Na podlagi 49. člena zakona o kemikalijah (Uradni list RS, št. 36/99) izdaja minister za zdravje
P R A V I L N I K
o biorazgradljivosti in označevanju detergentov*
1. člen
(namen)
Ta pravilnik določa zahteve glede biološke razgradljivosti in označevanja detergentov, kadar se dajejo v promet in predpisuje metode za ugotavljanje biorazgradljivosti površinsko aktivnih snovi.
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za proizvode, ki se dajejo v promet kot dodatki in pomožna sredstva pri pranju, čiščenju in pomivanju.
2. člen
(opredelitev pojmov)
Detergenti so pripravki, ki so namenoma sestavljeni tako, da imajo čistilni učinek in se dajejo v promet industrijskim uporabnikom ali za splošno uporabo kot proizvodi za pranje, pomivanje oziroma čiščenje. Sestavljeni so iz osnovnih sestavin (površinsko aktivnih snovi) in iz pomožnih dodatkov (adjuvantov, pospeševalcev, polnil, nosilcev in drugih).
Dodatki in pomožna sredstva pri pranju, čiščenju in pomivanju so snovi ali pripravki, ki niso detergenti v smislu prejšnjega odstavka, se pa uporabljajo kot pomožna in dodatna sredstva za izboljšanje čistilnih učinkov detergentov ali za doseganje drugih posebnih učinkov pri čiščenju, pranju in pomivanju. Ti dodatki so, med drugim, lahko: navadna ali optična belila, mehčalci za perilo, škrobila, sredstva za lesk, loščila, pripravki za nego posebnih površin (usnja, pohištva, stekla...).
Neionske površinsko aktivne snovi so površinsko aktivne snovi, ki se po izmenjavi na kationskem in anionskem izmenjevalcu določijo kot bizmut-aktivne snovi po referenčni preizkusni metodi, navedeni v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
Anionske površinsko aktivne snovi so površinsko aktivne snovi, ki se po izmenjavi na kationskem in anionskem izmenjevalcu določijo kot metilen-modro-aktivne snovi po referenčni preizkusni metodi, navedeni v prilogi.
Referenčna preizkusna metoda je analizni postopek, ki se uporablja pri presojanju biorazgradljivosti površinsko aktivnih snovi v primerih, ko druge dovoljene metode dajo dvoumne rezultate, ki privedejo do sporov glede skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika. Rezultat referenčne preizkusne metode je dokončen.
3. člen
(pogoji za promet)
Detergenti se lahko dajejo v promet in uporabljajo v Republiki Sloveniji le, če površinsko aktivne snovi, ki jih vsebujejo, pri običajni uporabi niso škodljive za zdravje ljudi ali živali in če:
– povprečna stopnja biorazgradljivosti anionskih in neionskih površinsko aktivnih snovi, ki jih vsebujejo, ni manjša od 80%, oziroma
– povprečna stopnja biorazgradljivosti kationskih in amfoternih površinsko aktivnih snovi, ki jih vsebujejo, ni manjša od 90%.
Biorazgradljivost površinsko aktivnih snovi se ugotavlja z metodami, navedenimi v prilogi.
Poleg metod iz prejšnjega odstavka se za določanje biorazgradljivosti površinsko aktivnih snovi lahko uporabljajo druge metode, če:
– površinsko aktivne snovi ni mogoče določati z metodami iz prejšnjega odstavka, oziroma
– so učinkovitejše ali natančnejše in upoštevajo zahteve EN ISO 11 733.
4. člen
(razvrščanje, pakiranje in označevanje)
Detergenti, ki se dajejo v promet v splošno uporabo, morajo biti razvrščeni, označeni in pakirani v skladu s predpisom, ki določa razvrščanje, pakiranje in označevanje nevarnih pripravkov. Ne glede na predpis iz prejšnjega odstavka morajo biti na embalaži jasno, čitljivo in neizbrisno navedeni naslednji podatki:
1. ime izdelka,
2. ime ali trgovsko ime in naslov ali blagovna znamka pravne ali fizične osebe, ki je odgovorna za dajanje izdelka v promet,
3. koncentracije sestavin, navedenih v 5. členu tega pravilnika, podane s koncentracijskimi območji, predpisanimi v 6. členu tega pravilnika,
4. navodila za uporabo in napotke za doziranje s priporočenimi količinami (v mililitrih ali gramih oziroma številu merilnih posodic; pri tem mora biti merilna posodica, če je priložena, označena v enakih enotah kot so navedene v navodilih). Za detergente, namenjene za pranje perila, morajo biti količine za doziranje navedene za standardno polnitev pralnega stroja, za en ali dva pralna ciklusa in za posamezne razrede trdote vode (kolikor le-ta vpliva na pralni učinek detergenta). Podatki iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti navedeni tudi v dokumentaciji, ki spremlja detergent pri prevozih v razsutem stanju.
