Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 16. 7. 2002 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« – območje stanovanjske gradnje
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
V skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) se spremeni in dopolni zazidalni načrt rekreacijskega centra »Na Golovcu« (projekt Zavod za napredek gospodarstva Celje, št. 68/67, odlok o zazidalnem načrtu je bil objavljen v Uradnem vestniku Celje št. 30/68, kasnejše spremembe odloka pa v Uradnem listu SRS, št. 10/76, 8/78, 19/85, 1/87 in v Uradnem listu RS, št. 1/92, 57/98, 55/00 in 58/01) po projektu, ki ga je pod št. 431/02 izdelalo podjetje URBANA urbanizem projektiranje Kočar in Kočar d.o.o. iz Velenja.
2. člen
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta rekreacijskega centra »Na Golovcu« – za območje stanovanjske gradnje se nanašajo na večinoma še nepozidano ureditveno območje med Travniško in Jamovo ulico v Celju na južnem pobočju Golovca.
Odlok o zazidalnem načrtu rekreacijskega centra »Na Golovcu« (Uradni vestnik Celje, št. 30/68) se spremeni tako, da se za 2. členom dodajo novi členi, ki glasijo:
II. MEJA IN VELIKOST UREDITVENEGA OBMOČJA TER SEZNAM PARCEL
2.a člen
Meja ureditvenega območja sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema območje, ki ga na zahodu omejuje vzhodni rob Travniške ulice parc. št. 1005/1 v dolžini ca. 200 m, dalje poteka meja po severnih robovih parcel 1004/1, 1000, 999/2, 998, 997 in zavije proti vzhodu do stičišča z Jamovo ulico parc. št. 1704/2. Ob zahodnem robu Jamove ulice poteka meja v dolžini ca. 230 m proti jugu in ob južnem robu parcele 988 zavije proti zahodu, kjer se zaključi ob vzhodnem robu Travniške ulice.
Ureditveno območje sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta zajema naslednje parcele v katastrski občini Sp. Hudinja: 988/1, 988/4, 988/5, 988/6, 989, 990/1, 990/2, 990/3, 990/4, 990/5, 991/1, 991/2, 992, 993/1, 993/2, 994/2, 995, 996/1, 996/2, 996/3, 997, 998, 999/1, 999/2, 999/3, 994/1, 1000, 1001/1, 1002, 1003/1, 1003/2, 1003/3, 1004/1, del 1005/1.
Velikost ureditvenega območja sprememb in dopolnitev ZN meri 25.741m2.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
2.b člen
Obravnavano ureditveno območje je namenjeno izključno stanovanjski pozidavi s pomožnimi objekti, ki so namenjeni za potrebe bivanja.
IV. URBANISTIČNI IN ARHITEKTONSKI POGOJI NAČRTOVANEGA OBMOČJA
2.c člen
Na obravnavanem ureditvenem območju so dovoljeni naslednji posegi v prostor:
(1) Prometne ureditve:
Predvidene prometne ureditve so naslednje:
– izvedba glavne napajalne ceste a-a z enostranskim hodnikom za pešce, s priključevanjem na Travniško in Jamovo ulico,
– izvedba podaljška ceste a-a z obračališčem a1,
– rekonstrukcija vzhodnega dela Travniške ceste: razširitev na širino 5,5m ter izvedba enostranskega hodnika za pešce,
– izvedba internih napajalnih dovoznih cest b in c.
(2) Gradnja novih objektov:
Spremembe in dopolnitve ZN opredeljujejo možnost izgradnje do 28 individualnih stanovanjskih hiš. Ob upoštevanju toleranc za združevanje parcel je število objektov lahko tudi manjše.
Znotraj ureditvenega območja so dovoljene izvedbe vrtnih ut in bazenov za osebno uporabo s površino do 50m2. Pri obstoječih in predvidenih objektih so dovoljene izvedbe vetrolovov, pregol in zimskih vrtov.
(3) Posegi na obstoječih objektih:
Za obstoječe objekte, ki so zgrajeni z ustreznimi dovoljenji, velja možnost rekonstrukcij, nadzidav in prizidav pod pogoji za oblikovanje novih objektov. Dovoljena je tudi nadomestna gradnja obstoječih objektov s pogojem, da se jim ne spreminja namembnost.
