se šteje za neznatno, ne sme presegati zneska, ki ga določi minister, pristojen za finance;
2. rabljeno osebno premoženje, ki pripada fizični osebi, ki je prebivala v tujini neprekinjeno najmanj 12 mesecev, in ki se seli v Slovenijo. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, motorna vozila ter opremo za opravljanje dejavnosti;
3. predmete, ki pripadajo osebi, ki je prebivala v tujini neprekinjeno najmanj 12 mesecev in ki se seli v Slovenijo zaradi sklenitve zakonske zveze. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, motorna vozila ter opremo za opravljanje dejavnosti;
4. predmete, ki jih fizična oseba, ki stalno živi v Sloveniji, pridobi z dedovanjem. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, prevozna sredstva, opremo, zaloge surovin, polizdelkov in končnih izdelkov, živino in kmetijske pridelke, ki presegajo običajne družinske potrebe;
5. učne pripomočke, ki jih za lastne potrebe prinesejo s seboj dijaki in študenti, ki prihajajo v Slovenijo z namenom šolanja;
6. blago v osebni prtljagi potnika, ki se uvaža v nekomercialne namene in je v skladu s carinskimi predpisi oproščeno plačila carine;
7. nekomercialno blago v pošiljkah, ki jih fizična oseba s prebivališčem v tujini brezplačno pošilja fizični osebi na carinskem območju do vrednosti, za tobak in tobačne izdelke, alkohol in alkoholne pijače ter parfume in toaletne vode pa do količin, ki jih predpiše minister, pristojen za finance;
8. častna odlikovanja in nagrade, če njihova narava ali posamična vrednost kaže na to, da niso uvožene za komercialne namene; priložnostna darila, prejeta v okviru mednarodnih odnosov, če ne odražajo komercialnega namena; ob pogoju vzajemnosti predmete, namenjene šefom tujih držav oziroma njihovim predstavnikom za njihove potrebe v času uradnega obiska v Sloveniji. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače ter tobak in tobačne izdelke;
9. terapevtske substance človeškega izvora in reagente za določanje krvnih skupin ter tipov tkiv, ki se uporabljajo za nekomercialne medicinske ali znanstvene namene; farmacevtske izdelke za zdravstveno oziroma veterinarsko uporabo na mednarodnih športnih prireditvah; laboratorijske živali, živalske, biološke in kemične substance, poslane brezplačno, ki so namenjene znanstvenim raziskavam, ter vzorci referenčnih substanc, namenjenih kontroli kvalitete medicinskih proizvodov, ki jih je odobrila Svetovna zdravstvena organizacija;
10. blago, ki ga brezplačno pridobijo državni organi, dobrodelne in človekoljubne organizacije, namenjeno pa je za brezplačno razdelitev osebam, potrebnim pomoči, ali blago, poslano brezplačno in brez vsakih komercialnih namenov, z namenom, da se uporabi izključno zaradi zadovoljitve njihovih delovnih potreb ali izvrševanja njihovih nalog. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke, kavo in pravi čaj ter motorna vozila (razen reševalna vozila). Oprostitev se nanaša le na organizacije, ki vodijo ustrezno knjigovodstvo in pristojnim organom omogočajo nadzor nad njihovim delovanjem in ki po potrebi nudijo zavarovanje plačila DDV;
11. blago, ki ga uvozijo državni organi in organizacije, dobrodelne in človekoljubne organizacije, namenjeno pa je za brezplačno razdelitev med žrtve naravnih in drugih nesreč in vojn, ali blago, ki ostane last teh organizacij, dano pa je na razpolago prej omenjenim žrtvam. Oprostitev se ne nanaša na material in opremo, namenjeno za obnovo območij, ki jih je prizadela naravna in druga nesreča. Oprostitev se nanaša le na organizacije, ki vodijo ustrezno knjigovodstvo in pristojnim organom omogočajo nadzor nad njihovim delovanjem in ki po potrebi nudijo zavarovanje plačila DDV;
12. predmete, ki so posebej izdelani za izobraževanje, usposobljanje ali zaposlovanje slepih in gluhih oziroma drugih fizično ali duševno prizadetih oseb, če so bili pridobljeni brezplačno ter uvoženi s strani ustanov oziroma organizacij, katerih dejavnost je izobraževanje oziroma nudenje pomoči tem osebam in če s strani donatorjev ni izražen komercialni namen;
13. opremo, ki jo imetnik uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, pa le-to preseli v Slovenijo. Oprostitev se ne nanaša na prevozna sredstva, gorivo, zaloge blaga, izdelkov in polizdelkov ter živino, katere imetniki so trgovci;
14. rastlinske in živinorejske proizvode, ki jih pridobijo kmetje – državljani Republike Slovenije na svojih posestvih v obmejnem območju sosednje države ter naraščaj in druge proizvode, pridobljene od živine, ki jo imajo na teh posestvih zaradi poljskih del, paše ali prezimovanja; semena, gnojiva in podobni izdelki za obdelavo tal, ki jo uporabljajo kmetje – tuji državljani na svojih posestvih v Sloveniji;
15. vzorce blaga neznatne vrednosti, ki so namenjeni za pridobivanje naročil tovrstnega blaga, in ki so glede izgleda in količine neuporabni za kakršnekoli druge namene;
16. tiskovine in reklamni material, ki ga pošilja oseba s sedežem poslovanja izven Slovenije;
17. blago, namenjeno uporabi na sejmu, razstavi ali podobni prireditvi. Oprostitev se ne nanaša na alkoholne pijače, tobak in tobačne izdelke ter goriva in kuriva;
18. blago, ki je zaradi določitve njihove sestave, kvalitete ali drugih tehničnih značilnosti, namenjeno preizkušanju, preiskovanju ali testiranju, ki se v celoti porabi oziroma uniči. Oprostitev se ne nanaša na blago, uporabljeno pri preizkušanju, analiziranju ali testiranju zaradi pospeševanja prodaje;
19. predmete in spremljajoče dokumente, ki se v zvezi s pridobitvijo ali varstvom blagovnih znamk, patentov in modelov pošiljajo organizacijam za varstvo pravic intelektualne lastnine;
20. turistično informativno dokumentacijo, ki je namenjena za brezplačno razdelitev, in katere glavni namen je predstaviti tujo turistično ponudbo;
21. dokumente, ki se pošiljajo državnim organom; publikacije tujih državnih organov in mednarodnih organov in organizacij; obrazce za izvajanje pooblastil državnih organov; dokazni predmeti v sodnih postopkih; tiskane okrožnice, ki se pošiljajo kot del običajne izmenjave informacij med javnimi službami ali bančnimi ustanovami; uradne tiskovine, ki jih prejema Banka Slovenije; dokumente, arhive, ter obrazce za uporabo na mednarodnih srečanjih, konferencah ali kongresih; načrte, tehnične slike, modele in podobne dokumente za namene sodelovanja na mednarodnem natečaju, ki se organizira v Sloveniji; tiskane obrazce, ki se v skladu z mednarodnimi konvencijami uporabljajo kot uradni dokumenti v mednarodnem prometu vozil in blaga; fotografije in diapozitive, ki se pošiljajo tiskovnim agencijam ali časopisnim hišam; zbirateljske predmete in umetniška dela, ki niso namenjena prodaji in so uvožena brezplačno s strani muzejev, galerij in drugih inštitucij ter so namenjeni za brezplačne oglede; zidni zemljevidi, filmi (razen kinematografskih) in drugi avdiovizualni izdelki vzgojno-izobraževalnega značaja, ki jih izdela OZN ali njene specializirane agencije;
22. material, potreben za natovarjanje ter zavarovanje blaga med transportom; stelja in krma za živali med transportom, naložena na prevozno sredstvo, ki se uporablja za prevoz živali iz tuje države v Slovenijo ali preko Slovenije;
23. goriva in maziva v rezervoarjih, ki so tovarniško vdelani v motorna vozila;
24. material za postavitev, vzdrževanje ali okrasitev spominskih obeležij, grobov ali pokopališč vojnih žrtev iz drugih držav; krste s posmrtnimi ostanki in žare s pepelom pokojnika ter pogrebni artikli, ki običajno spremljajo krste in žare.“

