Na podlagi šestega odstavka 92. člena in 93. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00 in 64/01) ministrica za šolstvo, znanost in šport izdaja

Ta pravilnik določa izobrazbo in druge pogoje, ki jih morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih splošne in strokovne gimnazije.

V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 47/98), pri posameznih predmetih pa tudi študijski program za izpopolnjevanje.

Če v tem pravilniku pri posameznih predmetih ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.

1. Slovenščina
Učitelj slovenščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slovenskega jezika ali slovenskega jezika s književnostjo.
2. Matematika
Učitelj matematike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko matematiko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz matematike in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz matematike.
3. Angleščina
Učitelj angleščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz angleškega jezika ali angleškega jezika s književnostjo.
4. Nemščina
Učitelj nemščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz nemškega jezika ali nemškega jezika s književnostjo.
5. Francoščina
Učitelj francoščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz francoskega jezika.
6. Italijanščina
Učitelj italijanščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz italijanskega jezika.
7. Španščina
Učitelj španščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz španskega jezika.
8. Ruščina
Učitelj ruščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ruskega jezika.
9. Latinščina
Učitelj latinščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz latinskega jezika.
10. Grščina
Učitelj grščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz grškega jezika.
11. Madžarščina
Učitelj madžarščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo.
12. Zgodovina
Učitelj zgodovine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz zgodovine.
13. Športna vzgoja
Učitelj športne vzgoje je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz športne vzgoje.
14. Glasba
Učitelj glasbe je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike, muzikologije ali kompozicije in glasbene teorije.
15. Likovna umetnost
Učitelj likovne umetnosti je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.
16. Geografija
Učitelj geografije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz geografije.
17. Biologija
Učitelj biologije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko biologijo v izobraževalnem programu gimnazije in klasične gimnazije uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz biologije.
V izobraževalnih programih umetniške, ekonomske ali tehniške gimnazije, ki vsebujejo od 70 do 175 ur biologije, lahko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije.
17.1. Laborant pri biologiji
Laborant pri biologiji je lahko, kdor je:
– opravil maturo z izbirnim predmetom biologija ali
– končal štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov z biološkega predmetnega področja.
18. Kemija
Učitelj kemije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije ali kemijske tehnologije ali kemijskega inženirstva.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko kemijo v izobraževalnih programih gimnazije in klasične gimnazije uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz kemije.
V izobraževalnih programih ekonomske, tehniške ali umetniške gimnazije, ki vsebujejo od 70 do 175 ur kemije, lahko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz kemije.
18.1. Laborant pri kemiji
Laborant pri kemiji je lahko, kdor je:
– opravil maturo z izbirnim predmetom kemija ali
– končal štiriletni srednješolski program kemijski tehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur kemije ali drugih predmetov s kemijskega predmetnega področja.
19. Fizika
Učitelj fizike je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko fiziko uči tudi, kdor je končal dvopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz fizike.
19.1. Laborant pri fiziki
Laborant pri fiziki je lahko, kdor je:
– opravil maturo z izbirnim predmetom fizika ali
– končal štiriletni srednješolski program elektrotehnik ali drug štiriletni srednješolski program, ki je vseboval najmanj 315 ur fizike ali drugih predmetov s fizikalnega predmetnega področja.
20. Psihologija
Učitelj psihologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz psihologije.
21. Sociologija
Učitelj sociologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz sociologije.
22. Filozofija
Učitelj filozofije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz filozofije.
23. Informatika
Učitelj informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike, matematike (smer računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), organizacije dela (informacijska smer), ekonomije (informacijska smer), enopredmetni univerzitetni študijski program iz sociologije (informacijska smer) ali matematike in računalništva.
Če učiteljev z izobrazbo iz prejšnjega odstavka ni, lahko informatiko uči tudi, kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, če je imel v tem programu predmet računalništvo, in ima ustrezno dopolnilno znanje. Ima ga, kdor je končal ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz informatike.
24. Umetnostna zgodovina
Učitelj umetnostne zgodovine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.
25. Likovno snovanje
Učitelj likovnega snovanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.
26. Študij okolja
Učitelj študija okolja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz krajinske arhitekture, biologije, kemije, kemijske tehnologije, kemijskega inženirstva ali geografije in je med študijem opravil izpite iz ekologije ali varstva okolja.
27. Pedagogika
Učitelj pedagogike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pedagogike.

