Na podlagi 3., 7. in 32. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93) in 15. člena statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99 in 17/01) je Občinski svet občine Križevci na 30. redni seji dne 7. 8. 2002 sprejel
O D L O K
o gospodarskih javnih službah na območju Občine Križevci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) na območju Občine Križevci (v nadaljevanju: občina) in ureja način njihovega opravljanja. Poglavje IV. tega odloka je koncesijski akt, ki določa predmet in pogoje za opravljanje gospodarske javne službe za posamezno koncesijo.
Gospodarske javne službe so tiste, ki jih kot obvezne opredeljuje zakon in dejavnosti, ki so kot gospodarske javne službe določene s tem odlokom (izbirne javne službe).
Pri zagotavljanju javnih dobrin z gospodarskimi javnimi službami je pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb.
2. člen
Gospodarske javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov.
Z gospodarskimi javnimi službami se zagotavljajo materialne dobrine kot proizvodi in storitve, katerih trajno in nemoteno proizvajanje v javnem interesu zagotavlja občina zaradi zadovoljevanja javnih potreb, kadar in kolikor jih ni mogoče zagotavljati na trgu.
3. člen
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje gospodarskih javnih služb, so javno dobro, s katerim upravlja in skrbi za njegovo obnovo in razvoj občina neposredno ali v skladu z zakonom in odlokom posredno (javne gospodarske službe v koncesiji ipd).
4. člen
Kadar je to iz razlogov smotrnosti in koristi občine primerno, se občina lahko povezuje z drugimi občinami v enotne funkcionalno in prostorsko zaokrožene oskrbovalne sisteme opravljanja javnih služb.
Razmerja med občinami se uredijo s posebno pogodbo.
II. VRSTE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB V OBČINI
5. člen
Gospodarske javne službe v občini so:
a) po zakonu obvezne:
1. oskrba s pitno vodo;
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda;
3. ravnanje s komunalnimi odpadki;
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov;
5. javna snaga in čiščenje javnih površin;
6. urejanje (lokalnih cest) javnih poti, površin za pešce in zelenih površin;
7. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka;
b) določene s tem odlokom (izbirne javne službe):
8. gospodarjenje s stavbnimi zemljišči;
9. pokopališka in pogrebna dejavnost;
10. urejanje pokopališč;
11. oskrba naselij z zemeljskim plinom;
12. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin;
13. gasilska služba (varstvo pred požarom);
14. plakatiranje;
15. vzdrževanje parkov, zelenih površin, drevoredov in okraševanje naselij;
16. urejanje in vzdrževanje javnih parkirišč;
17. gospodarjenje z lokalnim kabelsko-razdelilnim sistemom;
18. izvajanje obveščanja lokalnega prebivalstva.
Vse gospodarske javne službe navedene v točki a) prejšnjega odstavka tega člena odloka in službe navedene pod 8. in 13. točke b) odloka se izvajajo na celotnem območju občine, ostale pa se izvajajo v odvisnosti od interesa uporabnikov ter glede na možnosti in potrebno zgrajeno infrastrukturo.
III. NAČIN IN ORGANIZACIJA IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
6. člen
Občina zagotavlja gospodarske javne službe v naslednjih oblikah:
– v režijskem obratu,
– v javnem zavodu,
– v javnem podjetju,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava (kapitalski vložki).
7. člen
Režijski obrat se ustanovi, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti dejavnosti gospodarske javne službe neekonomično in neracionalno ustanoviti javno podjetje, istočasno pa tudi ni pogojev za podelitev koncesije ali neposrednega prenosa v izvajanje ali pa bi bilo to nesmotrno. Režijski obrat se ustanovi kot notranja organizacijska enota občinske uprave.
V režijskem obratu se kot javna služba izvajajo predvsem naslednje dejavnosti:
– dejavnost gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
– upravljanje in urejanje zelenih površin, okrasnih gred, javnih parkirišč, mest za plakatiranje in oglaševanje ipd.,
– vzdrževanje in upravljanje objektov in pripadajočih zemljišč doma kulture, zdravstvene postaje, športnih objektov,
– izvajanje obveščanja lokalnega prebivalstva,
– vodenje javnih del.
8. člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v lasti občine ali kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Vprašanja, povezana z dejavnostjo javnega podjetja in njenim izvajanjem, z uporabo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje dejavnosti ter medsebojne pravice in obveznosti med občino kot ustanoviteljico in javnim podjetjem, se urejajo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občinski svet.
9. člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina podeli koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Koncesija se daje za dejavnosti javnih služb, ki se ne izvajajo kot dejavnosti javnega podjetja.