30. člen se črta.

Ime 31. člena se spremeni tako, da se glasi: “(Oprostitve pri izvozu blaga in podobnih transakcijah ter mednarodnem prevozu)“.
V 2. točki prvega odstavka se črta besedilo “oziroma 1. točko prvega odstavka 32. člena“.
3., 4., 5. in 6. točka prvega odstavka se spremenijo tako, da se glasijo:

“3. blago, ki ga iz Slovenije izvozi kupec, ki nima sedeža ali stalnega prebivališča v Sloveniji, ali druga oseba za njegov račun, razen blaga, ki ga kupec sam prevaža in je namenjeno opremljanju, oskrbovanju ali oskrbovanju z gorivom zasebnih čolnov, zrakoplovov ali katerihkoli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo. Če gre za blago, ki ga potnik prenaša v svoji osebni prtljagi, se oprostitev plačila davka v skladu s to točko uveljavlja na način vračila DDV, če so izpolnjeni pogoji, določeni v skladu s 55. členom tega zakona;

4. promet storitev dodelave blaga (premičnin), ki ga je izvajalec ali naročnik storitev pridobil oziroma uvozil z namenom, da se na območju Slovenije na tem blagu opravi takšna dodelava, vendar le v primeru, če naročnik storitve nima sedeža ali stalnega prebivališča v Sloveniji in če blago izvozi iz Slovenije izvajalec ali naročnik storitev ali druga oseba za račun izvajalca oziroma naročnika storitev;
5. promet blaga pooblaščenim organizacijam, ki ga le-te izvozijo iz Slovenije kot del svojih človekoljubnih, dobrodelnih ali prosvetnih aktivnosti, ki jih izvajajo izven Slovenije. Dovoljenje se izda organizaciji, ki izpolnjuje predpisane pogoje, in sicer za vsak promet blaga posebej ali pa za določeno obdobje. Oprostitev po tej točki se izvede tako, da se pooblaščenim organizacijam vrne plačani DDV, ki ga niso mogle uveljaviti kot odbitek vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona;
6. promet storitev, ki ga opravijo agenti in drugi posredniki, ko delujejo v imenu in za račun druge osebe, če so te storitve del prometa storitev, navedenih v tem členu ali del prometa blaga ali storitev, ki je opravljen izven Slovenije;“.
V 2. točki drugega odstavka se beseda “nabava“ nadomesti z besedo “dobava“ ter črta beseda “pomorskih“.
3. točka drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

“3. dobava, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalski prevozniki za zračne prevoze na mednarodnih zračnih progah za plačilo ter promet, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, ki je vgrajena v zrakoplov ali se v/na njem uporablja;“.