28. Ekonomija
Učitelj ekonomije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ekonomije.
29. Podjetništvo
Učitelj podjetništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz ekonomije ali organizacije dela.
30. Poslovna informatika
Učitelj poslovne informatike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike, matematike (smer računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), organizacije dela, ekonomije, enopredmetni univerzitetni študijski program iz sociologije (informacijska smer) ali matematike in računalništva.
31. Ekonomska zgodovina
Učitelj ekonomske zgodovine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz zgodovine.
32. Ekonomska geografija
Učitelj ekonomske geografije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz geografije.

33. Mehanika
Učitelj mehanike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.
34. Strojništvo
Učitelj strojništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz proizvodno-tehnične vzgoje in fizike.
35. Laboratorijske vaje (mehanika in strojništvo)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (mehanika in strojništvo) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz proizvodno-tehnične vzgoje in fizike.
36. Gradbeništvo
Učitelj gradbeništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz arhitekture ali gradbeništva.
37. Laboratorijske vaje (mehanika in gradbeništvo)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (mehanika in gradbeništvo) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, gradbeništva, enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike ali dvopredmetni univerzitetni študijski program iz proizvodno-tehnične vzgoje in fizike.
38. Elektrotehnika
Učitelj elektrotehnike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike.
39. Elektronika
Učitelj elektronike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike.
40. Laboratorijske vaje (elektrotehnika in elektronika)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (elektrotehnika in elektronika) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz elektrotehnike.
41. Biotehnologija
Učitelj biotehnologije je lahko, kdor je končal enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije ali kemije ali univerzitetni študijski iz mikrobiologije, živilske tehnologije, kmetijstva, kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike, kemijske tehnologije, kemijskega inženirstva, farmacije ali veterinarstva.
42. Mikrobiologija
Učitelj mikrobiologije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz mikrobiologije, živilske tehnologije, veterinarstva, kmetijstva, kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije.
43. Laboratorijske vaje (biotehnologija)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (biotehnologija) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz mikrobiologije, živilske tehnologije, kemijske tehnologije, kemijskega inženirstva, veterinarstva, kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike, kmetijstva, farmacije ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz biologije ali kemije.
41.1., 42.1. in 43.1. Laborant pri biotehnologiji, mikrobiologiji in laboratorijskih vajah (biotehnologija)
Laborant pri biotehnologiji, mikrobiologiji in laboratorijskih vajah (biotehnologija) je lahko,
– kdor je opravil maturo z izbirnim predmetom iz biologije ali kemije ali
– končal štiriletni srednješolski program živilski tehnik, veterinarski tehnik, kmetijski tehnik ali kemijski tehnik.
44. Kmetijstvo
Učitelj kmetijstva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kmetijstva – agronomije, kmetijstva – zootehnike ali kmetijstva.
45. Materiali
Učitelj materialov je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz metalurgije in materialov, lesarstva, strojništva, gradbeništva, kemijskega inženirstva, kemijske tehnologije ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.
46. Laboratorijske vaje (materiali)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (materiali) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz metalurgije in materialov, lesarstva, strojništva, gradbeništva, kemijskega inženirstva, kemijske tehnologije ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.
47. Materiali (gradbeni modul)
Učitelj materialov (gradbeni modul) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz metalurgije in materialov, lesarstva, strojništva, gradbeništva, kemijskega inženirstva, kemijske tehnologije ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.
48. Laboratorijske vaje (materiali – gradbeni modul, gradbeništvo)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (materiali – gradbeni modul, gradbeništvo) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz metalurgije in materialov, lesarstva, strojništva, gradbeništva, kemijskega inženirstva, kemijske tehnologije ali enopredmetni univerzitetni študijski program iz fizike.
49. Lesarstvo
Učitelj lesarstva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz lesarstva.
50. Materiali (lesni modul)
Učitelj materialov (lesni modul) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz lesarstva.
51. Laboratorijske vaje (Materiali – lesni modul, lesarstvo)
Učitelj pri laboratorijskih vajah (Materiali – lesni modul, lesarstvo) je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz lesarstva ali strojništva.
52. Opisna geometrija
Učitelj opisne geometrije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz strojništva, arhitekture ali gradbeništva.
53. Računalništvo
Učitelj računalništva je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike ali univerzitetni študijski program iz matematike (smer računalništvo z matematiko).
54. Računalniški sistemi in omrežja
Učitelj računalniških sistemov in omrežij je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike ali univerzitetni študijski program iz matematike (smer računalništvo z matematiko).
55. Laboratorijske vaje (Računalništvo, računalniški sistemi in omrežja)
Učitelj pri laboratorijskih vajah je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz računalništva in informatike ali univerzitetni študijski program iz matematike (smer računalništvo z matematiko).