(4) Druge ureditve:
Predvidene so ureditve hodnikov za pešce tam, kjer je to predvideno v projektu iz 1. člena tega odloka, ter ureditve zelenic in zasaditev. Na južnem robu obravnavanega ureditvenega območja je predvidena izvedba pešpovezave v smeri vzhod–zahod od Travniške do Jamove ceste, ki jo je načelno mogoče tudi dodeliti kot dodatno funkcionalno zemljišče parcelama 13 in 14.
2.č člen
(1) Za oblikovanje novih individualnih stanovanjskih objektov veljajo praviloma naslednje usmeritve:
– namembnost: stanovanjskih objekt
– tloris okvirno: 10m x 9m, dovoljeni so izzidki, ki
pa ne smejo presegati 1/3 dolžine
daljše stranice objekta, ter ne smejo
bistveno porušiti ostalih razmerij
na fasadah;
– etažnost: (na strmejših legah obvezno)
klet + pritličje + izkoriščeno
podstrešje;
– streha: simetrična dvokapnica s poudarjeno
glavno smerjo slemena, ki poteka
praviloma vzporedno s terenskimi
plastnicami oziroma z daljšo
stranico objekta; dovoljena je
izvedba dodatnih streh nad
izzidanimi deli objekta, s smermi
slemen pravokotno na poudarjeno
glavno smer slemena; naklon
strešin 30° do 35°; za vse objekte
je obvezna opečna barva kritine.
(2) Za oblikovanje predvidenih individualnih stanovanjskih objektov je dovoljeno upoštevati tudi naslednje usmeritve:
Dovoljeno je moderno in aktualno oblikovanje objektov ob upoštevanju ugotovljenih značilnosti okoliške pozidave ter stanovanjske funkcije predvidenih objektov. Dovoljeno je:
– oblikovanje razgibane, neformalne tlorisne zasnove objekta, ki pa ne sme presegati s tolerancami dovoljenih tlorisnih gabaritov,
– oblikovanje razgibane etažnosti objekta tako, da se prilagaja terenu, ne sme pa presegati višinskih gabaritov sosednjih objektov,
– oblikovanje razgibane strehe, z več strešinami, neobveznim naklonom strešin in z višinskimi poudarki; strešni izzidki in višinski poudarki ne smejo biti polkrožnih, stožčastih in piramidastih oblik,
– oblikovanje neformalnih fasad, pri čemer pa niso dovoljene ločne arkadaste konstrukcije,
– uporaba sodobnih materialov v konstrukciji in obdelavi fasad.
To usmeritev za oblikovanje je potrebno uporabiti tudi pri dozidavah in nadzidavah obstoječih objektov, vendar tako, da bo nov del objekta tvoril z obstoječim delom objekta oblikovno celoto.
(3) Za oblikovanje nadzidav in prizidkov k obstoječim objektom veljajo naslednjo pogoji:
– namembnost: povečava stanovanjskih prostorov,
ureditev sedeža podjetja v primeru
samozaposlitve, ne pa tudi
poslovnih dejavnosti
– tloris: je lahko oblikovan le znotraj
zazidljivega območja toleranc
– etažnost: klet + pritličje + izkoriščeno
podstrešje
– streha: mora biti prilagojena strehi
obstoječega objekta.
2.d člen
Tolerance za parcelacijo, umestitev objekta na parcelo, izvedbe uvozov do objektov ter za oblikovanje objektov so grafično prikazane na graf. prilogi št. 6.2 v projektu iz 1. člena tega odloka.
(1) Tolerance pri parcelaciji so naslednje:
Dovoljeno je lastniško združevanje parcel skladno z nakazanimi možnostmi znotraj območja toleranc, ob upoštevanju pogojev:
– da se na združeni parceli zgradi le en objekt ter izvede le en uvoz, ob upoštevanju vseh drugih pogojev glede toleranc,
– v primeru združitve parcel postane prej nezazidljivo območje med sosednjima, po ZN predvidenima objektoma zazidljivo ob upoštevanju vseh drugih pogojev za tolerance.
(2) Tolerance pri umestitvi objekta na parcelo so naslednje:
Objekt je dovoljeno umestiti na parcelo znotraj opredeljenega zazidljivega območja ob upoštevanju pogojev:
– osnovna zazidana površina objekta je okvirno 90m2 (10m x 9m), razen za objekt z evid. št. 28, kjer je lahko največ 80m2 (10m x 8m),
– dovoljena je izvedba izzidkov oziroma povečava osnovnega tlorisa ob pogojih, da se zazidanost zemljišča izvede znotraj zazidljivega območja ter da dodana zazidana površine ne presega ca. 50m2 oziroma znaša skupna zazidana površina ca. 140m2 (90m2 + ca. 50m2).