V 5. točki drugega odstavka se črta beseda “pomorskih“.
V 4. in 6. točki drugega odstavka se beseda “letal“ nadomesti z besedo “zrakoplovov“.
1. točka tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

“1. službene potrebe diplomatskih in konzularnih predstavništev ter posebnih misij, akreditiranih v Sloveniji razen konzularnih predstavništev, ki jih vodijo častni konzularni funkcionarji;“.

V 3. točki tretjega odstavka se za besedo “predstavništev“ doda besedilo “ter posebnih misij“.
Za 4. točko tretjega odstavka se doda nov pododstavek, ki se glasi:

“Oprostitve DDV iz 3. in 4. točke tega odstavka ne morejo uveljaviti državljani Slovenije oziroma tuji državljani s stalnim prebivališčem v Sloveniji.“

Dosedanji prvi do tretji pododstavek postanejo drugi do četrti pododstavek.
Doda se nov peti pododstavek, ki se glasi:

“Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejše pogoje in način za uveljavljanje oprostitve plačila DDV ter določi vrednostne in količinske omejitve za posamezne vrste blaga oziroma storitev, za katere upravičenci lahko uveljavijo oprostitev DDV.“

32. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Plačila DDV je oproščen uvoz blaga, ki je namenjeno, da:

a) se predloži carinskemu organu in, kadar je to dovoljeno v skladu s carinskimi predpisi, da v začasno hrambo;
b) se vnese v prosto carinsko cono;
c) se zanj začne postopek carinskega skladiščenja ali postopek uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga.
(2) Oprostitev plačila DDV v skladu s tem členom se lahko uveljavi le, če blago ni sproščeno v prost promet oziroma ni namenjeno končni potrošnji in če je znesek DDV, ki se zaračuna ob zaključku transakcij, navedenih v tem členu, enak znesku DDV, ki bi ga bilo treba obračunati, če bi bila vsaka od teh transakcij obdavčena v Sloveniji.
(3) Plačila DDV je oproščeno tudi blago, namenjeno prodaji v prostih carinskih prodajalnah na letališču, odprtem za mednarodni zračni promet oziroma v pristanišču, odprtem za mednarodni promet, pod pogojem, da ga potniki v dovoljenih količinah kot osebno prtljago odnesejo v drugo državo z zrakoplovom oziroma z ladjo.
(4) Za potnika iz prejšnjega odstavka se šteje potnik, ki ima vozovnico, na kateri je navedeno namembno letališče oziroma pristanišče druge države.“

V 33. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:

“(6) Minister, pristojen za finance, lahko s predpisom iz 66. člena tega zakona določi izjeme od obveznosti izdajanja računov, če se podatki o prodaji blaga oziroma storitev lahko zagotovijo na drug način in ni ogrožen nadzor nad izvajanjem tega zakona.“

V prvem odstavku 35. člena se za številko “4.“ doda vejica in številka “5.“.
Dodata se nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

“(3) Če davčni zavezanec opravi promet blaga oziroma storitev, za katerega je predpisana oprostitev plačila DDV, mora na računu navesti, da DDV ni bil obračunan.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko prejemnik blaga oziroma storitev, ki ni zavezanec za DDV, zahteva, da mu davčni zavezanec izda račun v skladu s 34. členom, če prejemnik potrebuje takšen račun zaradi uveljavljanja ugodnosti v skladu s tem zakonom (npr.: tretji odstavek 31. člena in 55. člen tega zakona).“

V tretjem odstavku 36. člena se besede “do 10,000.000 tolarjev“ nadomestijo z besedami “do vključno 10,000.000 tolarjev“, pred številko “20,000.000“ pa doda beseda “vključno“.
Dodata se nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

“(4) Za davčnega zavezanca, nad katerim se začne likvidacijski ali stečajni postopek, se davčno obdobje zaključi z dnem začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka. Ob zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka se davčno obdobje zaključi z datumom sklepa o zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka.

(5) Za davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Sloveniji ter za prejemnika blaga oziroma storitev, ki ni registriran kot zavezanec za DDV in je plačnik DDV na podlagi drugega stavka 2. točke ali na podlagi 3. točke 12. člena tega zakona, je davčno obdobje za plačilo DDV koledarski mesec.“
Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

V 38. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

“(4) V primeru prenehanja registracije za DDV je davčni zavezanec dolžan predložiti obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca, v katerem je prenehala registracija za DDV.

