Na podlagi 43. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega odstavka 2. člena Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št.48/90) ter 20. in 45. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 47/99), je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na svoji 18. seji dne 13. 7. 2000 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02 in 35/02) – v nadaljnjem besedilu dolgoročni plan – in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02 in 35/02) – v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan – za območje Mestne občine Novo mesto, ki se nanašajo na:
· Urbanistično zasnovo Novega mesta
Kartografski del in kartografska dokumentacija k odloku predstavljata prikaz vseh sprememb in dopolnitev planskih aktov, ki se izvedejo zaradi uskladitve z Urbanistično zasnovo Novega mesta.

I. V poglavju 3.5. RAZVOJNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA, podpoglavju 3.5.5.1. Urbanistične zasnove naselij se besedilo pod točko A. Novo mesto v celoti nadomesti z novim besedilom tako, da se glasi:
A. NOVO MESTO
1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja in merila za doseganje teh ciljev
1.1 Skupni interesi in cilji
Osnovni cilj, ki ga bomo zasledovali z urbanističnim urejanjem naselja, je: krepiti vlogo regionalnega središča ob dodajanju novih dejavnosti, spreminjanjem obstoječih dejavnosti in maksimalnim izboljšanjem komunikacijske dosegljivosti mesta. Načrtovanje mora potekati v skladu z načeli demokratičnosti odločanja in humanizacije bivalnega in delovnega okolja oziroma z načeli:
– vzdržnega razvoja,
– ekonomske učinkovitosti,
– socialne pravičnosti in
– estetske sprejemljivosti.
Temeljna izhodišča urbanistične zasnove Novega mesta so:
– zagotoviti prostorske možnosti za bivanje, delo in preživljanje prostega časa za dolgoročno predvideno število prebivalcev in glede na vlogo Novega mesta v regiji;
– urejati prostor Novega mesta kot zaključeno celoto ter funkcionalno povezati posamezne programske celote (stanovanja, proizvodne in centralne dejavnosti);
– vzpostaviti hierarhijo posameznih središč v mestu;
– zunaj mestnega jedra doseči racionalno in ekonomično gostoto ter razmestitev dejavnosti in površin;
– na novih stanovanjskih območjih zagotavljati višje gostote zazidave in visoko kakovost bivanja;
– nove stanovanjske površine zagotavljati tudi z zgoščevanjem in z zaokrožanjem obstoječih stanovanjskih območij;
– ohranjati možnosti razvoja obstoječe industrije ob sanaciji neustreznih tehnologij in vzpostaviti prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj (komunalno opremljena stavbna zemljišča za širitev in uvajanje raznovrstnih proizvodnih, obrtnih in storitvenih dejavnosti na privlačnih lokacijah, npr. ob mestnih vpadnicah, navezavah na obvoznice, v bližini avtoceste in podobno);
– za proizvodne in oskrbne ter druge centralne dejavnosti zagotavljati prostorske možnosti prednostno na degradiranih urbanih območjih, s čimer bosta zagotovljeni njihova sanacija in racionalna raba prostora;
– območja terciarnih dejavnosti predvideti ob glavnih vpadnicah in križiščih ter ob večjih stanovanjskih območjih;
– obstoječe zelene površine in naravno ohranjena območja (obvodni prostor in primestni gozdovi) povezati v sklenjen sistem in jih s prostorskimi ureditvami ter upravnimi ukrepi vključiti v življenje mesta;
– predvideti sanacijo vodotokov in obvodnega prostora (izboljšanje morfoloških značilnosti in zmanjšanje onesnaženosti);
– na obrobju mesta ohranjati čim večji delež kmetijskih površin in gozdov ter jih povezati v zeleni sistem, pri čemer se poudarjata njihova večnamenskost in pomen kot javnega dobra;
– ohraniti in poudarjati naravne in ustvarjene prvine prepoznavnosti Novega mesta (Krka, Kapitelj, Marof, Ragov log, Portoval idr.);
– ohranjati in kakovostno dopolnjevati prostorska razmerja na obrobju mesta (morfologija obstoječe grajene strukture in preplet z zelenimi površinami);
– izboljšati cestno omrežje in s tem razvojne možnosti za proizvodne in centralne dejavnosti, pri tem pa izboljšati navezave na zaledje mesta, na avtocesto (Ljubljana in Zagreb) in navezave na druga regionalna središča;
– razbremeniti mestno cestno omrežje tovornega in tranzitnega prometa z dograditvijo sistema obvoznic in parkirišč v osrednjem delu mesta in v manjših središčih;
– bolje uveljaviti mestni potniški promet in v ta namen zagotoviti ustrezne prostorske ureditve;
– urediti mestne vpadnice kot mestne ulice s hodniki za pešce in kolesarskimi stezami, po možnosti pa tudi z drevoredi;
– zgraditi omrežje kolesarskih poti in poti za pešce tudi zunaj pomembnejših cest;
– zagotoviti zdravo in varno okolje brez prekomernih onesnaženj tal, emisij hrupa, smradu in onesnaženja zraka iz kurišč ter proizvodnih procesov.
1.2. Merila za doseganje ciljev
Za doseganje zastavljenih ciljev bomo uredili sisteme financiranja infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav ter objektov družbenega standarda. Gradnjo bomo izvajali fazno in jo pospeševali s pravočasno pripravljeno dokumentacijo ter pridobivanjem in opremljanjem stavbnih zemljišč. Dogovorjeni urbanistični koncept naselja bomo konkretizirali v prostorskih izvedbenih aktih, ki jih bomo pripravljali za posamezna funkcionalno zaokrožena območja v naselju.
2. Usmeritve za razvoj dejavnosti na ureditvenem območju naselja
Vlogo Novega mesta kot regionalnega središča je treba še okrepiti, zato je treba zagotoviti zadostne prostorske možnosti in infrastrukturno opremljenost za razvoj proizvodnih, oskrbnostoritvenih in družbenih dejavnosti ter za stanovanjsko gradnjo. Pri tem je treba izhajati iz projekcije rasti prebivalstva, ki predpostavlja, da se bo število prebivalcev območja UZ Novo mesto v obdobju 1991-2020 povečalo za 17,3% oziroma za 4331 prebivalcev, število gospodinjstev pa za 23,3%.
Prostorski razvoj Novega mesta je treba usmerjati k dopolnjevanju, zaključevanju in zaokroževanju načetih zazidalnih območij v racionalnem dosegu obstoječega komunalnega, energetskega in prometnega omrežja mesta. Povsem nove koncentracije stanovanj in drugih dejavnosti se usmerjajo na prostore, kjer je možna organizirana gradnja, pri čemer so visoko ovrednoteni pomen bližine historičnega jedra (in centralnega poslovnega območja) in atraktivnost okoliške krajine, prometna dostopnost in območja opuščenih rab prostora ter omejitve ali izhodišča, ki so bila sprejeta na državni ravni.
Treba je zagotavljati izenačevanje bivalnih pogojev prebivalcev, racionalizacija izrabe površin ter varovanje in razvoj prvin, ki so nosilke identitete mesta. V posameznih delih širšega območja, ki imajo izrazito prehoden značaj med ruralnim in urbanim, pa je treba ohranjati, kultivirati in izboljševati morfološke značilnosti obstoječe poselitve.