Zazidanost oziroma objekt ne sme segati v območje, ki je opredeljeno kot nezazidljivo območje.
V primeru združitve dveh parcel je mogoča zazidana površina do 250m2 ob pogoju upoštevanja odmikov med objekti, ki so določeni v grafični karti ’prikaz toleranc‘. Kot tolerance so pri objektih na strmem terenu mogoče tudi samostojno stoječe vkopane garaže.
(3) Tolerance pri izvedbi uvoza na parcelo so naslednje:
Območje toleranc pri uvozih je nezazidljivo; znotraj tega območja je dovoljena izvedba uvoza do objekta ob upoštevanju pogojev:
– z ZN so določene dimenzije uvoza: širina 4m, min. r = 3,5 do 5m,
– na območju dovoljene izvedbe uvoza je dovoljena izvedba samo enega dovoza, ki je pogojen z uvozom v garažo,
– pri objektu z evid. št. 28 je možnost uvoza v garažo tudi iz južne strani.
(4) Tolerance pri oblikovanju novih objektov so naslednje:
Tolerance pri tlorisnih merah objektov (zazidljivost) so določene v točki 2. tega člena.
Tolerance pri etažnosti so naslednje: pri objektih z evid. št. od 11 do 17 je dovoljena tudi izvedba objekta brez kletne etaže.
Tolerance pri izvedbi strehe so naslednje:
– za objekte z evid. št. od 11 do 17 in 28 je dovoljena orientacija glavne smeri slemena strehe tudi pravokotno na smer kot je določena na grafičnih prilogah v projektu iz 1. člena tega odloka,
– za objekte z evid. št. od 1 do 10 ter od 18 do 27 je obvezna orientacija glavne smeri slemena strehe kot je določena z zazidalno zasnovo v projektu iz 1. člena tega odloka,
– za vse objekte velja možnost za izvedbo frčad, ki pa ne smejo biti krožnih oblik.
(5) Za objekte oziroma parcele in dovoze, kjer ni nakazana možnost toleranc, je obvezna izvedba parcelacije, uvoza na parcelo ter umestitve objekta na parcelo skladno z zazidalno zasnovo v projektu iz 1. člena tega odloka.
2.e člen
Elementi za zakoličbo so opredeljeni v projektu iz 1. člena tega odloka in so obvezni. Pred pričetkom zakoličbe je potrebno vse kote preveriti na terenu.
Funkcionalna zemljišča so določena na graf. prilogi št. 11 v projektu iz 1. člena tega odloka.
V. KOMUNALNA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
2.f člen
Prometno omrežje
Znotraj ureditvenega območja je predvidena izvedba glavne napajalne ceste a-a v širini 5m z enostranskim hodnikom za pešce v širini 1,6m, s priključevanjem na Travniško in Jamovo ulico. V podaljšku ceste a-a je predvidena izvedba podaljška ceste z obračališčem a1. Zaradi povečanega prometa je predvidena rekonstrukcija vzhodnega dela Travniške ceste z razširitvijo na širino 5,5m ter izvedba enostranskega hodnika za pešce v širini 1,6m. Za dostop do parcel se izvedeta interni napajalni dovozni cesti b-b in c-c v širini 3,5m. Na južnem robu obravnavanega ureditvenega območja je predvidena izvedba tlakovane pešpovezave širine 1,6m v smeri vzhod–zahod od Travniške do Jamove ceste.
Vodovodno omrežje
Na ureditvenem območju ZN je potrebna izgradnja vodovodnega omrežja, ki se navezuje na obstoječe črpališče. Vse prestavitve, križanja, dimenzioniranje vodovodnih odsekov, požarni hidranti morajo biti obdelani v dokumentaciji PGD, PZI za vodovod, pri tem je potrebno upoštevati pogoje upravljalca vodovoda.
Kanalizacijsko omrežje
Zahodni del območja se odvodnjava v mešanem sistemu na obstoječo kanalizacijo. Za vzhodni del območja je predvidena izvedba ločenega sistema odvajanja komunalnih in meteornih voda.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo MDK (Uradni list RS, št. 35/97). Objekte je dovoljeno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje samo preko jaškov. Morebitno dodatno obremenjene odpadne vode iz objektov morajo biti speljane preko lovilcev olj in maščob, lovilcev bencina in vnetljivih tekočin v javno kanalizacijo.