(5) Davčni zavezanec, nad katerim se začne likvidacijski ali stečajni postopek, je dolžan predložiti obračun v 20 dneh od dneva začetka likvidacijskega ali stečajnega postopka. Ob zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka pa je davčni zavezanec dolžan predložiti obračun do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku meseca v katerem je izdan sklep o zaključku likvidacijskega ali stečajnega postopka.“
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta nova šesti in sedmi odstavek.

Ime 40. člena se spremeni, tako da se glasi: “(pravica do odbitka vstopnega DDV)“.
V prvem odstavku se za besedo “prejemnik“ dodata besedi “blaga oziroma“, na koncu drugega stavka pa se pika nadomesti z vejico in doda besedilo “če s tem zakonom ni drugače določeno.“
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“(2) Davčni zavezanec sme odbiti DDV iz prejšnjega odstavka tudi, če je blago in storitve uporabil za namene transakcij, ki jih je v zvezi z dejavnostjo iz drugega odstavka 13. člena tega zakona opravil izven Slovenije, ob pogoju, da bi bil upravičen do odbitka vstopnega DDV, če bi bile opravljene v Sloveniji.“

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“(4) Davčni zavezanec sme odbiti DDV iz prvega odstavka tega člena tudi, če je blago in storitve uporabil za namene transakcij, ki so oproščene plačila DDV v skladu s:

1. 5. točko 28. člena, 31. členom, prvim in tretjim odstavkom 32. člena tega zakona;
2. 1. in 4.a do 4.e točko 27. člena tega zakona, če ima naročnik sedež izven Slovenije, ali če so te transakcije neposredno povezane z blagom, ki je namenjeno izvozu.“
V 1. točki petega odstavka se besedi “zasebnih letal“ nadomestita z besedami “zasebnih zrakoplovov“ ter pred podpičjem doda besedilo: “ter vozil, ki se uporabljajo v avtošolah za izvajanje programa usposabljanja iz vožnje v skladu s predpisi“.
2. točka petega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

“2. stroškov za reprezentanco (pri čemer se kot stroški za reprezentanco štejejo zgolj stroški za pogostitev in zabavo ob poslovnih ali družabnih stikih), stroškov za prehrano (vključno s pijačo) ter stroškov za nastanitev.“

1. točka šestega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

“1. če je izkazan na računih, izdanih v skladu s 34. členom tega zakona.“

Na koncu sedmega odstavka se doda nov stavek, ki se glasi:

“Če davčni zavezanec ne odbije vstopnega DDV v davčnem obdobju, ko je prejel račun oziroma carinsko deklaracijo, lahko odbije ta znesek vstopnega DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne kasneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka vstopnega DDV.“

Prvi odstavek 41. člena se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Davčni zavezanec, ki opravlja obdavčeno in oproščeno dejavnost, določi znesek vstopnega DDV, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, v zvezi s katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu s četrtim odstavkom 40. člena tega zakona, z odbitnim deležem, razen če v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega mu je priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.“

V drugem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:

“1. v števcu: celotni znesek letnega prometa, ki se nanaša na promet, od katerega ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV, brez DDV;“.

Peti odstavek se spremeni, tako da se glasi:

“(5) Odbitni delež za tekoče leto se začasno določi na podlagi podatkov o prometu preteklega leta (v nadaljnjem besedilu: začasni odbitni delež). Če podatkov o prometu preteklega leta ni ali, če so v znesku neznatni, začasni odbitni delež določi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Odbitni delež se dokončno določi, ko so znani podatki o dejanskem obsegu prometa v letu, za katero se določa odbitni delež (v nadaljnjem besedilu: dejanski odbitni delež). Če se ugotovi, da je bil odbitek vstopnega DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža obračunan v višjem ali nižjem znesku, kot bi smel biti glede na dejanske podatke o obsegu prometa v tekočem letu, se odbitek vstopnega DDV ustrezno popravi v davčnem obdobju, v katerem se ugotovi dejanski odbitni delež.“

44. člen se črta.

Ime in besedilo 45. člena se spremenita tako, da se glasita:

(1) Davčni zavezanec, ki v obdobju zadnjih 12 mesecev ne preseže oziroma ni verjetno, da bo presegel 5,000.000 tolarjev obdavčljivega prometa in nima odločbe o zavezanosti za DDV iz tretjega odstavka tega člena, ne sme obračunavati DDV, na izdanih računih ne sme izkazovati DDV, nima pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona in mu za potrebe tega zakona ni treba voditi knjigovodstva v skladu s 56. členom tega zakona.

(2) Davčni zavezanec, predstavnik gospodinjstva, ki opravlja dejavnost kmetijstva in gozdarstva, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, ne obračunava DDV, če skupni katarstski dohodek vseh članov gospodinjstva za zadnje koledarsko leto ne presega 1,500.000 tolarjev in nima odločbe o zavezanosti za DDV iz tretjega odstavka tega člena. Tak davčni zavezanec ne sme obračunavati DDV, na izdanih računih ne sme izkazovati DDV, nima pravice do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona in mu za potrebe tega zakona ni treba voditi knjigovodstva v skladu s 56. členom tega zakona. Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja sredstev.