Medtem ko je glavnina proizvodnih dejavnosti predvidena na zahodnem in severnem delu mesta, na južnem delu prevladujejo stanovanja s pripadajočimi programi in šole, na vzhodnem pa terciarne dejavnosti. Osrednji del mesta še naprej ostaja namenjen centralnim, predvsem pa upravnim, oskrbno-storitvenim, izobraževalnim, športnim in podobnim dejavnostim. Pri tem je po eni strani dosežena racionalna rabo prostora, energije in gradiv, po drugi strani pa smotrna prostorska razčlenitev na zazidalna (in funkcionalna) območja, avtonomna omrežja komunalnih naprav, urgentno prometno dostopnost in podobno. Te rešitve so nastale tudi ob upoštevanju strokovnih in znanstvenih spoznanj o tveganosti ali socialni in kulturni neprimernosti prevelikih monofunkcionalnih združb mestnih funkcij.
2.1 Usmeritve za poselitev
2.1.1 Usmeritve za razvoj proizvodnih dejavnosti
V prihodnjem prostorskem razvoju mesta je treba zagotavljati stavbna zemljišča za nadaljnji razvoj industrije in obrti, pri čemer je treba zagotavljati racionalno rabo prostora. Proizvodne dejavnosti je v prihodnje treba združevati, koncentrirati na območjih, kjer je zagotovljena ali je mogoče zagotoviti prometno in komunalno infrastrukturo, pri čemer so pomembna predvsem (delno že infrastrukturno opremljena) območja različnih opuščenih dejavnosti in rab prostora. S tem bo izboljšano sedanje stanje, za katerega sta značilna razpršenost številnih proizvodnih obratov in pomanjkanje razpoložljivega prostora za nadaljnji razvoj, hkrati pa bo omogočen boljši nadzor nad posledicami izvajanja tehnoloških procesov in njihovih vplivov na okolje.
2.1.2 Usmeritve za razvoj oskrbno storitvenih in družbenih dejavnosti
Terciarne dejavnosti bodo še naprej pridobivale vse večjo vlogo v prostorskem razvoju mesta, ki postaja vse pomembnejše regijsko središče. Hiter razvoj sektorja mora slediti zadovoljevanja materialnih in duhovnih potreb prebivalstva. Glede na dosedanji družbeni, gospodarski in prostorski razvoj Novega mesta ter njegovo vlogo v regiji, je treba zagotavljati prostorske možnosti za razvoj centralnih dejavnosti in poleg tistih, ki služijo le meščanom in prebivalcem vplivnega območja mesta, upoštevati tudi dejavnosti, ki so vpete v širše proizvodne, storitvene, menjalne in promocijske tržne odnose. Zato so za nadaljnji razvoj centralnih mestnih dejavnosti v Novem mestu predvidena funkcionalno zaokrožena območja, ki se koncentrirajo v mestnem središču in v bližini večjih poselitvenih območij ter ob primarnih mestnih cestah.
2.1.3 Usmeritve za razvoj stanovanj
Obstoječa bivalna območja bodo v prihodnje ohranjena, predvideno pa je še zgoščanje pozidave in intenziviranje stanovanjske gradnje predvsem na obrobju poseljenih površin. V prihodnjem prostorskem razvoju Novega mesta je poleg zaokrožanj in manjših širitev obstoječih stanovanjskih območij predvidena tudi kompleksna gradnja večstanovanjskih objektov. Omogočene bodo različne oblike zagotavljanja stanovanjskih površin z gostotami od 20-100 prebivalcev/ha. Zaradi varčevanja z energijo, prostorom in materialnimi sredstvi bo potrebno pozornost nameniti racionalizaciji individualne gradnje, kar se nanaša na prednostno rabo površin, kjer je mogoče ob razmeroma nizkih stroških zagotavljati komunalno opremljenost. To načelo izpostavlja predvsem gradnjo na robovih že obstoječih poseljenih območij in na območjih nekdanjih (opuščenih) dejavnosti. Poleg tega je v smislu racionalne rabe prostora predvideno pospeševanje gradnje v etažni lastnini. Pestrost v stanovanjski ponudbi mora omogočati, da bodo potrebe različnih slojev družbe uresničljive in pravične.
2. 2 Usmeritve za razvoj kmetijstva in gozdarstva
Predvidene možnosti za razvoj kmetijstva, gozdarstva in izkoriščanja rudnih bogastev morajo sovpadati z razvojnimi interesi gospodarstva mestne občine, regije in republike. Proizvodna funkcija kmetijskih površin ima prednost, vendar pa naj se to načelo na območju mesta, ki se razvija v regionalno središče zelo obsežne regije, ne uveljavlja na škodo preostalih razvojnih dejavnosti v prostoru. Podobno velja za gozdarstvo; t.i. lesnoproizvodna funkcija gozdov je na območju mesta manjšega pomena kot preostale funkcije. Gozdovi na območju UZN so obsežni, poraščajo zaledje mesta in segajo v neposredno bližino samega jedra mesta ter imajo vlogo primestnih gozdov, kar bo v prihodnje še poudarjeno.
Pri kmetijstvu in gozdarstvu se bo uveljavljalo načelo večnamenskosti, saj je treba zagotavljati možnosti za sočasno rabo kmetijskih in gozdnih območij za potrebe prebivalcev mesta in primestnih območij, ob tem pa tudi zagotavljati možnosti za prostorski razvoj poselitve in pripadajoče infrastrukture, ki se nujno koncentrirata v mestnem prostoru.
3. Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora
Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora je skladna s strateškimi cilji prostorskega razvoja Novega mesta in z usmeritvami za razvoj posameznih dejavnosti. Opredeljena so območja, za katere bo potrebno pridobiti in opremiti stavbna zemljišča in sicer stanovanjska območja, območja za oskrbno storitvene in družbene dejavnosti, območja proizvodnih dejavnosti, območja za infrastrukturo. Prav tako je opredeljena namembnost zelenih površin, vključno s športnimi površinami in pokopališči, ki se kot stavbna zemljišča uvrščajo v zeleni sistem mesta.
3.1. Poselitev
V smislu racionalne rabe prostora ter varovanja območij primarnih operacij in naravne dediščine bodo stanovanja, proizvodni objekti in objekti, namenjeni kulturi, izobraževanju, športu, trgovini in drugim centralnih dejavnostim grajeni v večjih ali manjših strnjenih kompleksih. S tem bodo ambientalno kakovostne proste površine na obrobju mesta in posamezne odprte površine znotraj strnjenih območij naselja ostale nedotaknjene. Predvsem bo preprečena njihova pozidava, postopno pa naj bi se te površine kot deli zelenega sistema mesta ustrezneje uredile s povečanjem njihove funkcionalnosti in možnosti za rabo kot javnega dobra.
V okviru poselitve so v zasnovi namenske rabe prostora obravnavane štiri skupine območij: stanovanjska območja, območja oskrbnih in storitvenih dejavnosti, območja proizvodnih dejavnosti in območja za družbene dejavnosti.
3.1.1. Proizvodne in servisne dejavnosti
Proizvodne dejavnosti se v prihodnjem prostorskem razvoju koncentrirajo v sklenjena območja, pri čemer se predvsem ohranjajo obstoječe površine, ki se v manjšem obsegu povečujejo oziroma zaokrožajo. Tako se ohranjajo industrijska območja v Ločni in Bršljinu ter območje Revoza in del območja obrtne cone Cikava. Med novimi območji je proizvodnim dejavnostim, ki pa morajo biti zaradi bližine stanovanjske soseske skladne z zahtevami za kakovostno bivalno okolje, namenjen del oskrbnostoritvenega območja Podbreznik pri Češči vasi. Zaradi reševanja problema razpršenosti nekaterih proizvodnih, obrtnih in skladiščnih objektov/dejavnosti z neprimernih in razvojno neperspektivnih lokacij na območju Novega mesta je predvidena ureditev nove – nadomestne gospodarske cone, s katero zagotovljeno pokrivanje pomembnega dela dolgoročnih potreb za te dejavnosti, poleg tega pa bodo s tem lahko zagotovljene kakovostnejše bivalne razmere v mestu.
Predvidena poraba površin za industrijo in proizvodno obrt ter servisne dejavnosti obsega skupaj okoli 37 ha.