10. člen
Javne dobrine lahko občina zagotavlja z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Odločitev o vlaganju javnega kapitala sprejme občinski svet.
Na podlagi odločitve o vlaganju kapitala se izvede javni razpis zainteresiranih oseb zasebnega prava.
O izbiri osebe zasebnega prava odloči upravni organ občine z upravno odločbo po predhodnem soglasju občinskega sveta.
Z izbranim izvajalcem sklene župan ustrezno pogodbo.
Prav tako lahko občina vlaga lastna sredstva v infrastrukturne objekte in naprave, ki so potrebni za izvajanje javnih služb, o tem prav tako daje soglasje oziroma odloči občinski svet.
IV. KONCESIONIRANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
11. člen
To poglavje odloka je koncesijski akt in velja za vse gospodarske javne službe, katerih izvajanje zagotavlja občina z dajanjem koncesije. Na njegovi osnovi se lahko opravi poizvedovanje interesa potencialnih koncesionarjev in izvedejo javni razpisi za posamezno koncesijsko dejavnost ali skupino dejavnosti.
12. člen
Na podlagi izdane koncesije se v občini lahko opravljajo, kolikor je to bolj primerno od drugih oblik in tako odloči občinski svet, vse gospodarske javne službe navedene v 5. členu tega odloka.
13. člen
Koncesionirana gospodarska javna služba se v odvisnosti od njene narave, možnosti in potreb uporabnikov lahko izvaja na celotnem območju ali delu območja občine.
Za vsako podelitev koncesije je potrebno predhodno v Uradnem listu Republike Slovenije objaviti javni razpis in izpeljati postopek v skladu z zakonom in tem odlokom.
Župan kot zastopnik koncedenta, za vsako posamezno dejavnost ali skupino dejavnosti z javnim razpisom opredeli območje izvajanja gospodarske javne službe.
14. člen
Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje.
– biti mora ustrezno strokovno, tehnično in organizacijsko usposobljen za samostojno, kakovostno in kontinuirano opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije,
– razpolagati mora s premoženjem v vrednosti najmanj 5 % od predvidenega letnega prometa ali predložiti garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnal eventualno škodo, nastalo pri izvajanju koncesije, za katero je v skladu z zakonom in koncesijsko pogodbo odgovoren koncesionar.
Merilo strokovnosti iz dosedanjih izkušenj so predvsem reference in doseženi rezultati dosedanjega dela na področjih, ki so predmet koncesije.
Podrobnejša opredelitev pogojev iz tega člena, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, se določi v javnem razpisu.
15. člen
Občina kot koncedent daje koncesionarju naslednja javna pooblastila, pravice in dolžnosti:
– pravico in dolžnost upravljanja in vzdrževanja objektov, naprav, omrežij in drugih sredstev, ki so last koncedenta ter dolžnost skrbeti za njihov strokovno-tehnični razvoj,
– pravico oblikovati predloge cen oziroma spremembo cen javnih dobrin oziroma storitev in po soglasju koncedenta zaračunavanje le-teh,
– pravico sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije,
– pravico obračunavati in pobirati pristojbine in prispevke,
– pravico dajati soglasja in dovoljenja za priključitev uporabnikov na obstoječe omrežje in naprave, ki so premet koncesije,
– pravico v skladu s predpisi in pogodbenimi zavezami prekiniti dobavo javnih dobrin neplačnikom.
16. člen
Koncesionar mora:
– zagotavljati vzdrževanje objektov, naprav, omrežij, ki so vezana na predmet koncesije,
– v okviru tehničnih zmogljivosti in v skladu s splošnimi pogoji poslovanja, kolikor so sprejeti in je k njim dal soglasje koncedent, izdajati soglasja za priključitev na objekte, naprave in omrežja, ki so last koncedenta,
– opravljati strokovno-tehnične podlage za razvojne naloge v soglasju s koncedentom, vse s ciljem, da so uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotovljene javne dobrine oziroma pravočasno in kvalitetno zagotovljene storitve,
– upoštevati tehnične, sanitarne in druge standarde in normative, povezane z izvajanjem koncesije,
– omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije s strani koncedenta.
17. člen
Koncesionar izoblikuje ceno posamezne javne dobrine ali storitve na podlagi:
– deleža materialnih stroškov, upoštevajoč normative in standarde dobrin ali storitev ter načela dobrega gospodarjenja,
– deleža plač neposredno zaposlenih pri izvajanju koncesije,
– deleža za vračilo posojil, najetih za financiranje razvoja dejavnosti po koncesijski pogodbi,
– deleža obračunane amortizacije po stopnjah, ki jih določi koncedent,
– izjemoma tudi deleža kalkulativnega dobička.