(3) Davčni zavezanec iz prvega ali drugega odstavka tega člena lahko, ne glede na določbe prvega oziroma drugega odstavka tega člena, obračunava DDV, na izdanih računih izkazuje DDV in ima pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom tega zakona, če na podlagi pisnega zahtevka pridobi odločbo davčnega organa o zavezanosti za DDV.

(4) Davčni organ izda davčnemu zavezancu iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odločbo o zavezanosti za DDV za obdobje, ki ne sme biti krajše od 60 mesecev. Davčni organ ne izda odločbe o zavezanosti za DDV, če ugotovi, da davčni zavezanec, ki je predložil zahtevek za registracijo, ne opravlja dejavnosti oziroma ne izkaže, da namerava opravljati dejavnost iz drugega odstavka 13. člena tega zakona.

(5) Če povezane osebe opravljajo promet blaga iste vrste oziroma promet storitev iste narave, se za namene tega člena skupni znesek vrednosti opravljenega prometa povezanih oseb v obdobju 12 mesecev šteje kot znesek, ki ga vsaka povezana oseba doseže sama. Za povezane osebe se štejejo osebe, ki so kot take določene v predpisih o obdavčitvi dohodkov pravnih in fizičnih oseb.

(6) Določbe prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na davčne zavezance, ki v Sloveniji nimajo sedeža.“

Ime in besedilo 46. člena se spremenita tako, da se glasita:

(1) Davčni zavezanec iz drugega odstavka prejšnjega člena ima ob dobavi kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so rezultat dejavnosti, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku kmetijskih in gozdnih zemljišč, pravico do pavšalnega nadomestila vstopnega DDV (v nadaljnjem besedilu: pavšalno nadomestilo), pod pogoji in na način, določen s tem členom.

(2) Pravico do pavšalnega nadomestila imajo le tisti davčni zavezanci iz drugega odstavka prejšnjega člena, ki opravijo promet blaga in storitev iz prejšnjega odstavka davčnim zavezancem, ki morajo obračunavati in plačevati DDV v skladu s tem zakonom.

(3) Davčni zavezanci – kupci blaga oziroma naročniki storitev iz prvega odstavka tega člena, so dolžni plačilu za ta promet prišteti znesek pavšalnega nadomestila v višini 4% od odkupne vrednosti.

(4) Davčni zavezanci iz prejšnjega odstavka imajo pravico, da pavšalno nadomestilo odbijejo kot vstopni DDV pod pogoji, določenimi s tem zakonom.

(5) Davčni zavezanci iz drugega odstavka prejšnjega člena imajo pravico do pavšalnega nadomestila, če so predhodno pridobili dovoljenje davčnega organa. Imetnik dovoljenja mora za obdobje veljavnosti dovoljenja sestaviti obračun pavšalnega nadomestila in ga predložiti davčnemu organu do 31. januarja tekočega leta za preteklo koledarsko leto.

(6) Podrobnejše določbe o pogojih in načinu izvajanja tega člena izda minister, pristojen za finance.“

47. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Potovalna agencija in organizator potovanja (v nadaljnjem besedilu: potovalna agencija), ki deluje v svojem imenu, pri zagotavljanju ponudbe pa določene storitve, povezane z izvedbo potovanja, zaupa v izvedbo drugim davčnim zavezancem, obračunava in plačuje DDV v skladu s tem členom. Določbe tega člena se ne nanašajo na potovalno agencijo, ki deluje kot posrednik (v imenu in za račun potnika) in pri obračunavanju DDV upošteva 2. točko devetega odstavka 21. člena tega zakona.

(2) Vse storitve, ki jih opravi potovalna agencija v zvezi s potovanjem, se štejejo za eno storitev potovalne agencije potniku. Šteje se, da je ta storitev opravljena v kraju, kjer ima potovalna agencija sedež ali poslovno enoto, če je storitev opravila iz poslovne enote.
(3) Potovalna agencija obračuna DDV od zneska, ki predstavlja razliko med celotnim zneskom, ki ga plača potnik, v katerega ni vključen DDV, in dejanskimi stroški potovalne agencije za storitve, ki jih opravijo drugi davčni zavezanci, če je neposredni uporabnik teh storitev potnik.
(4) Če storitve, ki jih potovalna agencija zaupa drugim davčnim zavezancem, ti zavezanci opravijo izven Slovenije, se šteje, da je potovalna agencija opravila storitev, oproščeno plačila DDV v skladu s 6. točko prvega odstavka 31. člena tega zakona. Če so te storitve deloma opravljene v Sloveniji in deloma izven Slovenije, je plačila DDV oproščen le tisti del storitve potovalne agencije, ki se nanaša na storitve, opravljene izven Slovenije.
(5) Potovalna agencija nima pravice do odbitka vstopnega DDV, niti do vračila DDV, ki ji ga zaračunajo drugi davčni zavezanci od storitev, ki so jih nudili neposredno potniku.“

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Davčni zavezanec, ki v svojem imenu ali v imenu druge osebe v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo, opravi promet rabljenega blaga oziroma umetniških predmetov, zbirk oziroma starin (v nadaljnjem besedilu: preprodajalec), obračunava DDV od dosežene razlike v ceni v skladu s tem ter z 49. členom tega zakona.