----------------------------------------------------------------
Oznaka          Lokacija         Velikost (m2)           Faznost
območja                                                  izvedbe
----------------------------------------------------------------
Pi1             Bršljin – NGC          350.000            1.faza
Ps 4            Cikava                  11.400            1.faza
Ps 2            Ločna                    3.800            1.faza
----------------------------------------------------------------
Skupaj:                                365.200

3.1.2. Oskrbnostoritvene in družbene dejavnosti
Dolgoročni prostorski razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti na območju Novega mesta je večinoma predviden na obstoječih lokacijah, ki se deloma razširijo oziroma zaokrožajo. Tako so te dejavnosti še nadalje predvidene v mestnem središču, v centralnem delu Bršljina, BTC pri Češči vasi in v Žabji vasi ter na Cikavi. Novo območje za razvoj oskrbnostoritvenih dejavnosti, delno tudi s proizvodnimi dejavnostmi, prilagojenimi bližini stanovanjskega okolja, je v Podbrezniku.
Lokacije teh območij so predvsem v bližini mestnih vpadnic in obstoječih ali načrtovanih obvoznic ter v bližini obstoječih in načrtovanih stanovanjskih območij. Eno najvažnejših meril za umeščanje in načrtovanje prostorskega razvoja centralnih mestnih dejavnosti, zlasti trgovine in specializiranih subcentrov, je namreč prometna dostopnost, ki se hkrati povezuje tudi s prometno varnostjo in zaščito pred emisijami motornega prometa (hrup, prah in plini) ter z oddaljenostjo od stanovanjskih območij.
Predvidena poraba površin za oskrbnostoritvene dejavnosti obsega skupaj 10,36 ha.

----------------------------------------------------------------
Oznaka          Lokacija            Velikost (m2)        Faznost
območja                                                  izvedbe
----------------------------------------------------------------
Ct 1            Bučna vas                   2.900        1. faza
Ct 2            Bučna vas                   7.800        1. faza
Ct 14           Podbreznik Češča vas       90.000        1. faza
----------------------------------------------------------------
Skupaj:                                   103.600

Družbene dejavnosti ostajajo še nadalje v sedanjih prostorskih okvirih, to je predvsem v mestnem središču in na območju šolskega centra v Šmihelu. V Mrzli dolini je pravkar dograjena nova osnovna šola, ki bo pokrila potrebe na južnem delu mesta in po izgradnji zahodne obvoznice s premostitvijo Krke tudi potrebe na zahodnem delu mesta. Na teh območjih se zagotovijo boljša komunalna opremljenost ter prenove posameznih območij, predvsem bolnišničnega kompleksa. Na gradu Grm je predvidena ureditev parka oziroma širšega kompleksa tega objekta kulturne dediščine. Predvidena poraba površin za družbene dejavnosti obsega skupaj skupaj 3,17 ha

----------------------------------------------------------------
Oznaka          Lokacija         Velikost (m2)           Faznost
območja                                                  izvedbe
----------------------------------------------------------------
Ci 6            Grad Grm                31.700            1.faza
----------------------------------------------------------------
Skupaj:                                 31.700

3.1.3. Stanovanjska gradnja
Predvidena je gradnja stanovanj na območjih zaokrožitev obstoječe pozidave (skupaj 15,4 ha), kjer je treba povzemati morfološke značilnosti in prostorska razmerja obstoječih naselij, ter gradnja na stanovanjskih območjih nižje gostote (skupaj 18,3 ha), kjer je predvidena predvsem strnjena individualna gradnja. Predvidena je tudi večstanovanjska gradnja (stanovanjska območja višje gostote, skupaj 15,50 ha, na območju Podbreznika). Za gradnjo stanovanj so namenjena zemljišča z osončeno lego, z dobro dostopnostjo in možnostjo za zagotovitev ustrezne komunalne opreme. Predvidena poraba površin za stanovanja obsega skupaj 49 ha; na teh območjih bodo zagotovljene stanovanjske površine za okoli 2741 stanovalcev.
a) Stanovanjske zaokrožitve – površine in etapnost