Cene in spremembe cen so veljavne šele po pridobitvi in v skladu z danim soglasjem občinskega sveta.
18. člen
Koncesionar si zagotavlja plačilo koncesionirane dejavnosti z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom in je odgovoren za izterjavo zaračunanih zneskov.
Koncesionar ima pravico do dodatnega financiranja, če koncedent zahteva hitrejši razvoj s koncesijo opredeljene dejavnosti.
V takem primeru zagotovi koncedent potrebna dodatna sredstva iz proračuna ali iz drugih virov.
19. člen
Koncesionar je skladno z zakonom in koncesijsko pogodbo odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzroči koncedentu, uporabnikom ali drugim pravnim ali fizičnim osebam.
20. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja koncedent.
21. člen
Koncesijsko razmerje se vzpostavi z dnem obojestranskega podpisa koncesijske pogodbe.
Doba trajanja se določi z javnim razpisom. Postopek javnega razpisa se mora začeti vsaj šest mesecev pred iztekom koncesijske pogodbe.
22. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo,
– z odkupom koncesije.
23. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je sklenjena, če jo pogodbeni stranki ne podaljšata,
– z razdrtjem, pri čemer se razlogi in pogoji za razdrtje, medsebojne pravice in obveznosti določijo v koncesijsko pogodbo.
24. člen
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če koncesionar ne prične z izvajanjem koncesije v dogovorjenem roku,
– če koncesionar ne izvaja koncesije iz razlogov, ki so na njegovi strani in zato nastajajo motnje pri oskrbi uporabnikov,
– če koncesionar pri izvajanju koncesije koncedentu povzroča škodo zavestno ali z veliko malomarnostjo,
– če je izražen utemeljen javni interes, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
25. člen
Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če gre za družbo, v kateri je občina neposredno kapitalsko udeležena.
26. člen
Javni razpis za izbiro koncesionarja objavi župan. Izbiro koncesionarja opravi posebna komisija, ki jo imenuje občinski svet. O izbiri koncesionarja izda občinska uprava upravno odločbo.
Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo župan v imenu in za račun občine.
V. STROKOVNO-TEHNIČNE, ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE
27. člen
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju javnih služb v občini opravlja občinska uprava.
Razvoj, načrtovanje in pospeševanje gospodarskih javnih služb ter investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami se lahko pogodbeno poveri za to usposobljeni organizaciji ali podjetju.
VI. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN VARSTVO UPORABNIKOV
28. člen
Javne dobrine, ki se zagotavljajo z gospodarskimi javnimi službami, so pod enakimi, z zakonom ali odlokom občine, določenimi pogoji ter pravicami in obveznostmi dostopne vsakomur.
29. člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se oblikuje svet uporabnikov javnih dobrin občine. Sestavo, delovno področje ter pristojnosti sveta uporabnikov določi akt o njegovi ustanovitvi, ki ga izda župan.
Občina zagotavlja materialne in finančne pogoje za delo sveta uporabnikov.
VII. FINANCIRANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
30. člen
Gospodarske javne službe se financirajo:
– s ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko v obliki takse, tarife, nadomestila, povračila ipd.,
– iz sredstev proračuna,
– iz davka občine (lokalni davek),
– iz prihodkov izvajalcev javnih služb,
– iz posojil in
– iz ostalih virov.
Storitve gospodarskih javnih služb, ki so individualno izvedljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Predlog cene posamezne storitve izdela izvajalec in ga s potrebno dokumentacijo predloži občinskemu svetu v odločanje. Oblikovanje cen mora temeljiti na realnih stroških in mora omogočiti pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije, to je obratovanje sistema in opravljanje storitev na zahtevani kakovostni in količinski ravni ter zamenjavo dotrajanih osnovnih sredstev. Izhodišča za določanje cen so predpisani normativi in standardi, kolektivne pogodbe ter drugi izvršilni predpisi.
Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin ter rednosti njihove uporabe.
Cene se lahko subvencionirajo. Z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, se določita tudi višina in vir subvencij. Tudi subvencije so lahko diferencirane po kategorijah uporabnikov in količini porabljenih ali nudenih javnih dobrin.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
31. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha za Občino Križevci veljati odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Ljutomer (Uradni list RS, št. 45/94 in 75/98).
32. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01-30/02-753
Križevci, dne 8. avgusta 2002.
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l. r.
