Na podlagi 10. in 39. člena odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Kobarid je Občinski svet občine Kobarid na 39. redni seji dne 29. 5. 2002 sprejel
P R A V I L N I K
o načinih preskrbe s pitno vodo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom se ureja tehnična izvedba in uporaba vodovodnih objektov in naprav, ki jih upravlja ali jih bo prevzelo v upravljanje Komunala Tolmin Javno podjetje d.d. (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) v skladu z odlokom o oskrbi s pitno vodo v Občini Kobarid.
2. člen
Določbe tega pravilnika obvezujejo vse udeležence pri planiranju, projektiranju, izdelavi tehnične dokumentacije, izdaje soglasij v upravnem postopku, gradnji, nadzoru, vzdrževanju in uporabi vodovodnih objektov in naprav, ki jih upravlja ali prevzema v upravljanje upravljavec. Upoštevati je potrebno še vse ostale veljavne tehnične in druge predpise ter normative, ki urejajo to področje.
3. člen
Javni vodovodni sistem je sklop objektov, naprav in omrežja, ki so namenjeni pridobivanju, tehnološki obdelavi, transportu in razdelitvi vode porabnikom. Vodovodno omrežje, naprave in objekti (v nadaljnjem besedilu: vodovod) so sestavljeni iz:
a) Magistralnega omrežja in naprav:
– tranzitni cevovodi od črpališča ali zajetij do primarnega omrežja,
– objekti za črpanje, zajem in hranjenje, ki so pomembni za oskrbo več občin ali regije.
b) Primarnega omrežja in naprav:
– vodohrani, vodnjaki, črpališča, prečrpališča in zajetja za oskrbovanje stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja ter manjšimi naselji,
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja ter manjšimi naselji,
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja.
c) Sekundarnega omrežja in naprav:
– omrežje za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju,
– omrežje in naprave za preprečevanje požara (hidrantna mreža),
– črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka na sekundarnem omrežju.
4. člen
Vodovod mora imeti urejeno investicijsko in tehnično dokumentacijo v skladu z zakonom o graditvi objektov.
Za zgrajen vodovod mora biti izdelan kataster vodovodnih objektov in naprav.
II. TEHNIČNI NORMATIVI
Kakovost in količine vode ter pretočne hitrosti
5. člen
Voda iz javnega vodovoda mora na uporabnikovem priključku ustrezati kakovosti za pitno vodo, ki je določena z veljavnimi predpisi in pravilniki.
Kolikor uporabnik zahteva večjo kakovost vode kot določajo veljavni predpisi, si jo mora zagotoviti sam z uporabo lastnih pripomočkov in naprav
6. člen
Predvidena poraba je pričakovana poraba na oskrbovanem območju za obdobje 50 let.
Za planiranje in projektiranje se uporabljajo naslednji normativi:
– gospodinjstvo 250 l/preb./dan
– turizem 200 l/postelja/dan
– gostinstvo 15 l/gosta/dan
– javni uradi 15 l/zaposlenega/dan
– vojašnice 100 l/vojaka/dan
– šole 10/l/dijaka/dan
– pekarne 150 l/zaposlenega/dan
– frizerski salon 100 l/zaposlenega/dan
– avto pralnice 200 l/avto
– mlekarne 4 l/liter pred. mleka
– klavnice 300 l/glavo zakl. živine
– velika živina 60 l/glavo/dan
– mala živina 20 l/glavo/dan
Srednja poraba se za vse vrste porabnikov določa na podlagi navedenih normativov za obdobje enega leta in deli s 365.
Največja dnevna poraba se določi na podlagi srednje dnevne porabe, pomnožene z 1,5.
Srednja in največja urna poraba glede na število prebivalcev se določi po naslednji tabeli:
----------------------------------------------------------------
Število prebivalcev Največja urna Srednja urna
v območju poraba v % poraba v %
dejanske dejanske
dnevne porabe dnevne porabe
----------------------------------------------------------------
do 500 17 8
nad 500 do 1.500 13 8
nad 1.500 do 5.000 11 8
nad 5.000 do 20.000 8 5
----------------------------------------------------------------
7. člen
Vodovodi morajo biti projektirani in izvedeni tako, da so pretočne hitrosti pri srednji porabi med 0,8 in 1,4 m/s, še primerno je območje med 0,5 in 2,0 m/s. Izjemoma (primer požara) je dopustna najvišja hitrost pretoka do 3,5 m/s in najnižja 0,1 m/s.