----------------------------------------------------------------
Oznaka          Lokacija         Velikost (m2)           Faznost
območja                                                  izvedbe
----------------------------------------------------------------
Snz 1           D. Kamence               4.600           1. faza
Snz 2           D. Kamence               5.600           1. faza
Snz 3           D. Kamence               8.500           2. faza
Snz 4           Bučna vas                5.400           2. faza
Snz 5           Bučna vas               14.600        1.-2. faza
Snz 6           Muhaber                  5.000           1. faza
Snz 9           Krka                     3.000           1. faza
Snz 10          V. Cikava                8.800           2. faza
Snz 11          Smolenja vas            12.200           1. faza
Snz 12          Češča vas               10.100           1. faza
Snz 13          Šmihel/Regrča vas       39.400           1. faza
Snz 14          Regrča vas               3.500           1. faza
Snz 16          Regrča vas               3.700           2. faza
Snz 17          Regrča vas              10.900           1. faza
Snz 18          Žabja vas                5.400           2. faza
Snz 20          Gotna vas                5.800           1. faza
Snz 21          Ločna                    5.000           2. faza
Snz 22          Srebrniče                2.200           1. faza
----------------------------------------------------------------
Skupaj                                 153.700

Zaradi ažuriranja stanja je v namenski rabi prostora prikazana tudi reambulacija štirih območij, ki so v naravi (starost obstoječih objektov preko 50 let) in na podlagi dovoljenj za poseganje v prostor že opredeljena kot stavbna zemljišča, vendar pa doslej njihov prikaz v prostorskem planu ni bil ustrezen.

----------------------------------------------------------------
Oznaka          Lokacija         Velikost (m2)           Faznost
območja                                                  izvedbe
----------------------------------------------------------------
Snz(R) 21       Češča vas                7.400           1. faza
Snz(R) 22       Srebrniče                5.500           1. faza
Snz(R) 23       Bučna vas                2.000           1. faza
Snz(R) 24       Livada                   1.700           1. faza
----------------------------------------------------------------
Skupaj:                                 16.600

b) Stanovanjska območja nižje gostote – površine in etapnost

----------------------------------------------------------------
Oznaka          Lokacija         Velikost (m2)           Faznost
območja                                                  izvedbe
----------------------------------------------------------------
Sn 1            Bučna vas               43.900           1. faza
Sn 2            Bučna vas               21.600           1. faza
Sn 3            Bučna vas                5.700           1. faza
Sn 4            Mačkovec                33.900           1. faza
Sn 5            Bučna vas                8.850           2. faza
Sn 6            Žabja vas               17.100           1. faza
Sn 9            Regrča vas               3.600           1. faza
Sn 11           Brod                    48.600           2. faza
----------------------------------------------------------------
Skupaj:                                183.250

c) Stanovanjska območja višje gostote – površine in etapnost

----------------------------------------------------------------
Oznaka          Lokacija              Velikost (m2)      Faznost
območja                                                  izvedbe
----------------------------------------------------------------
Sv6             Češča vas – Podbreznik      155.000      1. faza
----------------------------------------------------------------
Skupaj:                                     155.000

3.2 Infrastruktura
3.2.1 Prometna infrastruktura
Cestni promet: V nadaljnjem prostorskem razvoju prometnega omrežja je treba izboljšati stanje okolja in prometne varnosti z boljšo organizacijo prometa in tehničnimi izboljšavami regionalnega in mestnega prometnega omrežja. V ta namem se uredi sistem mestnih obvoznih cest, predvsem pa navezave na avtocesto in kvalitetno povezati levi in desni breg Krke za vse tipe prometa. V mestu je treba omogočiti tekoč tranzitni promet. Mestne vpadnice se z rekonstrukcijami uredijo kot mestne ulice. V mestnem središču in na širšem območju mesta se uredijo parkirne površine, s čimer se bodo tudi izboljšale razmere za razvoj mestnega potniškega prometa.
Glede na predvideno izgradnjo dolenjske avtoceste na odseku mimo Novega mesta je načrtovana izgradnja dveh novih priključkov in priključnih cest kot mestnih vpadnic in sicer pri križanju z magistralno cesto M-4 Novo mesto – Metlika pri Ločenskih njivah ter drugi priključek zahodno od prvega – v območju Karteljevega. Ob upoštevanju predvidenega razvoja poselitve so predvsem pomembne zahodna in južna obvoznica ter vzhodna obvoznica, ki se navezujejo na oba priključka na avtocesto. Vse trase predvidenih obvoznih cest so še v preučevanju. Do izgradnje vzhodne obvoznice bo njeno vlogo ohranila Belokranjska cesta.
Na območju mesta so predvidene posodobitve notranjega cestnega sistema, predvsem pa rekonstrukcija Ljubenske ceste s premestitvijo trase iz bolnišničnega kompleksa v koridor železniške proge ter v nadaljevanju proti naselju Škrjanče, rekonstrukcija Kandijske ceste in Straške ceste, dograditev pločnika ob Topliški cesti do pokopališča Srebrniče, dokončna rekonstrukcija Ljubljanske ceste in izgradnja podvoza pod železniško progo v centralnem delu Bršljina.
Za potrebe mirujočega prometa v Novem mestu je predvidena izgradnja površin ali objektov za parkiranje ob Kandijski cesti, pri športnem parku Portoval ob Topliški cesti, na območju centralnega dela Bršljina in v mestnem jedru v okviru rekonstruirane tržnice ter v Kandiji pri starem cestnem mostu. Predvidena je tudi ureditev podzemnega parkiranja v Kulturnem domu Janeza Trdine (za interne potrebe Visoke šole za upravljanje in poslovanje) in nekaj parkirnih mest za potrebe nove pozidave na stavbnem otoku med Kastelčevo in Rozmanovo ulico. Poleg tega se problem pomanjkanja površin za mirujoči promet rešuje tudi s spodbujanjem kratkotrajnega parkiranja in uveljavljanjem mestnega potniškega prometa.
Za povečanje prometne varnosti se uredijo površine in prometni režimi za kolesarski in peš promet. Kolesarske steze in pločniki ali pešpoti se uredijo in dogradijo ob vseh mestnih vpadnicah, ob cestah, ki povezujejo soseske z mestnim jedrom in šolskimi, zaposlitvenimi ter oskrbnostoritvenimi središči, predvsem pa ob cestah in poteh, ki vodijo v zaledje mesta (poti vzdolž Krke in pritokov ter gozdne poti). Pri tem je potrebno upoštevati obvezna izhodišča dolgoročnega plana R Slovenije, zlasti glede daljinskih tj. medkrajevnih kolesarskih povezav.
Predvidena poraba površin za prometno infrastrukturo (razen obvoznic, katerih trase so še v preučevanju) obsega okoli 2 ha. V tem obsegu ni všteta rekonstrukcija Straške ceste, saj je poraba okoli 2 ha novih površin za njeno rekonstrukcijo všteta v porabo površin za izgradnjo Nadomestne industrijske cone ob Straški cesti.