Meteorne vode s streh je potrebno speljati preko peskolovov v javno kanalizacijo. Padavinske in odpadne vode s povoznih površin je potrebno zbirati preko cestnih rešetk v zbirnem jašku in jih voditi preko lovilca olj in bencina v javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 55/97).
Za izvedbo kanalizacije je potrebno izdelati projektno dokumentacijo. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati določila iz upravljalca kanalizacijskega omrežja in čistilne naprave.
Elektro omrežje
V ureditvenem območju ZN je predvidena kabelska izvedba elektroomrežja in javne razsvetljave. Lokacijo transformatorske postaje in druge pogoje za izvedbo elektroomrežja določi v soglasju upravljalec elektro omrežja.
Za izvedbo električnega omrežja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo, v skladu s pogoji upravljalca elektrooomrežja.
Telefonsko omrežje in CATV
Za izgradnjo telefonskega omrežja je potrebno izdelati projektno dokumentacijo, ki mora biti izdelana v skladu s pogoji upravljalca telekomunikacijskih naprav.
Za priključevanje predvidenih objektov na telefonsko omrežje je potrebno upoštevati še naslednje pogoje:
– potrebno je upoštevati obstoječe telefonsko omrežje,
– za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja je potrebno pridobiti soglasje upravljalca telefonskega omrežja.
Ogrevanje in plinovod
Ogrevanje objektov bo urejeno s priključitvijo na toplovodno omrežje oziroma plinovodno omrežje, skladno s pogoji upravljalca. Za izvedbo toplovodnega in (ali plinovodnega omrežja) je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, v skladu s pogoji upravljalcev.
Odpadki
Predvideno je zbiranje odpadkov s hišnimi posodami za smeti pri vsakem objektu; prostor za smetnjak mora biti ob robu parcele, ograjen, tlakovan in ozelenjen.
Za namestitev smetnjakov in režim odvažanja smeti je potrebno upoštevati določila odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 67/99).
Ob hodnikih za pešce je ob robovih potrebno postaviti zadostno število košev za smeti.
VI. VARSTVO OKOLJA
2.g člen
Tla in vode
Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo objektov in izvedbo prometnih površin in zunanjih ureditev, je potrebno uporabiti za ureditev zelenic in nasipov.
Pri vseh posegih v ureditvenem območju ZN je potrebno upoštevati naslednje vodnogospodarske pogoje:
– pri vseh posegih v prostor je predvideti ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaževanje voda,
– upoštevati je lego obstoječih komunalnih vodov in pri projektiranju novih je zagotoviti predpisane medsebojne horizontalne in vertikalne odmike, ter za priključek na obstoječe komunalne vode pridobiti soglasja upravljavcev,
– ureditev kanalizacije naj bo izvedena v skladu z veljavnimi predpisi,
– pri izbiri ustreznega načina čiščenja odpadnih vod je potrebno upoštevati pogoje, ki jih predpisuje uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
Zrak
Predvideni objekti v ureditvenem območju ZN ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka (prah, SO(2), ipd). Ogrevanje objektov mora biti zagotovljeno s priključevanjem na toplovodno oziroma plinovodno omrežje. Do izgradnje le-tega je za ogrevanje objektov zahtevana uporaba kuriva, ki ne onesnažuje zraka.
Hrup
Ureditveno območje ZN je opredeljeno v II. stopnjo varstva pred hrupom (II. območje), za katero so v 5. členu uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) določene mejne dnevne in nočne ravni hrupa, in sicer nočna raven: 45 dBA (od 22. do 6. ure) in dnevna raven: 50 dBA (od 6. do 22. ure).
Predvideni objekti znotraj ureditvenega območja ZN so namenjeni stanovanjem ter ne bodo predstavljali virov povečanega hrupa. Vplivi povečanega hrupa se pričakujejo iz sosednjega ureditvenega območje na vzhodni strani (območje urejanja po ZN RC Celje, št. proj. 495/00), kjer so predvidene ureditve športno-rekreacijskih površin (športni stadion). Za ublažitev teh vplivov so znotraj ureditvenega območja ZN po tem odloku predvideni protihrupni ukrepi z zasaditvijo grmovnic na posameznih parcelah v pasu proti Jamovi cesti, oziroma proti območju stadiona.
Na osnovi meritev hrupa in obratovalnega monitoringa, ki je obvezen za sosednje ureditveno območje športno rekreacijskih površin, je potrebno preveriti potrebnost izvedbe pasivne protihrupne zaščite. V primeru, da bi bilo stanje hrupnosti poslabšano oziroma bi bile presežene dovoljene ekvivalentne ravni hrupa, je potrebno stanje hrupnosti sanirati z ustreznimi tehničnimi ukrepi.