1. Križanja
8. člen
Pri gradnji vodovoda je potrebno, pri vsakem križanju z obstoječimi komunalnimi in drugimi vodi, upoštevati soglasja upravljavca obstoječega komunalnega in drugega voda.
Pri gradnji ostalih komunalnih in drugih vodov, ki križajo obstoječi cevovod vodovoda, morata investitor in izvajalec upoštevati pogoje določene v soglasju, ki ga izda upravljavec vodovoda v skladu z odlokom o javnih vodovodih v Občini Kobarid in tem pravilnikom.
9. člen
Minimalni vertikalni odmik pri križanju cevovoda vodovoda s komunalnimi in drugimi vodi je 0,5 m, ne glede na to ali poteka vodovod izpod ali iznad drugega voda.
10. člen
Pri križanju z železnico, magistralno in regionalno cesto mora cevovod do N 200 mm v dolžini do 8 m potekati v ustrezni zaščitni cevi, nad to dolžino pa v armirano betonski kineti. Nad N 200 mm mora cevovod potekati v prehodnem propustu.
Pri križanju vodovoda s kanalizacijo, mora cevovod potekati v ustrezni zaščitni cevi, v dolžini 2,5 m’ na vsako stran od mesta križanja.
Pri križanju z občinsko cesto ali ulico, kjer ni možna ustrezna globina, mora cevovod potekati v ustrezni zaščitni cevi.
Pri križanju z železnico mora biti cevovod jeklen, pocinkan ali litoželezen in katodno zaščiten.
11. člen
Križanja cevovoda vodovoda s komunalnimi in drugimi vodi, morajo potekati čimbolj pravokotno. Kot križanja ne sme biti manjši od 45°. Križanje je potrebno utrditi, da se prepreči posedanje terena.
12. člen
Prepovedana je zaščita ostalih komunalnih in drugih vodov s položitvijo v standardne vodovodne cevi.
2. Odmiki
13. člen
Minimalni odmiki objektov od trase cevovoda vodovoda:
– tranzitni cevovod 6 m,
– primarni cevovod 3 m,
– sekundarni cevovod 2 m.
Kolikor situacija na terenu ne omogoča take oddaljenosti, upravljavec v vsakem primeru posebej določi pogoje in način izvedbe.
Odmik cevovoda vodovoda od greznic, gnojišč in drugih deponij s škodljivimi snovmi je najmanj 5 m, s tem da vodovod ne sme služiti kot drenaža.
14. člen
Ostali komunalni vodi morajo biti ne glede na globino in način izvedbe, oddaljeni od vodovoda minimalno 1 m. Kolikor situacija na terenu ne omogoča take oddaljenosti, je potrebno v vsakem primeru posebej določiti pogoje in način izvedbe.
3. Globine in polaganje
15. člen
Minimalna globina vkopa cevovoda vodovoda znaša 1,1 m, na izpostavljenih legah, kjer obstaja možnost zamrzovanja, pa 1,3 m do temena cevi.
16. člen
Vkopani cevovodi morajo biti, ne glede na material cevovoda, obsuti s sejancem 4-8 mm v višini 10 cm nad in pod cevovodom.
V višini min. 20 cm nad temenom cevovoda mora biti položen tipski opozorilno signalni trak z napisom VODOVOD in vgrajeno inox žico.
Zasip cevovoda v cestah mora biti izveden v skladu z zahtevami upravljavca ceste
4. Dimenzije in materiali cevovodov
17. člen
Nazivne mere vseh elementov vodovodov (cevi, spojniki, armature) so izražene z nazivnim premerom, in sicer z oznako DN, kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer (jeklo, azbest cement, lito železo, nodularna litina, pocinkane cevi), ali d kar pomeni nazivni premer glede na notranji premer (PE-HD, PVC). Standardni nazivni premer cevi, ki se uporabljajo v vodovodnem sistemu so:
--------------------------------------------------------------------------------------------
jeklene cevi: N 80, 100, 150, 200, 250, 300, 400 mm
litoželezne cevi: N 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 400 mm
nodularna litina: N 80, 100, 125, 150, 200, 250, 300, 400 mm (natezna trdnost> 400N/mm2)
pocinkane cevi: N 1 1/4, 1 1/2, 2, 3, 4”
poliestrske cevi: N 200, 250, 300, 400, 500 mm
PE-HD cevi: N 63, 75, 90, 110, 125 mm (trdnost minimalno 10MPa)
PVC cevi: N 110, 140, 160, 225, 280, 315 mm (trdnost minimalno 10Mpa)
b) za priključke
jeklene cevi: N 80, 100, 150 mm
nodularna litina: N 80, 100, 125, 150 mm (natezna trdnost> 400N/mm2)
pocinkane cevi: N 3/4, 1, 1 1/4, 1 1/2, 2, 3, 4”
PE-HD cevi: N 32, 40, 50 63, 75, 90, 110 mm (trdnost minimalno 10MPa)
--------------------------------------------------------------------------------------------
Prepovedana je vgradnja novih azbest-cementnih in poliestrskih cevi. Za vodovodne priključke do vodomernega jaška je dovoljena vgradnja pocinkanih in jeklenih cevi ali cevi iz nodularne litine.