----------------------------------------------------------------
Oznaka          Lokacija           Velikost (m2)         Faznost
območja                                                  izvedbe
----------------------------------------------------------------
Ik 3            Bučna vas –  
                rekonstrukcija  
                Ljubljanske ceste         13.800          1.faza
----------------------------------------------------------------
Skupaj:                                   13.800

Železniški promet: Dogradi in izboljša se tovorna železniška postaja v Bršljinu, v Kandiji pa se železniška postaja usposobi za obsežnejši potniški promet. Predvidena je modernizacija železniškega omrežja, predvsem pa posodobitev železniških naprav. Pri prenovi tovorne postaje v Novem mestu v Bršljinu je treba zagotoviti ohranitev potoka in obvodnega prostora Bršljinskega potoka.
Civilno letalstvo in zasnova omrežja letališč: Na športnem letališču Novo mesto v Prečni je za zagotavljanje varnosti zračnega prometa treba upoštevati omejitve, ki jih narekujejo omejitvene ravnine letališča, ki določajo posamezne omejitve rabe prostora v ožjem in širšem območju okrog letališča.
Za posege, ki se nahajajo v območju “izključne”, “omejene” in “nadzorovane” rabe prostora za letališče Novo mesto, je treba pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo lokacijo in višino (objekti, ki so višji od 25,0 m) vplivati na varnost zračnega prometa, predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo, k lokaciji oziroma izgradnji takega objekta, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
3.2.2. Komunalna infrastruktura
Pri načrtovanju komunalnih infrastrukturnih omrežij je treba zagotoviti rekonstrukcije obstoječih dotrajanih in nezadostnih omrežij in naprav in novogradnje posameznih delov infrastrukturnih omrežij skladno s predvideno novo pozidavo oziroma rabo prostora. Z rekonstrukcijami in novogradnjami je treba zagotoviti obseg in kakovost komunalne oskrbe, s katerim bodo omogočeni kakovostne bivalne razmere in razvoj proizvodnih, oskrbnostoritvenih in družbenih ter drugih dejavnosti.
Vodovod: V okviru nadaljnjega razvoja vodovodnega omrežja v Novem mestu je predvidena izgradnja novega vodohrana na Recljevem hribu. Zlasti za zagotovitev ustrezne vodooskrbe večjih novih stanovanjskih kompleksov bodo potrebne rekonstrukcije obstoječih vodovodnih omrežij.
Kanalizacija: Odvajanje in čiščenje odpadnih voda zaostaja za potrebami, zato so predvidene razširitve in rekonstrukcije obstoječih omrežij. Ob novogradnjah in rekonstrukcijah je treba odvajanje odpadnih voda izvajati v ločenem sistemu. Meteorne vode se bodo v ločeni kanalizaciji odvajale v recipiente ali pa v ponikalnice. Priključevanje novih objektov na kanalizacijsko omrežje je obvezno. Predvideno je ločevanje odpadnih voda iz stanovanjskih in industrijskih območij, s čimer bo omogočen nadzor čiščenja v čistilnih napravah. Gradnja novih kanalizacijskih omrežij bo potekala skladno s predvideno pozidavo, ki bo tudi izhodišče za dimenzioniranje novih oziroma prenovljenih delov omrežja. Obstoječa centralna čistilna naprava v Ločni se do izgradnje nove nizvodno ob reki Krki (izven območja urbanistične zasnove) ohranja v sedanjem obsegu in bo preko obstoječega sušnega kanala, ki poteka vzdolž Krke, prevzela in prečiščevala odpadne vode iz načrtovanih stanovanjskih in drugih poselitvenih območij. Predvidena je izgradnja nove čistilne naprave v Prečni.
Plinovod: Na območju UZN Novo mesto je predviden potek mednarodnega plinovoda Madžarska – Italija. Oskrba s plinom se bo izvajala preko naslednjih merno-regulacijskih postaj: MRP Center, MRP Labod, MRP Pionir, MRP Krka-Izolacije, MRP Bolnica in MRP Žabja vas ter MRP Revoz za potrebe Revoza. Poseganje v 10 m koridor primarne mestne plinovodne mreže mora biti omejeno, gradnja pa prepovedana.
Odpadki: Predvideno je postopno uvajanje ločenega zbiranja odpadkov; v ta namen je na območju Cikave predvidena ureditev centra za ločeno zbiranje odpadkov. Na deponiji v Centru za ravnanje z odpadki Dolenjske se bodo odlagali le komunalni odpadki. Način ravnanja z odpadki, zlasti posebnimi odpadki je treba reševati v sklopu integralnega ravnanja z odpadki v Sloveniji.
Elektroenergetsko omrežje: Na območju Urbanistične zasnove je potrebno zgraditi RTP Revoz in RTP Krka ter 110 KV zanko daljnovoda DV 2 x 110 kV Bršljin – Krka – Revoz – Gotna vas. Potrebno je predvideti traso 400 KV daljnovoda Brestanica-Hudo. Rekonstrukcije elektroenergetskega omrežja in priključevanja novih območij naj se izvaja s kablovodi. Komunalni koridor visoko-napetostnih kablov znaša 3 m, poseganje vanj pa je omejeno.
Telekomunikacijsko omrežje: Posodobitev in/ali širitev glavne telefonske centrale Novo mesto se izvede na obstoječi lokaciji. Povečanje števila priključkov pogojuje tudi izgradnja primarnega in sekundarnega telefonskega omrežja. To pomeni izgradnjo telefonske centrale na desnem bregu Krke in izdvojenih stopenj telefonskih central zunanje izvedbe (Cikava, Gotna vas, Šmihel, Ločna, Prečna, Bršljin) ter izgradnjo optičnih povezav med njimi in matičnimi centralami. Za potrebe mobilne telefonije se izdela študija sprejemljivih mest za postavitve oddajnikov z zdravstvenega in estetskega stališča, kar je zlasti pomembno zaradi nekoordinacije med različnimi operaterji.
3.3. Zelene površine
Predvideni posegi na področju poselitve in infrastrukture narekujejo novo zasnovo zelenega sistema, ki izhaja iz različne namembnosti zelenih in drugih odprtih površin na območju mesta, ohranitve obstojnih struktur v zelenem sistemu ter ohranitve in izboljšanja medsebojne povezanosti zelenih površin v dosledno izoblikovan sistem zelenih površin mesta. Nosilci tega sistema so reka Krka s pritoki (Težko vodo, Šajserjem, Bršljinskim potokom in Temenico in obvodnimi prostori), Marof in mestna gozdova Ragov log in Portoval ter drugi gozdovi na širšem območju mesta. Vsi deli zelenega sistema so pomembne prvine za notranjo členitev mesta na posamezne predele.
Gozdne in kmetijske površine ostanejo v sedanji rabi do realizacije posameznih predvidenih posegov. Na obrobju mesta se ohranjajo zelene cezure med posameznimi vasmi. Pri umeščanju obsežnejše nove poselitve, kar velja predvsem za zahodni del mesta, se ohranjajo po najmanj nekaj 100 m široki, neprekinjeni koridorji gozdov, s čimer se zagotavlja povezljivost gozdnih ekosistemov z gozdovi v zaledju mesta. Predvidena je ureditev statusa primestnih gozdov kot gozdov s posebnim namenom, s čimer bo poudarjena njihova javna funkcija.
Zeleni sistem je v osrednjem delu mesta, ki ga zaznamuje strnjena srednjeveška pozidava, omejen na bolj ali manj zaprte vrtove in drevorede, ki se morajo v prihodnje uveljavljati tudi ob vseh prenovah pomembnejših obstoječih cest in novogradnjah. Novo pokopališče Srebrniče in predvideno stanovanjsko območje v Podbrezniku, ki sta zasnovani kot pokopališče v gozdu in naselje v gozdu, sta kakovostno izhodišče in nov vzorec urejanja urbanih zelenih površin na območju mesta.
Pokopališča: Pokopališča se urejajo kot javne odprte površine. Obstoječi pokopališči v Prečni in v Šmihel se ohranjata, na pokopališču v Ločni pa se pokopavanje opusti. Za lažjo dostopnost pešcev in kolesarjev do pokopališča v Srebrničah, ki je že s svojo zasnovo (pokopališče v gozdu) urejeno kot javna zelena površina, se uredita pločnik in kolesarska steza vzdolž Topliške ceste.
Vodno gospodarstvo: Pri širitvah pozidave in infrastrukturnih omrežij je treba zagotoviti zmanjšanje virov onesnaženja voda v Krki in pritokih, kar bo omogočeno z dograditvijo sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Poleg tega je treba zagotoviti izboljšanje stanja v obvodnem prostoru Težke vode na območju Revoza in ob izlivu v Krko, izlivnega dela Temenice na območju BTC v Češči vasi in Bršljinskega potoka v Bršljinu, kjer je treba ohraniti ali ponovno vzpostaviti naravne biotopske in morfološke značilnosti strug, obvodnih ravnic in obvodne vegetacije. Na območju mesta je treba obvodne prostore urejati kot rekreacijska območja oziroma poti, ki mestno jedro povezujejo z zelenim zaledjem mesta. Predvidena sta obnova in primerno vzdrževanje vseh umetnih pregrad (jezov) na Krki.
Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne referencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij, ob upoštevanju odtočnega režima na posameznih povodjih.
Športne in rekreacijske površine: Obstoječe športne površine na Loki in na območju Portovala se ohranjajo in posodabljajo. Ohranja se športna površina na Marofu, ki bo še nadalje služila okoliškim soseskam in šolam. Predvidena je izgradnja novih pešaških mostov preko Krke (med Loko in Portovalom in med Brodom in Cegelnico).
Na južnem delu mesta je predvidena izgradnja športnega parka Sv. Rok, ki ima široko zeleno – gozdno zaledje in zato velik potencial za rekreacijo v naravnem okolju. V bližini velodroma pri Češči vasi je predvidena ureditev večnamenske športne dvorane, s čimer bo razbremenjena športna dvorana v Šolskem centru na Drski.
Potrebne površine za urejanje novih športnih in rekreacijskih površin obsegajo skupaj 7,1 ha.