(2) Rabljeno blago je premična stvar, ki je primerna za nadaljnjo uporabo takšna, kot je, ali po popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin ter plemenitih kovin in dragega kamenja.
(3) Plemenite kovine so platina, zlato, paladij in srebro ter zlitine plemenite kovine z drugo plemenito kovino. Drago kamenje so diamanti, rubini, safirji in smaragdi, obdelani ali neobdelani, če niso vdelani oziroma nanizani.
(4) Umetniški predmeti so:
1. slike, risbe in pasteli, kolaži in podobne dekorativne plošče, ki se uvrščajo v tarifno oznako 9701 kombinirane nomenklature carinske tarife (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka), če so jih avtorji izdelali v celoti ročno, razen: načrti in risbe za arhitekturo, strojegradnjo, industrijo, topografijo ali podobne namene; ročno slikani ali okrašeni izdelki; gledališke kulise in podobno iz pobarvanega ali poslikanega platna;
2. izvirna grafična dela, odtisi in litografije iz tarifne oznake 9702 00 00, če jih avtor izdela ročno v omejenem številu v črnobeli barvi ali v barvi ene ali več plošč, ne glede na postopek in material, ki je bil uporabljen, razen če je bil uporabljen mehanični ali fotomehanični postopek;
3. izvirne plastike in kipi iz kakršnegakoli materiala iz tarifne oznake 9703 00 00, če jih izdela avtor ter skulpturni odlitki, katerih izdelava je omejena na osem kopij, če jo nadzoruje avtor ali njegov naslednik;
4. tapiserije iz tarifne oznake 5805 00 00 in ročno izdelani tekstilni stenski predmeti iz tarifne oznake 6304 00 00 na podlagi izvirnega umetniškega dela pod pogojem, da ni več kot osem kopij vsakega;
5. unikatni keramični predmeti, izdelani izključno s strani avtorja in z njegovim podpisom;
6. poslikave na baker, izdelane izključno ročno, omejene na osem oštevilčenih kopij, na katerih je podpis avtorja ali studia, razen izdelkov draguljarjev (dragotine, nakit), zlatarjev in srebrarjev;
7. umetniške fotografije, ki jih posname oziroma natisne avtor, ali so posnete pod njegovim nadzorstvom, če so podpisane in oštevilčene ter omejene na 30 kopij, v vseh velikostih.
(5) Zbirke so:
1. poštne znamke in kolki, priložnostni pisemski ovitki prvega dne, natisnjene frankirane pisemske pošiljke in podobno iz tarifne oznake 9704 00 00, rabljene, ali če niso rabljene, take, ki niso v obtoku oziroma niso namenjene za uporabo;
2. zbirke in zbirateljski predmeti iz tarifne oznake 9705 00 00, ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen.
(6) Starine so predmeti iz tarifne oznake 9706 00 00, ki so stari več kot 100 let, razen umetniških predmetov ali zbirk.
(7) Preprodajalec obračunava DDV od ustvarjene razlike v ceni v skladu s tem ter z 49. členom tega zakona le, če je blago iz prvega odstavka tega člena na davčnem območju Slovenije pridobil od:
1. osebe, ki ni davčni zavezanec, ali
2. drugega davčnega zavezanca, ki v skladu s tem zakonom za to blago ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, ali
3. davčnega zavezanca iz prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona, če gre za poslovna sredstva, ali
4. drugega preprodajalca, ki je od opravljenega prometa blaga obračunal DDV od razlike v ceni.“

49. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Davčna osnova za promet blaga iz prvega odstavka prejšnjega člena je razlika v ceni, ki jo doseže preprodajalec, zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na razliko v ceni. Razlika v ceni je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo zaračuna preprodajalec za navedeno blago, in nabavno ceno.

(2) Prodajna cena pomeni vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je ali ga bo davčni zavezanec – preprodajalec prejel od kupca ali tretje osebe, vključno s subvencijami, neposredno povezanimi s tem prometom, davki in vsemi drugimi dajatvami, posrednimi stroški nabave, kot so provizije, stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja, ki jih preprodajalec zaračuna kupcu, vključno z DDV, razen zneskov iz devetega odstavka 21. člena tega zakona.
(3) Nabavna cena pomeni vse, kar predstavlja plačilo, opredeljeno v prejšnjem odstavku, ki ga je ali ga bo prejela oseba iz sedmega odstavka prejšnjega člena od davčnega zavezanca – preprodajalca.
(4) Če je nabavna cena večja od prodajne cene zadevnega blaga, se šteje, da je davčna osnova enaka 0.“

50. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Ne glede na šesti odstavek 48. člena tega zakona, lahko davčni zavezanec – preprodajalec obračunava DDV od dosežene razlike v ceni, tudi od prometa:

1. umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih uvozi sam;
2. umetniških predmetov, ki jih pridobi neposredno od avtorjev ali njihovih zakonitih naslednikov;
(2) Oseba iz prejšnjega odstavka lahko kadarkoli pristojnemu davčnemu organu predloži prijavo, da bo obračunavala DDV po tem členu. DDV po tem členu začne obračunavati prvega dne prvega naslednjega meseca po vložitvi prijave. Obdobje obračunavanja DDV po tem členu ne sme biti krajše od 24 mesecev.
(3) Davčni zavezanec obračunava DDV od prometa blaga po tem členu od davčne osnove, ki jo določi v skladu s prejšnjem členom. Od prometa umetniških predmetov, zbirk oziroma starin, ki jih je davčni zavezanec uvozil sam, je nabavna cena, ki se mora upoštevati pri izračunu razlike v ceni, enaka davčni osnovi pri uvozu, določeni v skladu z 22. členom tega zakona, povečani za obračunani (ali plačani) DDV pri uvozu.
(4) Če preprodajalec obračunava DDV po splošni ureditvi in po posebnem postopku, mora v svojem knjigovodstvu zagotoviti ločeno izkazovanje prometa za vsako ureditev posebej.“

Za 50. členom se dodajo novi 50.a do 50.c členi, ki se glasijo:

Če so izpolnjeni pogoji iz 31. člena tega zakona, je promet rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk in starin, od katerega se obračunava DDV od dosežene razlike v ceni, oproščen plačila DDV.

Preprodajalec, ki obračunava DDV od dosežene razlike v ceni v skladu z 49. in s 50. členom tega zakona, nima pravice do odbitka vstopnega DDV od tega blaga.

Preprodajalec, ki obračunava DDV od dosežene razlike v ceni, na računih, ki jih izdaja, ne sme izkazovati DDV.“

V petem odstavku 51. člena se beseda “tretjega“ nadomesti z besedo “četrtega“.
V šestem odstavku se beseda “četrtega“ nadomesti z besedo “petega“.
V sedmem odstavku se beseda “petega“ nadomesti z besedo “šestega“.

54. člen se spremeni tako, da se glasi:

“(1) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima ob pogojih, določenih s tem zakonom, pravico do vračila DDV, zaračunanega za storitve ali za premičnine, ki so mu jih dobavili drugi davčni zavezanci na ozemlju Slovenije, ali zaračunanega ob uvozu blaga v Slovenijo.

(2) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, ima pravico do vračila DDV, če:
a) v predpisanem obdobju ni opravil prometa blaga oziroma storitev, za katerega se šteje, da je bil opravljen v Sloveniji, razen:
– prevoznih in s prevozom povezanih storitev, za katere velja oprostitev v skladu s 5. točko 28. člena, 31. členom ali prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
– storitev, od katerih mora v skladu s 3. točko 12. člena tega zakona, DDV plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;
b) če se blago oziroma storitve iz prvega odstavka tega člena uporabljajo za namene:
– transakcij iz drugega odstavka 40. člena tega zakona;
– transakcij, ki so oproščene plačila DDV v skladu s 5. točko 28. člena, 31. členom, ali prvim odstavkom 32. člena tega zakona;
– opravljanja storitev, od katerih mora v skladu s 3. točko 12. člena tega zakona DDV plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;
c) če so izpolnjeni drugi pogoji, določeni v 40. členu tega zakona, ki se nanašajo na pravico do odbitka vstopnega DDV.
(3) Ta člen se ne uporablja za dobave blaga in storitev, ki so oproščene po 3. točki prvega odstavka 31. člena tega zakona.
(4) Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji, je upravičen do vračila DDV, če:
1. pri pristojnem davčnem organu vloži zahtevek za vračilo DDV na predpisanem obrazcu;
2. zahtevku predloži izvirnike računov oziroma uvoznih dokumentov;
3. predloži potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi;
4. v obdobju, za katero prosi za vračilo DDV, ni opravil prometa blaga oziroma storitev, ki bi se štel za promet, opravljen v Sloveniji, razen prometa storitev iz podtočke a) drugega odstavka tega člena;
5. se zaveže, da bo povrnil katerikoli neupravičeno pridobljen (vrnjen) znesek DDV.
(5) Minister, pristojen za finance, predpiše natančnejše pogoje za uveljavljanje vračila DDV, zlasti pa rok za predložitev zahtevka za vračilo, obdobje, na katerega se lahko nanaša zahtevek, davčni organ, ki je pristojen za obravnavanje in odločanje o zahtevku, minimalni znesek, na katerega se lahko glasi zahtevek, ter rok, v katerem mora davčni organ odločiti o zahtevku in vrniti DDV, če so izpolnjeni predpisani pogoji za vračilo.“

V prvem odstavku 55. člena se za besedami “in ki ga“ doda besedilo “v roku treh mesecev od dneva nakupa“.