5. Zaščita vodovoda
18. člen
V primerih, ko poteka vodovod pod kanalizacijo, je potrebno izdelati projekt križanja. Pri križanju morajo biti spoji na kanalizaciji in vodovodu maksimalno oddaljeni.
19. člen
Sidranje vodovodne cevi z obbetoniranjem in ustreznimi spoji na cevovodu, se uporablja le-tam, kjer je potrebno prestreči hidrodinamične sile. Spoji ne smejo biti obbetonirani.
Zaščito cevi s kinetami, se uporablja na mestih, kjer je potrebno prestreči mehanske obremenitve in kjer teren ne dopušča možnost pogrezanja cevi.
20. člen
Jekleni in litoželezni cevovodi morajo biti pri polaganju v bližini železniških prog katodno zaščiteni
21. člen
V primeru, da odjemalec uporablja tudi lasten vodni vir, mora biti ta vodovodna napeljava fizično ločena od napeljave (ne samo z zasunom), ki je priključena na vodovodni sistem.
6. Vgradnja armatur
22. člen
Zasuni morajo biti obvezno vgrajeni na vsakem odcepu iz primarnega ali sekundarnega omrežja, tako, da je možno kontrolirati posamezne dele omrežja. Zasuni se vgrajujejo v betonske jaške. Pri križnih odcepih je obvezna vgradnja montažno-demontažnega kosa
23. člen
Priključki se lahko izvedejo z navrtalnim oklepom ali T kosom.
24. člen
Čistilne kose se mora obvezno vgraditi pred vodomeri večjimi od N 40 mm (6/4”).
25. člen
Za vodomerom se vgrajuje nepovratni ventil z namenom, da se prepreči povratek tople vode, oziroma onesnaženje vodovodnega sistema iz uporabnikove naprave.
26. člen
Na vseh mestih, kjer se v vodovodih lahko nabira zrak, morajo biti vgrajeni zračniki.
Na najnižjih točkah vodovoda, morajo biti vgrajeni blatniki (izpusti). Izpust iz blatnika mora biti opremljen z žabjim pokrovom.
7. Dobavna višina
27. člen
Dobavna višina je višina tlaka v vodovodu na odjemnem mestu. Odvisna je od hidravličnega stanja vodovoda in porabe na omrežju. Dobavni tlak se mora gibati od 2 do 6 barov, največ pa do 8 barov.
8. Naprava za zviševanje in zniževanje tlaka
28. člen
Naprave za zviševanje tlaka so hidroforji in druge naprave. So del uporabnikove vodovodne napeljave. Priključujejo se preko vmesnega rezervoarja, v katerega priteka voda preko vodomera in plovnega ventila. Direktna priključitev ni dovoljena.
Pritok vode v rezervoar pred hidroforno postajo mora biti nad nivojem vode, tako da ne more priti do povratnega sesanja, če se izprazni vodovod.
29. člen
Na vodovodu se za znižanje tlaka uporabljajo raztežilniki.
Pri posamezni priključitvi na vodovodni sistem, v katerem je tlak nad 6 barov, je potrebno tlak zmanjšati z reducirnim ventilom, ki je del uporabnikove vodovodne napeljave.
9. Požarna zaščita
30. člen
Voda iz vodovoda se uporablja tudi za gašenje požarov. V ta namen so vgrajeni hidranti, hidrantno omrežje in požarni rezervoarji.
31. člen
Hidrante se vgrajuje v skladu z zakonodajo.