----------------------------------------------------------------
Oznaka          Lokacija         Velikost (m2)           Faznost
območja                                                  izvedbe
----------------------------------------------------------------
Zš1             Češča vas               16.000           1. faza
Zš2             Sv. Rok                 55.000      1. – 2. faza
----------------------------------------------------------------
Skupaj:                                 71.000

3.4 Ureditev prostora za obrambo in zaščito
Območja za obrambo so razmeščena skladno z obveznimi izhodišči obrambe s predvideno izključno rabo oziroma nadzorovano rabo za področje obrambe. Na območju urbanistične zasnove so tako za področje obrambe perspektivni:
– dve območji vojašnic s pripadajočo infrastrukturo izključne rabe in
– območje nadzorovane rabe varnostnega pasu skladišča vojaške opreme, bojnih in minsko eksplozivnih sredstev.
4. Uresničevanje urbanistične zasnove
Določila urbanistične zasnove se bodo uresničevala etapno – v treh etapah, skladno s pripravo prostorskih izvedbenih aktov.
Prva etapa obsega obdobje do leta 2010. V tem času se bodo izvajale predvsem rekonstrukcije in izgradnjo nekaterih pomembnih delov mestnega cestnega omrežja, pa tudi večstanovanjska gradnja in zaokrožanje stanovanjskih območij. Izvedene bodo rekonstrukcija Ljubljanske ceste v Bršljinu, prestavitev dela Ljubenske ceste iz bolnišničnega kompleksa in odstranitev motornega prometa iz bolnišničnega kompleksa ter rekonstrukcijo dela Kandijske ceste in Straške ceste. V prvo etapo sodi dovršitev soseske Brod, začetek izgradnje nove soseske v Podbrezniku, začetek gradnje v Nadomestni gospodarski coni ob Straški cesti. Predvidena je tudi možnost začetka izgradnje zahodne in južne obvoznice.
V drugi etapi, ki bo zaključena v letu 2015, je predvideno nadaljevanje vseh treh tipov stanovanjske gradnje, nadaljevanje gradnje zahodne in južne obvoznice ter pričetek gradnje vzhodne obvoznice. V tej etapi se bo nadaljevala graditev v že opredeljenih conah za proizvodne dejavnosti, stanovanje, visoko šolstvo itd.
V tretji etapi, ki se bo odvijala po letu 2015, se bodo realizirale preostale v urbanistični zasnovi nakazane urbane strukture, začel pa se bo verjetno tudi proces urbanizacije sedanjega obmestja, v katerem bo treba iskati najprimernejše prostore za bodoči razvoj. V ta namen je v vseh fazah predvidena izvedba urbanističnih delavnic in javnih razprav kot osnova za spremembe in dopolnitve urbanistične zasnove.
4.1 Načini urejanja prostora
Posegi v prostor na območju urbanistične zasnove se bodo urejali s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA).
V grafični prilogi so prikazani načini urejanja posameznih območij predvidenih posegov in sicer bodisi kot prostorski izvedbeni načrti (PIN – npr. za območja kompleksnih gradenj) bodisi kot prostorski ureditveni pogoji. Meje PIA so opredeljene glede na konkretne razmere v prostoru in upoštevajoč predvideni obseg posegov v prostor. Na posameznem območju, za katerega je predvidena izdelava PIN, je možno izdelati več manjših PIN.
Do izdelave novih PIA je ohranjena veljavnost obstoječih. V vseh PIA in lokacijskih dokumentacijah za posege na območjih UZ Novo mesto je obvezna vsebina tudi izris iz UZ Novega mesta, ki mora vsebovati izsek iz besedila in iz kart Strateške usmeritve prostorskega razvoja, Zasnova namenske rabe, Načini urejanja s prikazom naravnih vrednot in kulturne dediščine in drugih, za posamezen poseg relevantnih vsebin UZ.
4.2. Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje prostora
– pri načrtovanju nove poselitve in infrastrukture in pri prenovah je treba ohranjati prvine, ki so nosilke identitete Novega mesta (naravne prvine – razgibana reliefna zgradba, obvodni prostor Krke in pritokov, mestni gozdovi na okljukih Krke in ustvarjene prvine – historična naselbinska struktura na okljuku Krke, kakovostna zgodovinska in novejša arhitektura, objekti kulturne dediščine);
– pri stanovanjskih zaokrožitvah je treba upoštevati morfologijo obstoječe pozidave ali ustvarjati nov prostorski red, ki naj izhaja iz kakovostnih strukturnih značilnosti mestne stanovanjske pozidave;
– pri stanovanjski gradnji nižje gostote je treba upoštevati morfologijo okoliške obstoječe pozidave, pa tudi načela sodobnega urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja in uporabe sodobnih materialov;
– pri stanovanjski gradnji višje gostote je treba upoštevati načela sodobnega urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja in uporabe sodobnih materialov, vse skladno z načeli racionalne rabe prostora za pozidavo (uvajanje višjih gostot pozidave in zagotavljanje kakovostnih bivalnih razmer za ureditvijo javnih zelenih površin, ureditev za šport in rekreacijo, ločevanjem različnih vrst prometa idr.);
– ohranjati zelene, nepozidane cezure med strnjenimi območji (bivša vaška naselja, nove soseske);
– pri gradnji oskrbno storitvenih centrov, objektov za družbene dejavnosti in proizvodnih objektov in pri gradnji prometne infrastrukture je treba izhajati iz sodobnih načel urbanističnega, arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega oblikovanja;
– na območju mesta je razen srednjeveškega mestnega jedra treba načrtovati obojestranske drevorede vzdolž mestnih vpadnic in ulic;
– pri načrtovanju nove pozidave imajo prednost območja opuščenih rab, ki se bodo na ta način sanirala in vzpostavila kakovostnejše mestno okolje ter racionalnejšo rabo prostora;
– pri načrtovanju nove energetske infrastrukture in rekonstrukcijah je treba postopno prehajati na kabliranje, torej izvedbo zemeljskih namesto zračnih vodov;
– pri načrtovanju zaščitnih ukrepih za varstvo pred hrupom je treba načeloma uveljavljati ukrepe pasivne zaščite.
4.3. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine
4.3.1 Varstvo narave
Na območju Novega mesta je varstvo narave bistvenega pomena za ohranitev nekaterih prvin, ki so nosilke prostorske identitete mesta. Poleg Krke z obvodnim prostorom in njenih pritokov ter primestnih gozdov (ki sicer niso opredeljeni kot naravne vrednote) je pomemben predvsem Kettejev drevored ki kot varna, prijetna pešpot prek Marofa povezuje mestno jedro s centralnim delom Bršljina. Objekti in območja naravnih vrednot se varujejo predvsem z ohranjanjem njihove celovitosti.
Cilji varstva narave so:
– trajna ohranitev in vzdrževanje naravnih vrednot ter preprečevanje njihove ogroženosti;
– preprečevanje posegov, s katerimi bi se spremenile lastnosti naravnih vrednot;
– zagotavljanje javne dostopnosti naravnih vrednot (če to ni v nasprotju s predpisanim varstvenim režimom) ter omogočanje njihovega raziskovanja in preučevanja.
Na območju urbanistične zasnove bo varstvo narave aktivno vključeno v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili njeno ohranitev in vzdrževanje, primerno rabo, ohranitev biotske raznovrstnosti ter kvalitetnega življenjskega okolja. Pri načrtovanju posegov v prostor in urejanju prostora v (vplivnih) območjih naravnih vrednot bodo upoštevane usmeritve:
– biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja je potrebno aktivno vključevati v urejanje prostora, upoštevati pri določanju rabe prostora, pri izkoriščanju naravnih dobrin in pri oblikovanju ukrepov varstva dediščine;
– vsi posegi v prostor se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave;
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora;
– v največji meri se varujejo naravne vrednote na mestu samem;
– v postopkih načrtovanja, rabe in izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave;
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo;
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste;
– posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo; dovoljenje za poseg v prostor se izda na podlagi naravovarstvenega soglasja;
– pri določitvi pogojev za neposredne posege v prostor je potrebno upoštevati tudi varstvene režime za zavarovana območja, varstvene in razvojne usmeritve ter naravovarstvene pogoje za posamezne zvrsti naravnih vrednot;
– kot poseben naravovarstveni pogoj pri vseh zvrsteh naravnih vrednot je obvezna pridobitev naravovarstvenega soglasja oziroma ocene ogroženosti, možnost pridobitve morebitnih novih raziskav flore in favne in morebiten predhodni terenski ogled oziroma terenski nadzor.
Varstveni režimi so določeni z odloki o zavarovanju. Opis varstvenih režimov za posamezne zvrsti naravnih vrednot (površinske geomorfološke, podzemne geomorfološke, hidrološke, dendrološke) so določene v Naravovarstvenih smernicah za območje urbanistične zasnove Novega mesta (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, januar 2001), ki se upoštevajo kot sestavina tega plana. Podrobnejše usmeritve ter merila in pogoje za urejanje prostora v območjih naravnih vrednot opredeli pristojna varstvena služba.
Območja in objekti naravne dediščine so označeni v kartografskem gradivu in se varujejo v skladu s sprejetimi predpisi s področja varstva narave. Naravovarstvene smernice v kartografski dokumentaciji in v kartografskem delu so sestavni del tega odloka.
4.3.2 Varstvo kulturne dediščine
Zasnovo varstva kulturne dediščine predstavljajo enote pomembnejše kulturne dediščine in pomembnejša območja kulturne dediščine kot republiško obvezno izhodišče. Takih enot je trinajst. Pomembno kulturno dediščino varujemo optimalno v njenem vplivnem območju, kar predstavlja poleg fizične ohranitve tudi ohranitev skladne krajinske podobe v vplivnem območju, ohranitev funkcionalnih navezav in celovitosti.
Poleg pomembnejše kulturne dediščine je na območju urbanistične zasnove še 211 drugih enot kulturne dediščine, ki so registrirane po predpisih o kulturni dediščini in so obvezna sestavina prostorskih planskih in izvedbenih aktov.
Na območjih in objektih kulturne dediščine je treba obvezno upoštevati zasnovo varstva kulturne dediščine iz zbirnega registra kulturne dediščine. Načela celostnega varstva dediščine (integralno varstvo) je treba upoštevati pri prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju; načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih in kulturnih značilnosti prostora. V največji meri je treba:
– varovati dediščino na mestu samem,
– načrtovati posege in dejavnosti na način, da ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance dediščine,
– pri poseganju v prostor prispevati k trajni ohranitvi dediščine in povečanju njene vrednosti,
– ohranjati kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto prostora.
Na območjih kulturne dediščine ima obnova prednost pred novogradnjami. Poleg tega je treba upoštevati tudi usmeritve oziroma priporočila:
– poleg kulturne dediščine je treba upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine zaradi materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena,
– pospeševati kulturno adaptivno uporabo obstoječega antropogenega okolja in spodbujati programe celostne obnove in razvoja,
– po možnosti ohranjati pomembnejša arheološka najdišča, raziskovanja pa omejevati predvsem na nedestruktivne metode,
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot antropogenega okolja ter omejevati in preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kakovostna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko in časovno kontinuiteto,
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine,
– za degradirana območja izdelati sanacijske načrte in v čim večji meri izvajati sanacije.
Seznam in grafični prikaz kulturne dediščine ter varstvene usmeritve za posamezne zvrsti dediščine se nahajajo v Strokovnih podlagah varstva kulturne dediščine (ZVNKD Novo mesto, februar 2001), ki so sestavni del tega odloka.