Tretji odstavek 57. člena se spremeni, tako da se glasi:

“(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena so davčni zavezanci iz prvega in drugega odstavka 45. člena tega zakona v obdobju iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena dolžni hraniti vse dokumente, ki so jim bili izdani v povezavi s prometom blaga oziroma storitev, ki jim je bil opravljen ter uvozom blaga.“

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

“(4) Davčni zavezanec lahko dokumentacijo iz tega člena hrani tudi v elektronski obliki, če je v obdobju iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena davčnemu organu zagotovljen dostop do tako shranjenih podatkov brez povzročanja neupravičenih dodatnih stroškov in če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– podatki, vsebovani v elektronskem dokumentu ali zapisu, so dosegljivi in primerni za kasnejšo uporabo, in
– podatki so shranjeni v obliki, v kateri so bili oblikovani, poslani ali prejeti, in
– iz shranjenega elektronskega sporočila je mogoče ugotoviti, od kod izvira, komu je bilo poslano ter čas in kraj njegovega pošiljanja ali prejema, in
– uporabljena tehnologija in postopki v zadostni meri onemogočajo spremembo ali izbris podatkov, oziroma obstaja zanesljivo jamstvo glede nespremenljivosti podatkov oziroma sporočil.“

Drugi odstavek 59. člena se spremeni tako, da se glasi:

“(2) Davčni organ odloči o prenehanju registracije za DDV po uradni dolžnosti, če davčni zavezanec:

– preneha opravljati dejavnost;
– ni predložil obračuna DDV v zadnjih 12 mesecih.“
Drugi stavek tretjega odstavka se spremeni tako, da se glasi:

“DDV se obračuna v skladu s 3. točko 6. člena tega zakona.“

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“(4) Davčni zavezanec se izbriše iz registra zavezancev za DDV z dnem, ki ga določi davčni organ v odločbi. Davčni organ določi dan izbrisa iz registra zavezancev za DDV glede na okoliščine posameznega primera in ob upoštevanju obveznosti, ki jih mora zavezanec izvršiti v skladu s prejšnjim odstavkom. Praviloma se ta dan določi na prvi dan meseca, vendar pa ne more biti določen prej kot 15 dni po dokončnosti odločbe o izbrisu iz registra in ne pozneje kot 60 dan po dokončnosti odločbe o izbrisu iz registra.“

Na koncu prvega odstavka 60. člena se doda nov stavek, ki se glasi:

“Obračunavanje in plačevanje DDV od prevoznih storitev v mednarodnem prometu lahko v skladu s predpisom iz drugega odstavka 66. člena tega zakona nadzoruje tudi carinski organ.“

3. točka prvega odstavka 61. člena se črta in dosedanje 4. do 9. točka postanejo 3. do 8. točka.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:

“(3) Oseba iz petega odstavka 46. člena tega zakona se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 50.000 do 450.000 tolarjev, če ne sestavi obračuna pavšalnega nadomestila in ga ne predloži davčnemu organu v predpisanem roku.“

V 6. točki prvega odstavka 62. člena se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: “(40., 41., 42. in 43. člen)“
V 11. točki prvega odstavka se besedilo v oklepaju spremeni tako, da se glasi: “(50.c člen, peti odstavek 52. člena)“.
V 12. točki prvega odstavka se beseda “neposredne“ nadomesti z besedo “posredne“.

V prvem odstavku 65. člena se kratica “ECU“ nadomesti s kratico “EVRO“.

Ime 70. člena se spremeni tako, da se glasi: “(proste carinske prodajalne in nižja stopnja DDV v prehodnem obdobju)“.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

“(2) Ne glede na določbe 25. člena tega zakona se do 1. januarja 2003 od vina obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5%.“

Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:

“(3) Ne glede na določbe 6. točke 25. člena tega zakona se do članstva Slovenije v Evropski uniji obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5% tudi od drugih nosilcev besede, slike in zvoka.

(4) Ne glede na določbo 11. točke 25. člena tega zakona se do 31. decembra 2007 obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5% od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje, ter delov teh objektov, ki niso del socialne politike, vključno z gradnjo in popravili le-teh.“

Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje, določeno v skladu s tretjim odstavkom 36. člena zakona, ne poteče na dan pred dnevom, ko se začne uporabljati ta zakon, vloži obračun DDV po poteku davčnega obdobja v skladu z drugim odstavkom 38. člena zakona, mora pa obračunu priložiti ločene podatke o davčni obveznosti, ki se nanaša na del davčnega obdobja do začetka uporabe tega zakona ter na del davčnega obdobja po začetku uporabe tega zakona.

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 41. člen zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003 (Uradni list RS, št. 103/2001).
(2) Če je davčni zavezanec opravil del prometa blaga ali storitve pred 1. januarjem 2002, del pa po tem datumu, obračuna DDV za celoten promet blaga ali storitve po stopnjah, ki so v veljavi na dan 1. januarja 2002, razen če je na dan 31. decembra 2001 opravil obračun že dobavljenega blaga in opravljenih storitev ter obračunal DDV po stopnjah, ki veljajo 31. decembra 2001.
(3) Računi, ki so bili izdani pred 1. januarjem 2002, nanašajo pa se na promet blaga in storitev, ki bo opravljen 1. januarja ali kasneje, se razveljavijo.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne drugega meseca, ki sledi mesecu, v katerem je zakon uveljavljen, razen določb 14. in 15. člena tega zakona, v delu, ki se nanaša na višino stopnje, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve tega zakona.