Vsi hidranti morajo biti označeni s tipsko tablico.
Hidranti so lahko nadtalni ali podtalni. Vsak hidrant mora imeti odvod vode iz ohišja. Glava podtalnega hidranta mora biti najmanj 10 cm in največ 30 cm pod niveleto cestne kape. Telo hidranta mora biti obsuto s peskom, ki se pri zmrzovanju ne sprejema z ohišjem.
32. člen
Dostopnost do hidrantov morajo zagotoviti uporabniki oziroma upravljavci površin, kjer se hidrant nahaja. Hidrante vzdržuje upravljavec.
33. člen
Interno hidrantno omrežje in požarni rezervoarji, so del uporabnikove vodovodne napeljave. V obeh objektih mora biti zagotovljeno kroženje vode.
10. Jaški
34. člen
Na vodovodu se dimenzije in lokacije vodovodnih jaškov določi s projektom. Jaški morajo biti odvodnjavani. Kolikor so jaški na terenu s talno vodo morajo biti vodotesni.
Minimalna dimenzija vodovodnega jaška mora biti 1x1x1,5 m, cevi in aramatire v jašku morajo biti minimalno 30 cm nad dnom jaška.
Vstopna odprtina mora imeti dimenzije najmanj 60 x 60 cm, s pokrovom ustrezne izvedbe glede na prometno obremenitev in napisom VODOVOD. Pokrovi morajo biti takšni, da onemogočajo dostop meteorne vode v jašek. Odprtine morajo biti takih dimenzij, da je možna demontaža armature.
Vodovodne cevi morajo iz jaška potekati tako, da se zaradi vpliva terena ne poškodujejo.
11. Vodohrani
35. člen
Pri rekonstrukcijah ali novogradnjah vodohranov morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
– funkcija, oblika, prostornina in način gradnje mora zagotavljati 100% tesnenje celic, premazi celic morajo izpolnjevati sanitarno-higienske pogoje,
– omogočen mora biti dostop za vzdrževanje,
– vodohran mora imeti dve ločeni celici,
– z izolacijo in ustreznim zračenjem mora biti omogočeno prezračevanje in onemogočen nastanek kondenza na stenah celic,
– zračniki morajo biti izdelani iz nerjavečega materiala tako, da je onemogočen vnos škodljivih substanc v vodne celice, priključeni morajo biti na drenažno cev,
– povezovalni elementi cevovodov (fazoni) morajo biti tipski,
– vrata morajo biti iz aluminija s termo členom,
– vse odprtine (razen vrat) morajo biti zaprte z mrežico iz nerjavečega jekla maksimalno 1mm,
– iztočni vodovod mora biti opremljen s pipo za jemanje vzorcev in oddušnikom za polnjenje in praznjenje cevovoda,
– kolikor je dotok v vodohram gravitacijski, mora biti na dotočni cevi vgrajena pipa za potrebe čiščenja vodohrana,
– armature v objektu morajo biti odporne koroziji,
– predvideno mora biti mesto priključitve naprave za dezinfekcijo,
– v vodohran mora biti vgrajena vsa oprema v skladu s predpisi o varstvu pri delu,
– nasutje nad vodohranom mora biti minimalno 60 cm.
12. Črpališča
36. člen
Zmogljivosti črpalk morajo biti določene na podlagi srednje urne porabe, maksimalne urne porabe ter požara. Vedno mora biti predvidena rezervna črpalka.
Obvezna mora biti zaporna armatura na dotoku in iztoku, varovalna oprema za preprečevanje hidravličnih udarov, oprema za preprečitev previsokih tlakov v sistemu in oprema za merjenje parametrov. Povezovalni elementi cevovodov (fazoni) morajo biti tipski.
Predvideno mora biti mesto priključitve naprave za dezinfekcijo.
Ob objektu mora biti predviden plato ustrezne nosilnosti za postavitev dizelskega agregata.
Za potrebe sanitarne službe mora biti predvideno ustrezno mesto za odvzem vzorcev vode.
13. Popravila okvar
37. člen
Kdor povzroči škodo na vodovodnem sistemu, je dolžan povrniti stroške popravila, iztečene vode in eventualne škode nastale zaradi prekinitve dobave vode.
Stroški popravila zajemajo porabljeni material, prevoz in porabljeni čas povečan za 100% zaradi prekinitve dela in organizacije novega. V intervencijskih popravilih v popoldanskem času in dela prostih dnevih se ta čas poveča še za 50%.