5. člen
(sestavine, ki se navajajo)
Sestavine, za katere je potrebno na embalaži navajati koncentracije, če te presegajo 0,2%, so:
– fosfati,
– fosfonati,
– anionske površinsko aktivne snovi,
– kationske površinsko aktivne snovi,
– amfoterne površinsko aktivne snovi,
– neionske površinsko aktivne snovi,
– belilna sredstva na podlagi kisika,
– belilna sredstva na podlagi klora,
– EDTA,
– nitrilotriocetna kislina,
– fenoli in halogenirani fenoli,
– p-diklorobenzen,
– aromatski ogljikovodiki,
– alifatski ogljikovodiki,
– halogenirani ogljikovodiki,
– milo,
– zeoliti,
– polikarboksilati.
Sestavine, ki jih je obvezno treba navajati ne glede na njihovo koncentracijo, so:
– encimi,
– dodatki za konzerviranje,
– razkužila in biocidne snovi.
6. člen
(navajanje koncentracijskih območij)
Koncentracije sestavin iz prejšnjega člena se navajajo z naslednjimi koncentracijskimi območji:
– manj kot 5%,
– med 5 in 15%,
– med 15 in 30%,
– več kot 30%.
Podatki iz prejšnjega odstavka morajo biti podani v obliki, ki je v skladu s splošnimi normami, splošno uveljavljena v stroki in je s tem mogoče pričakovati, da bodo razumljivi usposobljenim uporabnikom, ki so jim namenjeni.
7. člen
(detergenti v industrijski rabi)
Detergenti, ki so namenjeni izključno poklicni uporabi in uporabi v industriji, se lahko dajejo v promet v embalaži brez podatkov, navedenih v 5. členu tega pravilnika, če so enakovredni podatki uporabnikom na voljo v tehničnih dokumentih, varnostnih listih ali na kak drug primeren način.
8. člen
(odločanje v primeru sporov in pristojnosti urada)
V primeru, ko pristojna inšpekcija na podlagi ugotovljene neskladnosti na podlagi 3. člena tega pravilnika prepove promet detergenta, proizvedenega v drugi državi članici Evropske unije, o tem obvesti Urad Republike Slovenije za kemikalije (v nadaljnjem besedilu: urad). Za razjasnitev primera urad v skladu s postopkom, sprejetim v Evropski uniji, sodeluje s pristojnimi organi držav Evropske unije in Evropsko komisijo.
Če država članica Evropske unije prepove promet detergentov slovenskega proizvajalca, lahko urad po prejemu obvestila od pristojnega organa te države od proizvajalca zahteva ustrezna pojasnila in podatke o sestavi, izvedenih preizkusih biorazgradljivosti in druge podatke, ki bi lahko bili pomembni za razjasnitev primera.
Če pristojni organi vpletenih držav članic spora ne morejo razrešiti sami, končno odločitev v sporih sprejme Evropska komisija, pri tem pa upošteva rezultate referenčne preizkusne metode, ki jo izvede laboratorij, ki ga na podlagi dogovorjenih kriterijev izbere Evropska komisija.
Minister, pristojen za zdravje na predlog urada imenuje laboratorije z akreditacijo za referenčne preizkusne metode določanja biorazgradljivosti površinsko aktivnih snovi po metodah, navedenih v prilogi. Imenovani laboratoriji lahko v skladu s prejšnjim odstavkom sodelujejo v postopkih za ugotavljanje biorazgradljivosti površinsko aktivnih snovi.
9. člen
(uskladitev)
Pravna ali fizična oseba, ki daje v promet detergente, mora svojo dejavnost uskladiti s tem pravilnikom do 30. 6. 2003.
Detergenti, ki so že bili v prometu na dan uveljavitve tega pravilnika, so lahko v prometu najkasneje do 31. 12. 2003.
10. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati naslednji pravilniki:
– odredba o obvezni proizvodni specifikaciji za detergente za strojno in ročno pranje tekstilnih predmetov (Uradni list SFRJ, št. 53/83),
– odredba o obvezni proizvodni specifikaciji za tekoče detergente za ročno pomivanje posode (Uradni list SFRJ, št. 67/85),
– odredba o pakiranju in deklariranju detergentov v obliki praška za pranje tekstilnih predmetov (Uradni list SFRJ, št. 53/83).
11. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, 8. člen pa se uporablja od dne pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
Št. 022-1/02
Ljubljana, dne 29. julija 2002.
Minister
za zdravje
prof. dr. Dušan Keber, dr. med. l. r.
* Pravilnik povzema določbe direktiv 73/404/EGS, 82/242/EGS, 86/94/EGS, 73/405/EGS in 82/243/EGS, ter priporočila Evropske komisije št. 89/542/EGS.
PRILOGA 1
I) Metode za določanje stopnje biorazgradljivosti površinsko
aktivnih snovi v detergentih
Za izvajanje tega pravilnika se za preizkušanje stopnje
biorazgradljivosti neionskih površinsko aktivnih snovi
uporabljajo naslednje metode:
- Metoda OECD, objavljena v OECD Technical Report "Proposed
Method for the Determination of the Biodegrability of Surfactants
used in Synthetic Detergents", 11. 6. 1976;
- Metoda "Verordnung über die Abbaubarkeit anionischer und
nichtionischer grenzfl-chenaktiver Stoffe in Wasch- und
Reinigungsmitteln", Bundesgesetzblatt, 1977, Part I, 244 in
Bundesgesetzblatt, 1980 Part I, 706;
- Metoda T 73-270, 1974, Association française de normalisation
(AFNGR) in Journal officiel de la République française, 18. 1.
1978;
- Metoda "Porous Pot Test", The United Kingdom Water Research
Centre, Technical Report No 70/1978;
- Metoda Evropske skupnosti, 382L0242, OJ L 109, 22. 4. 1982, 1-
17.
Za izvajanje tega pravilnika se za preizkušanje stopnje
biorazgradljivosti anionskih površinsko aktivnih snovi
uporabljajo naslednje metode:
- Metoda OECD, objavljena v OECD Technical Report "Proposed
Method for the Determination of the Biodegrability of Surfactants
used in Synthetic Detergents", 11. 6. 1976;
- Metoda "Verordnung über die Abbaubarkeit anionischer und
nichtionischer grenzfl-chenaktiver Stoffe in Wasch- und
Reinigungsmitteln", Bundesgesetzblatt, 1977, Part I, 244,
Bundesgesetzblatt, 1980 Part I, 706;
- Metoda T 73-260, 1981, Association française de normalisation
(AFNOR) in Journal officiel de la République française, 18. 1.
1978, 514-515;
- Metoda "Porous Pot Test", The United Kingdom Water Research
Centre, Technical Report No 70/1978.
- Metoda Evropske skupnosti, 382L0243, OJ L 109, 22. 4. 1982, 18-
30.
Za izvajanje tega pravilnika je za preizkušanje stopnje
biorazgradljivosti kationskih površinsko aktivnih snovi
priporočljiva naslednja metoda:
- Metoda po DIN 38 409-1989-07.
Za izvajanje tega pravilnika sta za preizkušanje stopnje
biorazgradljivosti amfoternih površinsko aktivnih snovi
priporočljivi naslednji metodi:
- Metoda (1989) DIN 38 409 - Teil 20 (za določanje amfoternih
površinsko aktivnih snovi v odsotnosti kationskih površinsko
aktivnih snovi);
- Metoda Orange II (Boiteux, 1984) (v vseh drugih primerih).
II) Referenčne metode za izvajanje dokaznih preizkusov
biorazgradljivosti
Referenčne metode za izvajanje dokaznih preizkusov
biorazgradljivosti se s tem pravilnikom uvajajo v originalnem
angleškem besedilu v skladu z direktivami ES, ki so bile
objavljene v Uradnih listih ES:
- 82/242/EEC, OJ L 109, 22. 4. 1982, str. 1 (priloga)
- 82/243/EEC, OJ L 109, 22. 4. 1982, str. 18 (priloga).
Referenčne metode so na razpolago pri Uradu Republike Slovenije
za kemikalije, Breg 14, Ljubljana.