56. Solfeggio
Učitelj solfeggia je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije ali dirigiranja.
57. Glasbeni stavek
Učitelj glasbenega stavka je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije.
58. Zgodovina glasbe
Učitelj zgodovine glasbe je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz muzikologije.
59. Klavir
Učitelj klavirja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja.
60. Petje – instrument
a) petje
Učitelj petja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz petja.
b) orgle
Učitelj orgel je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz orgel.
c) harfa
Učitelj harfe je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz harfe.
č) harmonika
Učitelj harmonike je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kateregakoli instrumenta, pred tem pa je končal štiriletni srednješolski program glasba, instrumentalist – harmonikar ali glasbeno gimnazijo ali umetniško gimnazijo, glasbeno smer v modulu B – petje instrument – harmonika.
d) violina
Učitelj violine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz violine.
e) viola
Učitelj viole je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz viole.
f) violončelo
Učitelj violončela je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz violončela.
g) kontrabas
Učitelj kontrabasa je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kontrabasa.
h) kitara
Učitelj kitare je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kitare.
i) flavta
Učitelj flavte je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz flavte.
j) klarinet
Učitelj klarineta je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klarineta.
k) oboa
Učitelj oboe je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oboe.
l) fagot
Učitelj fagota je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz fagota.
m) saksofon
Učitelj saksofona je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz saksofona.
Učitelj saksofona je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klarineta, pred tem pa je končal štiriletni srednješolski program glasba, instrumentalist – saksofonist ali glasbeno gimnazijo ali umetniško gimnazijo, glasbeno smer v modulu B – petje instrumentalist – saksofon.
n) rog
Učitelj roga je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz roga.
o) trobenta
Učitelj trobente je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz trobente.
p) pozavna
Učitelj pozavne je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz pozavne.
r) tuba
Učitelj tube je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz tube.
s) tolkala
Učitelj tolkal je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz tolkal.
š) bobni
Učitelj bobnov je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz tolkal, prej pa je končal štiriletni srednješolski program instrumentalist – bobnar.
60.1. Korepetitor pri petju – instrumentu
Korepetitor pri petju – instrumentu je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja.
61. Zbor – orkester
Učitelj zbora – orkestra je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja.
Učitelj zbora je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije in glasbene teorije ter ima najmanj 5 let izkušenj pri vodenju zbora.
Učitelj orkestra je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja kateregakoli instrumenta ter ima najmanj 5 let izkušenj pri vodenju simfoničnega oziroma jazz ali pihalnega orkestra.
62. Komorna igra
Učitelj komorne igre je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja petja v programu umetniške gimnazije – glasbena smer ali učitelja kateregakoli instrumenta.
63. Dopolnilni inštrument
a) čembalo
Učitelj dopolnilnega inštrumenta čembalo je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz čembala ali kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja in ima umetniške izkušnje z igranjem čembala.
b) viola
Učitelj dopolnilnega inštrumenta viola je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz viole.
c) pikolo:
Učitelj dopolnilnega inštrumenta pikolo je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz flavte.
d) angleški rog:
Učitelj dopolnilnega inštrumenta angleški rog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oboe.
e) saksofon – sopranino, sopran, tenor, bariton in bas saksofon:
Učitelj dopolnilnega inštrumenta sopranino, sopran, tenor, bariton in bas saksofon je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz saksofona.
f) klarinet – A, C, Es, basovski klarinet in basetni rog:
Učitelj dopolnilnega inštrumenta klarinet – A, C, Es, basovski klarinet in basetni rog je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klarineta.
64. Skupinska igra
Učitelj skupinske igre je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja, petja, klavirja, kontrabasa, kitare, saksofona, trobente ali tolkal.
65. Osnove improvizacije
Učitelj osnov improvizacije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dirigiranja, petja, klavirja, kontrabasa, kitare, saksofona, trobente ali tolkal.
66. Osnove aranžiranja
Učitelj osnov aranžiranja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, petja, klavirja, kontrabasa, kitare, saksofona, trobente ali tolkal.