III. IZDAJANJE SOGLASIJ IN KONTROLA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE
38. člen
Upravljavec vodovodov izdaja soglasja k:
– prostorskim in izvedbenim aktom,
– lokaciji,
– gradnji, rekonstrukciji ali adaptaciji,
– uporabnemu dovoljenju,
– v drugih primerih na zahtevo stranke ali upravnih in drugih organov (priključki na parcelah, ne priključeni obstoječi objekti).
39. člen
Postopek za izdajo soglasja k lokaciji, se začne na pismeno zahtevo stranke, kateri mora biti priloženo:
– situacija z vrisanim objektom v merilu 1:1000 in 1:5000,
– osnovni podatki o namembnosti objekta in predvideni porabi vode (lokacijska dokumentacija).
40. člen
Postopek za izdajo soglasja k gradnji, rekonstrukciji ali adaptaciji, se začne na pismeno zahtevo stranke kateri mora biti predloženo:
– lokacijsko dovoljenje,
– projekt zunanje ureditve,
– projekt interne vodovodne instalacije.
Soglasje k gradnji, dopolnjuje soglasje k lokaciji glede na ugotovitev dejanskih razmer na terenu in izpolnitev prejšnjih pogojev. Vsebuje še pripombe in pogoje za izgradnjo objekta, možnost vodne oskrbe glede na morebitne spremembe pogojev, potrebne vodovodne objekte in naprave in druge pogoje.
41. člen
Soglasje k uporabnemu dovoljenju, je potrdilo, da so upoštevani pogoji predhodnih soglasij in da s strani upravljavca vodovoda ni zadržkov za uporabo, oziroma obratovanje objekta. Potrdilo je lahko dano na zapisnik o tehničnem pregledu objekta.
42. člen
Vloga za soglasje za priključek na vodovod na zahtevo strank ali upravnih in drugih organov mora vsebovati:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 in 1:5000,
– mapno kopijo,
– potrdilo o lastništvu,
– osnovne podatke o namembnosti objekta in predvideni porabi vode.
IV. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNI SISTEM
43. člen
Dobava vode iz vodovoda se odvija preko priključka, ki ga sestavljajo
– priključni vklop na sekundarno omrežje,
– dovodna cev do vodomernega jaška,
– ventil pred vodomerom,
– čistilni kos (pri vodomerih nad 40 mm ali 6/4'’),
– vodomer,
– nepovratni ventil,
– ventil z izpustom za vodomerom.
Vodovodni priključek je last uporabnika, upravlja ga upravljavec. Stroški upravljanja vodovodnih priključkov se pokrivajo s priključnino.
Meja med vodovodnim priključkom in uporabnikovo napeljavo je spoj med vodomerom in nepovratnim ventilom.
V primeru, da je pred vodomerom vgrajena katerokoli oprema, ki ni zajeta v opisu sestavnih delov vodovodnega priključka, je za mejo določen zaporni element na dovodni strani pred vgrajeno opremo.
V primeru ko vodomer še ni vgrajen, je meja zaporni ventil izven objekta. Če tega ventila ni, je meja zunanji zid objekta.
Stroški popravila okvar in škoda, ki nastane zaradi izliva vode pred to mejo, to je na priključku oziroma vodovodnem sistemu bremenijo upravljavca vodovoda. Stroški popravila okvar in škode, ki nastane zaradi izliva vode za to mejo, to je na odjemalčevi vodovodni napeljavi, bremenijo uporabnika.
Vodomerni jašek v katerem je en sam vodomer je v upravljanju uporabnika. Vodomerni jašek v katerem je več vodomerov je v upravljanju upravljavca vodovodov.
44. člen
Vodovodni priključek je po namenu lahko:
– stalni priključek, ki je namenjen stalni dobavi vode za potrebe gospodinjstev, industrije in javne porabe,
– začasen priključek namenjen za začasne potrebe kot so: gradbiščni priključki, sejmi, krajevne prireditve,
– provizoričen priključek, namenjen za dobavo vode stalnim odjemalcem v času vzdrževalnih del na javnem vodovodnem omrežju.
45. člen
Pravico do pridobitve priključka pridobi uporabnik s pozitivnim soglasjem o možnosti dobave vode, ki ga izda upravljavec na zahtevo odjemalca, ter z gradbenim dovoljenjem oziroma odločbo o priglasitvi del.