Požarna varnost
V zazidalni zasnovi ZN so upoštevani pogoji s področja varstva pred požari. K vsem objektom je omogočen dovoz urgentnih vozil po glavnih in internih dovoznih cestah, ki morajo biti utrjene in zgrajene tako, da omogočajo vožnjo z gasilskimi vozili (nosilnost, ipd.). Požarna voda bo zagotovljena z izgradnjo hidrantnega omrežja.
VII. DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZN
2.h člen
Zelene površine in zunanje ureditve
Koncept zasaditve v projektu iz 1. člena tega odloka je osnova za podrobnejšo obdelavo zasaditve v projektih zunanjih ureditev javnih površin (ceste, hodniki za pešce, zelenice).
Brežine predvidenih nasipov ob objetih se morajo zaključiti na nivoju terena na parcelni meji.
Postavljanje žičnih in betonskih ograj ni dovoljeno, dovoljena je postavitev lesenih ograj ali zasaditev z živico do višine 1,80 m, ograje so lahko izjemoma tudi zidane izvedbe do višine 1,80 m arhitektonsko primerno oblikovane in obvezno ozelenjene. Ob križiščih cest mora biti zagotovljena preglednost cest in višine ograj prilagojene pogoju upravljalca cest.
Zasaditev parcele je prepuščena lastniku parcele. Dovoljena je postavitev lesenih ut do tlorisne velikosti 10m2 in bazenov za osebno uporabo s površino do 50m2. Dovoljena je postavitev pesjakov kot samostojnih objektov, ob upoštevanju pogoja, da je objekt odmaknjen od parcelne meje 4m; manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednje parcele. Na vrtni strani parcele je dovoljena ureditev kompostišča.
Geotehnični pogoji
Geotehnične pogoje temeljenja posameznih objektov in izvedbo drugih ureditev v ureditvenem območju ZN mora pridobiti vsak investitor pred izdajo dovoljenja za gradnjo oziroma za poseg v prostor oziroma bodo podani v projektu za opremo stavbnih zemljišč.
VIII. ETAPNOST IZVAJANJA ZN
2.i člen
Načeloma velja, da je pred odpiranjem novih zemljišč za gradnjo oziroma pred začetkom izgradnje novih objektov obvezna izvedba komunalne infrastrukturne mreže za normalno funkcioniranje območja.
Etapnost priprave in ureditve stavbnih zemljišč znotraj ureditvenega območja ZN bo določena v skladu z investicijskimi programi investitorjev ter v skladu z načeli urejanja območja.
Do pričetka gradenj ostaja namembnost površin nespremenjena s pogojem, da se lahko izvajajo posegi, ki omogočajo normalno uporabo zemljišč in načrtovano realizacijo predvidenih posegov skladno z zazidalnim načrtom.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
2.j člen
Investitorji morajo pri izvajanju ZN, pri gradnji in uporabi objektov, naprav in izrabi zemljišč upoštevati:
– določbe dovoljenja za gradnjo, ki temeljijo na določilih tega odloka;
– ne smejo spreminjati namembnosti površin in objektov, kot so določene s tem odlokom.
X. KONČNE DOLOČBE
2.k člen
Površine se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni v ZN iz 1. člena tega odloka. Do pričetka gradenj predvidenih objektov in ureditev ostaja namembnost zemljišč nespremenjena.
2.l člen
Poleg določil tega odloka je potrebno upoštevati vse pogoje iz soglasij, ki so sestavni del projekta iz 1. člena tega odloka oziroma tekstualnega dela zazidalnega načrta.
Pri izdelavi izvedbenih projektov prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja ter omrežja zvez je potrebno upoštevati idejne projekte, ki morajo temeljiti na izhodiščih iz projekta iz 1. člena tega odloka.
2.m člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati osnovni zazidalni načrt rekreacijskega centra »Na Golovcu« (projekt Zavod za napredek gospodarstva Celje št. 68/67) za parcele, ki ležijo znotraj meje ureditvenega območja ZN, kot je opisana v 2A. členu tega odloka.
2.n člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti – Oddelku za okolje in prostor.
2.o člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
2.p člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-24/2002-8
Celje, dne 16. julija 2002.
Župan
Mestne občine Celje
Bojan Šrot l. r.