V poglavju 6.4 Načini urejanja prostora se preglednica VELJAVNIH PROSTORSKO IZVEDBENIH AKTOV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE NOVO MESTO, ki so bili sprejeti v preteklih planskih obdobjih, pa so v obdobju 1986-1990 ostali v veljavi, spremeni in dopolni, tako da se razveljavi in iz nje izbriše: Zazidalni načrt SGP PIONIR – Češča vas; Z-3/8, SDL 17/84 in se na istem območju izdela PIN za stanovanjsko poslovno dejavnost ter doda:
– ZN Podbreznik.
Poleg tega se doda seznam predvidenih PIN:
– ZN ADRIA ob Straški cesti,
– ZN Cona 2 ob Straški cesti,
– ZN Brod,
– ZN Župnca 1 v Bučni vasi,
– ZN za poslovno oskrbni center ob Belokranjski cesti v Novem mestu,
– ZN Vrtni center Bučna vas v Novem mestu,
– ZN Mačkovec,
– ZN Gotna vas,
– ZN Šmihel,
– ZN Velodrom,
– UN Revoz,
– UN Pod topom na Drski,
– UN Zdravstveni kompleks Novo mesto,
– UN Kolesarskih in pešpoti Novega mesta,
– UN Športno-rekreacijski park Sv. Rok,
– UN Šolski center Drska,
– Sprememba in dopolnitev LN za severno obvoznico Novega mesta (Bencinski servis OMV – Istrabenz),
– LN Ljubljanska cesta.

----------------------------------------------------------------
Območje posegov                               Poseg na najboljša
                                             kmetijska zemljišča
----------------------------------------------------------------
ZN ADRIA ob Straški cesti                                0,86 ha
ZN Brod                                                  3,47 ha
ZN Vrtni center Bučna vas v Novem mestu                  0,78 ha
ZN Mačkovec 1                                            3,40 ha
ZN Šmihel                                                0,40 ha
UN Grad Grm                                              1,77 ha
ZN Velodrom                                              1,60 ha
Sprememba in dopolnitev LN za severno  
   obvoznico Novega mesta                                0,46 ha
LN Ljubljanska cesta                                     1,38 ha
Ostali individualni posegi skupaj:                      12,48 ha
----------------------------------------------------------------
SKUPAJ:                                                 26,60 ha

Spremembe in dopolnitve kartografskega dela in kartografske dokumentacije k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu se izvedejo zaradi uskladitve z Urbanistično zasnovo Novega mesta z vrisom sprememb in dopolnitev v:
Kartografski del k dolgoročnemu in srednjeročnemu družbenemu planu, kjer se spremenijo oziroma dopolnijo karte:
I. KARTOGRAFSKI DEL
1. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev, lista št. 9 in 10 (TK 1:25000);
2. Zasnova prometnega omrežja, list št. 56 (publikacijska karta);
3. Zasnova namenske rabe prostora / TTN 5, 1:10000;
4. Zasnova prometnega omrežja / TTN 5, 1:10000;
5. Zasnova kanalizacijskega, vodovodnega in plinovodnega omrežja / TTN 5, 1:10000;
6. Zasnova elektroenergetskega, TK omrežja in kabelske TV / TTN 5, 1:10000;
7. Zasnova načinov urejanja prostora s prikazom naravnih vrednot in območij kulturne dediščine / TTN 5, 1:10000;
II. URBANISTIČNA ZASNOVA NOVEGA MESTA
1. Strateške usmeritve prostorskega razvoja / TTN 5, 1:10000;
2. Omejitve v prostoru / TTN 5, 1:10000;
3. Zasnova namenske rabe prostora / TTN 5, 1:10000;
4. Zasnova zelenega sistema / TTN 5, 1:10000;
III. Kartografsko dokumentacijo k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu za območje Urbanistične zasnove Novega mesta, kjer se vrišejo:
· območje urejanja Urbanistične zasnove Novega mesta;
· nova stavbna zemljišča;
· novi načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti;
na kartah PKN 1:5000 Novo mesto 25, 26, 27, 28, 35, 36, 37, 38, 45, 46, 47 in 48.
Kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu sta izdelana v osmih (8) izvodih, ki jih hranijo:
· Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve (3)
· Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za kmetijstvo in turizem (1)
· Upravna enota Novo mesto, Oddelek za okolje in prostor (1)
· Upravna enota Novo mesto, Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (1)
· MOP, Inšpektorat za okolje in prostor – Urbanistična inšpekcija, Enota Novo mesto (1)
· MOP, Urad za prostorsko planiranje (1).

V enem letu od začetka veljavnosti tega odloka se z njegovo vsebino uskladita: Odlok o prostorskoureditvenih pogojih za območje mestnega jedra Novega mesta (Skupščinski Dolenjski list, št.12/91 z obvezno razlago) in Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00 in 49/01).
Za oba odloka je treba izdelati posebne strokovne podlage vodnogospodarskih ureditev.
Do uskladitve s tem odlokom se za način urejanja prostora za posamične pogoje uporabljajo določbe Odloka o PUP za območje mestnega jedra Novega mesta in Odloka o PUP za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.