Stalni priključek se izvede na podlagi zahteve stranke, kateri mora biti priloženo:
– gradbeno dovoljenje oziroma odločba o priglasitvi del.
Začasni priključek se izvede na podlagi zahteve stranke, kateri mora biti priloženo:
– čas trajanja priključka,
– predvidena poraba vode,
– soglasje lastnikov parcel preko katerih bo priključek potekal.
46. člen
Na podlagi zahteve stranke se opravi ogled na terenu, kjer se določi lokacija priključka in po potrebi merilnega mesta in izdela predračun za izvedbo.
Priključek mora biti izdelan v skladu s soglasjem in z zahtevami tega pravilnika. Vodomerni jašek mora biti izdelan v skladu s k temu pravilniku priloženimi načrti.
Vsa montažna dela do vodomernega jaška, vključno z vgradnjo vodomera, izvede upravljavec ali od njega pooblaščena organizacija oziroma oseba. Zemeljska dela pri izdelavi priključka lahko izvede lastnik sam, pri čemer je s strani izvajalca obvezen nadzor zasipanja priključka.
V. REKONSTRUKCIJA VODOVODNIH SISTEMOV
47. člen
Hkrati z rekonstrukcijo sekundarnega vodovodnega omrežja se izvaja tudi rekonstrukcija vodovodnih priključkov.
Priključek mora biti rekonstruiran v skladu z zahtevami tega pravilnika. Vodomerni jašek mora biti izdelan v skladu s k temu pravilniku priloženimi načrti. Posamezen vodomerni jašek lahko zgradi uporabnik, ali upravljavec na stroške uporabnika. Skupni vodomerni jašek zgradi upravljavec, ali od njega pooblaščena organizacija ali oseba na stroške uporabnikov.
Kjer so merilna mesta (vodomerni jaški) že postavljena se na stroške upravljavca vodovoda izvede rekonstrukcija priključka do vodomera.
Kjer merilnih mest ni, se na stroške upravljavca izvede rekonstrukcija celotnega priključka. Uporabnik je dolžan financirati stroške vgradnje in dobave vodomera, vodomernega jaška in stroške montažnih del od vodomernega jaška do objekta.
VI. NADZOR, TEHNIČNI PREGLED IN PREVZEM V UPRAVLJANJE
48. člen
Upravljavec prevzame v upravljanje vodovodni objekt ali napravo drugega upravljavca le v primeru, da je pridobljeno uporabno dovoljenje.
V primerih, ko uporabno dovoljenje ni potrebno (gradnja na podlagi priglasitve del), je pri prevzemu obvezno dostaviti zapisnik o dezinfekciji in tlačnemu preizkusu, kataster vodovoda in projekt izvedenih del.
VII. MERITVE PORABE VODE
1. Merilno mesto
49. člen
Glede na lokacijo in način izvedbe delimo merilna mesta na:
– jašek za vodomer izven objekta,
– jašek za vodomer v objektu.
50. člen
Največja oddaljenost merilnega mesta od sekundarnega omrežja je 6 m, kjer to ni mogoče izjemoma 10 m.
Pri rekonstrukcijah se, kjer je le mogoče v en vodomerni jašek postavi več vodovodnih priključkov.
51. člen
Vodomerni jaški so praviloma izven objekta, le kjer jaška ni mogoče postaviti izven objekta se dopušča vgradnja jaškov v objektu. Jašek mora biti postavljen na stalno dostopnem mestu, kjer ni mogoča nevarnost zlitja jaška s fekalijami in odplakami.
Kolikor je vodomerni jašek v objektu in se pri rekonstrukciji ugotovi, da je možna lokacija jaška tudi izven objekta, je potrebno na stroške upravljavca zgraditi vodomerni jašek izven objekta in premestiti vodomer.
52. člen
V merilnem mestu se vgradi v smeri toka vode:
– na priključku s fitingi: dvovijačnik, plombiran ventil, vodomer, nepovratni ventil, ventil z izpustom,
– na priključku s fazoni: plombiran zasun, čistilni kos, vodomer, zasun.
Cev mora biti vsaj 15 cm od dna na nosilcih.
2. Vodomeri
53. člen
Poraba vode se meri z vodomeri
Glede na način vgradnje ločimo glavne, odštevalne in pomožne vodomere.
Vodomeri morajo ustrezati predpisanim standardom in morajo biti žigosani s strani pooblaščene organizacije.