67. Klasični balet
Učitelj klasičnega baleta je lahko, kdor je končal štiriletni srednješolski program, smer plesalec, oziroma je končal umetniško gimnazijo, plesno smer, in je:
– solist opernega baleta ter ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta ter ima najmanj 10 let plesne prakse.
68. Balet
Učitelj baleta je lahko, kdor je končal štiriletni srednješolski program, smer plesalec, oziroma je končal umetniško gimnazijo, plesno smer, in je:
– solist opernega baleta ter ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta ter ima najmanj 10 let plesne prakse.
69. Klasična podržka in repertoar
Učitelj klasične podržke in repertoarja je lahko, kdor je končal štiriletni srednješolski program, smer plesalec, oziroma je končal umetniško gimnazijo, plesno smer, in je:
– solist opernega baleta ter ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta ter ima najmanj 10 let plesne prakse.
70. Karakterni plesi
Učitelj karakternih plesov je lahko, kdor je končal štiriletni srednješolski program, smer plesalec, oziroma je končal umetniško gimnazijo, plesno smer, in je:
– solist opernega baleta in ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta in ima najmanj 10 let plesne prakse.
71. Stilni plesi
Učitelj stilnih plesov je lahko, kdor je končal štiriletni srednješolski program, smer plesalec, oziroma je končal umetniško gimnazijo, plesno smer, in je:
– solist opernega baleta in ima najmanj 5 let plesne prakse ali
– solist v zboru opernega baleta in ima najmanj 10 let plesne prakse.
72. Sodobne plesne tehnike
Učitelj sodobnih plesnih tehnik je lahko, kdor ima najmanj srednjo izobrazbo, status samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa.
67.1., 68.1., 69.1., 70.1., 71.1. in 72.1. Korepetitor pri klasičnem baletu, baletu, klasični podržki in repertoarju, karakternih plesih, stilnih plesih ter sodobnih plesnih tehnikah
Korepetitor pri klasičnem baletu, baletu, klasični podržki in repertoarju, karakternih plesih, stilnih plesih ter sodobnih plesnih tehnikah je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz klavirja, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja ali glasbene pedagogike.
73. Zgodovina plesa
Učitelj zgodovine plesa je lahko, kdor je:
– končal katerikoli univerzitetni študijski program, pred tem pa štiriletni srednješolski program, smer plesalec,
– končal umetniško gimnazijo, plesno smer.
74. Zgodovina plesa in odrske umetnosti
Učitelj zgodovine plesa in odrske umetnosti je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo, filozofije, psihologije, pedagogike, sociologije, umetnostne zgodovine, etnologije in kulturne antropologije, sociologije kulture, muzikologije, angleškega jezika, angleškega jezika s književnostjo, nemškega jezika, nemškega jezika s književnostjo, francoskega jezika ali kulturologije. Učitelj zgodovine plesa in odrske umetnosti mora imeti tudi tri leta praktičnega delovanja na področju gledališča.
75. Ustvarjalna delavnica
a) gledališki laboratorij
Učitelj v ustvarjalni delavnici gledališki laboratorij je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dramaturgije, dramske igre in umetniške besede, gledališke in radijske režije, slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo, filozofije, psihologije, pedagogike, sociologije, umetnostne zgodovine, etnologije in kulturne antropologije, sociologije kulture, muzikologije, angleškega jezika, angleškega jezika s književnostjo, nemškega jezika, nemškega jezika s književnostjo, francoskega jezika ali kulturologije. Učitelj v ustvarjalni delavnici gledališki laboratorij mora imeti tudi tri leta praktičnega delovanja na področju gledališča.
b) improvizacija
Učitelj v ustvarjalni delavnici improvizacija je lahko, kdor ima najmanj srednjo izobrazbo, status samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in najmanj pet let prakse iz sodobnega plesa.
c) kompozicija
Učitelj v ustvarjalni delavnici kompozicija je lahko, kdor ima najmanj srednjo izobrazbo, status samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa.
e) koreografija – interpretacija
Učitelj v ustvarjalni delavnici koreografija – interpretacija je lahko, kdor ima najmanj srednjo izobrazbo, status samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa.
d) glasbena delavnica
Učitelj v ustvarjalni delavnici glasbena delavnica je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali muzikologije.
76. Uporabna anatomija
Učitelj uporabne anatomije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz medicine, biologije, farmacije ali športne vzgoje.

77. Umetnostna zgodovina
Učitelj umetnostne zgodovine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz umetnostne zgodovine, likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja.
78. Predstavitvene tehnike
Učitelj predstavitvenih tehnik je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oblikovanja ali arhitekture.
79. Likovna teorija
Učitelj likovne teorije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slikarstva, kiparstva, oblikovanja, arhitekture ali likovne pedagogike.
80. Bivalna kultura
Učitelj bivalne kulture je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz arhitekture ali krajinske arhitekture.
81. Plastično oblikovanje
Učitelj plastičnega oblikovanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz kiparstva.
82. Risanje in slikanje
Učitelj risanja in slikanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slikarstva, kiparstva ali likovne pedagogike.
Učitelj risanja in slikanja je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program iz oblikovanja ali arhitekture z najmanj 5-letno ustvarjalnostjo in javnimi predstavitvami iz risanja in slikanja.
83. Osnove varovanja dediščine
Učitelj osnov varovanja dediščine je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz restavratorstva, kiparstva, slikarstva, kemije, tekstilne tehnologije ali oblikovanja tekstilij in oblačil.