Upravljavec skrbi za predpisano zamenjavo, kontrolo, umerjanje in žigosanje vodomerov.
Na vodovodnih sistemih v upravljanju upravljavca vodovoda se lahko vgrajujejo:
– pri profilih N 13 mm(1/2”), 20 mm(3/4”), 25 mm(1”), 30 mm(5/4”) in 40 mm(6/4”) vodomeri proizvajalca ABB,
– pri profilih N 50 mm, 80 mm, 100 mm in 150 mm vodomeri proizvajalca ABB.
54. člen
Če uporabnik dvomi v pravilno delovanje glavnega ali odštevalnega vodomera, lahko pismeno zahteva kontrolo točnosti. Vodomer preizkusi za to pooblaščena organizacija. Izid preizkusa je obvezen za upravljavca in uporabnika, ter je podlaga za morebitno korekturo obračuna za zadnje obračunsko obdobje.
Stroški kontrole točnosti vodomera bremenijo upravljavca, če je vodomer registriral porabo nad predpisano dopustno mejo v škodo uporabnika in uporabnika, če je vodomer registriral porabo vode v dopustnih mejah ali v škodo upravljavca nad dopustno mejo.
55. člen
Vodomeri za posamezno stanovanje, v več stanovanjski hiši vgrajeni za glavnim vodomerom, so pomožni vodomeri.
Pomožnih vodomerov upravljavec ne prevzame v upravljanje. Vzdrževanje, popravljanje, umerjanje in zamenjavo teh vodomerov opravlja upravljavec le po naročilu in na stroške uporabnika.
3. Obračunavanje in plačevanje porabljene vode
56. člen
Porabljena voda se obračunava v skladu z veljavnim občinskim odlokom.
57. člen
V večstanovanjski hiši, kjer so vgrajeni pomožni vodomeri, upravljavec odčita porabo vode po pomožnih vodomerih in izda ločene račune.
V več stanovanjski hiši, kjer ni vgrajenih pomožnih vodomerov, ali so pomožni vodomeri delno vgrajeni, se poraba izračuna tako, da se gospodinjstvom z vgrajenimi vodomeri zaračuna dejanska poraba, ostalim gospodinjstvom pa razlika porabe proporcionalno razdeljena na osebe.
Razlika med seštevkom porabljene vode po pomožnih vodomerih in glavnem vodomeru se razdeli na enake dele vsem uporabnikom v stanovanjski hiši.
Kolikor upravljavec ugotovi, da je pomožni vodomer v okvari in ga lastnik na njegovo zahtevo ne popravi, se mu zaračuna povprečna poraba kot v drugem odstavku tega člena.
58. člen
V primeru okvare vodomera, ko ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, upravljavec upošteva pri obračunu povprečno količino porabljene vode v preteklem obračunskem obdobju.
59. člen
Uporabnik, ki v stanovanjski hiši uporablja vodo tudi za gospodarsko ali drugo dejavnost za katero rabi vodo, mora imeti za to uporabo ločen priključek oziroma vodomer.
4. Obračunavanje in plačevanje priključnine
60. člen
Priključnina se zaračunava mesečno v odvisnosti od profila priključne cevi, ne glede na porabo vode.
V primeru večstanovanjske hiše se priključnina izračunana glede na dimenzijo priključne cevi proporcionalno razdeli glede na število internih priključkov ne glede na njihove dimenzije.
VIII. PREKINITEV DOBAVE VODE IN ODSTRANITEV PRIKLJUČKA
61. člen
Uporabniku, ki ravna v nasprotju z določili 27. člena odloka o javnih vodovodih upravljavec lahko prekine dobavo vode.
62. člen
Prekinitev dobave vode se izvede tako, da se odjemalcu odstrani vodomer in ventil pred vodomerom. Uporabnik je dolžan plačati stroške demontaže in ponovne montaže.
63. člen
Uporabnik je dolžan naročiti odstranitev priključka v primeru rušenja objekta, v primeru, da objekt ni primeren za bivanje in v primeru izgradnje novega priključka do objekta. Odstranitev se izvede tako, da se odstrani dovodna cev do sekundarnega omrežja. Stroške odstranitve priključka plača lastnik priključka.
IX. KONČNA DOLOČBA
64. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem sprejema.
Kobarid, dne 29. maja 2002.
Župan
Občine Kobarid
Pavel Gregorčič, inž. l. r.