84. Zgodovina in teorija drame in gledališča
Učitelj zgodovine in teorije drame in gledališča je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dramaturgije ali slovenskega jezika ali slovenskega jezika s književnostjo ali primerjalne književnosti.
85. Umetnost govora
Učitelj umetnosti govora je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dramske igre in umetniške besede.
86. Umetnost giba
Učitelj sinteze sodobnih plesnih tehnik ter baleta/stilnega in baleta/karakternih plesov v okviru predmeta umetnost giba je lahko, kdor ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo in ima status samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa in najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa.
Učitelj drugih gibalnih veščin v okviru predmeta umetnost giba je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz športne vzgoje.
87. Video in film
Učitelj videa in filma je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz filmske in televizijske režije ali gledališke in radijske režije ali katerikoli univerzitetni študijski program.
Učitelj videa in filma mora imeti tudi najmanj eno leto prakse iz filmske in elektronske montaže ali snemanja.
88. Delavnice:
a) dramsko-gledališka delavnica
Učitelj v dramsko-gledališki delavnici je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz dramaturgije ali dramske igre in umetniške besede ali gledališke in radijske režije ali filmske in televizijske režije.
b) inštrument z osnovami teorije glasbe
Učitelj v delavnici inštrument z osnovami glasbene teorije je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja ali ustreznega inštrumenta.
c) zvočno-glasbena delavnica
Učitelj v zvočno-glasbeni delavnici je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja ali kateregakoli inštrumenta.
d) impro delavnica
Učitelj v impro delavnici je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo ali dramske igre in umetniške besede.
e) gibalna delavnica
Učitelj v gibalni delavnici je lahko, kdor ima srednjo izobrazbo ali srednjo strokovno izobrazbo, status samostojnega kulturnega ustvarjalca s področja plesa ter najmanj 5 let prakse iz sodobnega plesa.
f) video-filmska delavnica
Učitelj v video-filmski delavnici je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz filmske in televizijske režije ali gledališke in radijske režije ali katerikoli univerzitetni študijski program. Učitelj v video-filmski delavnici mora imeti tudi najmanj eno leto prakse iz filmske in elektronske montaže ali snemanja.
g) likovna delavnica
Učitelj v likovni delavnici je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz slikarstva, kiparstva, industrijskega oblikovanja ali vizualnih komunikacij.
88.1. Korepetitor v gibalni delavnici
Korepetitor v gibalni delavnici je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike, kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, klavirja ali tolkal.
Drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih splošne in strokovnih gimnazij
89. Svetovalni delavec
Svetovalni delavec je lahko psiholog, ki je končal univerzitetni študijski program iz psihologije, pedagog, ki je končal univerzitetni študijski program iz pedagogike, socialni delavec, ki je končal visokošolski strokovni študijski program iz socialnega dela, socialni pedagog, ki je končal univerzitetni študijski program iz socialne pedagogike, ali defektolog, ki je končal univerzitetni študijski program iz defektologije.
90. Knjižničar
Knjižničar je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program iz bibliotekarstva.
Knjižničar je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja splošno izobraževalnih ali strokovno teoretičnih predmetov ali svetovalnega delavca in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva.

Ne glede na določbe tega pravilnika je za učitelje, svetovalne delavce in knjižničarje ustrezna tudi izobrazba, pridobljena po podiplomskih študijskih programih za pridobitev specializacije, magisterija oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri.

Namesto študijskega programa izpopolnjevanja, ki je pri posameznem predmetu oziroma pri strokovnem delu knjižničarja naveden v tem pravilniku, lahko visokošolski zavod določi nabor strokovnih predmetov, iz katerih kandidat opravlja izpite. Po opravljenih izpitih iz štirih predmetov in izpita iz specialne didaktike predmeta, visokošolski zavod izda kandidatu potrdilo o pridobitvi ustrezne strokovne usposobljenosti za poučevanje predmeta oziroma opravljanje strokovnega dela.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati odredba o smeri izobrazbe učiteljev in laborantov v izobraževalnih programih gimnazije (Uradni list RS, št. 14/99).

Strokovni delavci, ki so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali s predpisi določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti za tiste predmete, ki jih našteva ta pravilnik, lahko opravljajo vzgojno-izobraževalno dejavnost tudi po uveljavitvi tega pravilnika.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.