Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01) in je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 40. seji dne 11. 7. 2002 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 17/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 23/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 45/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01 in 69/02) za območje Mestne občine Novo mesto, sprejme zazidalni načrt za Vrtni center Bučna vas v Novem mestu.
Zazidalni načrt je izdelal Topos Dolenjske Toplice, d.o.o., pod št. ZN 29/00 v maju 2002. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Območje urejanja se nahaja na jugovzhodni strani krožnega križišča Ljubljanske ceste s severno obvoznico Novega mesta in obsega zemljišča z naslednjimi parc. št.: 887-del v k.o. Daljni Vrh ter parc. št. 644-del, 1085/1 pot, 645/1, 645/28 in 645/29, vse v k.o. Bršljin.
Meja urejanja poteka na severnem delu preko zemljišča s parc. št. 887, k.o.Daljni Vrh, tako, da vključuje pretežni del parcele po celotni dolžini, nato prečka javno pot s parc. št. 1085/1 in poteka po zunanji meji parcel št. 645/29 in 645/28, se nato obrne proti zahodu in poteka po zunanji meji zemljišča s parc. št. 645/28 in ob južni meji javne poti s parc. št. 1085/1, jo v zahodnem delu prečka in poteka po zahodnem robu parc. št. 644, vse v k.o. Bršljin, kjer upošteva potek krožnega križišča, vse do izhodiščne točke na parc. št. 887 v k.o. Daljni vrh.
Območje zazidalnega načrta meri skupno 11.286 m2, od tega je 6.104 m2 vključeno v ureditveno enoto P1, 1.642 m2 v ureditveno enoto P2, ostala površina v območju urejanja pa je namenjena dostopni cesti ter ostalim nepozidanim površinam.

Območje urejanja je namenjeno poslovnim dejavnostim. Razdeljeno je na dve ureditveni enoti, namenjeni poslovnim objektom ter na ureditveno enoto, ki zajema javno cestno omrežje:
– Primerne poslovne dejavnosti so trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti. Pri storitvenih dejavnostih so nesprejemljive vse tiste, ki niso združljive s stanovanjskim okoljem – predvsem takšne, ki povzročajo hrup ali druga onesnaženja in ne ustvarjajo kvalitetnega mestnega ambienta.
– Osnovna dejavnost v območju urejanja naj bo takšna, da lahko zagotovi enotno oblikovanje celotnega območja in objekte večjega merila. V okviru teh objektov lahko najdejo svoj prostor tudi dejavnosti manjšega obsega, v kolikor osnovne dejavnosti ne bodo zasedle vseh razpoložljivih površin.

Za realizacijo posegov iz prejšnjega člena odloka je potrebno izvesti rekonstrukcijo in prestavitev dela javne poti JP799472-ulica Velika Bučna vas. Rekonstruirana javna pot, ki poteka po južnem robu ureditvenega območja v smeri zahod-vzhod, se zaključi na koordinati 75313.06; 512621.96. Funkcionalna pot vrtnega centra, ki je hkrati služnostna pot do zemljišč, ki mejijo na ureditveno območje, se nadaljuje po južnem in vzhodnem robu ureditvenega območja in se zaključi z obračališčem v obliki rondoja v severovzhodnem delu območja zazidalnega načrta. Poteku predvidene ceste se prilagodi tudi potek javne komunalne infrastrukture na tangiranem odseku.

Koncept izdelave zazidalnega načrta:
Cilj tega zazidalnega načrta je zagotoviti prostorski dokument, s katerim se je možno prilagajati sodobnim tržnim razmeram, ki zahtevajo hitre odločitve in realizacije ter fleksibilne prostorske dokumente (da so lahko aktualni daljše časovno obdobje in ustrezajo različnim potrebam) hkrati pa zadostiti javnemu interesu po premišljenih in kontroliranih posegih v prostor.
Zato sta cestna in komunalna infrastruktura, ki spadata k javnemu dobru, obdelani do nivoja lokacijskega načrta, medtem ko so pri arhitektonsko-urbanističnih rešitvah začrtani samo robni pogoji (saj so investitorji v glavnem še neznani), ki pa kljub temu zagotavljajo celovito urbanistično ureditev obravnavanega predela.
Izhodišča za urejanje območja so:
– zelo natančno se obdelata javna cestna in komunalna infrastruktura,
– vsak posamezen graditelj na stavbnih otokih naj ima neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,
– določi se obvezna gradbena linija za objekte ter smer orientacije glavnih fasad,
– stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko stavbe zasedejo na parceli (v procentih),
– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev stavbnih otokov,
– vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi parkirišča za zaposlene in za obiskovalce,
– določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje.

Koncept urejanja obravnavanega območja:
Objekti naj po svoji zasnovi predstavljajo povezovalni člen med bližnjim stanovanjskim naseljem z drobno stavbno morfologijo v južnem zaledju obravnavanega območja in velikimi poslovnimi objekti nastajajočega poslovno-trgovskega središča ob Ljubljanski cesti v smeri proti centru mesta.
Glavna geometrija, po kateri se morata ravnati oblikovanje objektov in zunanja ureditev, naj izhaja iz smeri, ki jih odpira severna obvoznica, saj ta obvladuje najdaljšo stranico parcele. V predelu, ki meji na Ljubljansko cesto, pa naj se zasnova objektov in zunanje ureditve prilagodita smeri le-te.
Glavne fasade naj bodo locirane proti severni obvoznici in Ljubljanski cesti, ki kot mestna obvoznica in vpadnica pomenita enega glavnih dostopov v mestno središče. V tem smislu je pomembno predvsem njuno križišče, ki predstavlja mestni portal ter začetek ožjega predela mesta z vsemi značilnimi arhitekturnimi in urbanističnimi prvinami. Investitorji v območju urejanja morajo omenjena dejstva upoštevati, glavna stavba naj bo dominantna ob severni obvozni cesti. Oblikovana mora biti skladno s pomenom “mestnih vrat”, ki ga bo nosila.
Nižji višinski nivo gradbenih parcel v območju urejanja je potrebno izenačiti z glavnima cestama. Kote pritličij naj bodo torej na istem nivoju kot omenjene ceste. Na tem nivoju naj bodo locirani glavni programi.

Pogoji se nanašajo na vse enote, ki so prikazane na grafični prilogi z naslovom Ureditvene enote in namembnost in so vsebinsko prikazani na grafični prilogi z naslovom Zazidalna situacija.
– Gradbeni in oblikovalski pogoji:
– Pozidanost parcele s stavbami mora biti od 20 do 40% v ureditveni enoti P1 in od 30 do 60% v ureditveni enoti P2. S tem je določena tlorisna površina katerekoli etaže vidnega dela objekta v primerjavi s tlorisno površino ureditvene enote. Sem niso vštete morebitne parkirne površine pod zemljo, ki lahko zasedejo tudi večji del parcele. V tlorisno površino stavb se ne štejejo pomožni objekti.
– Nivo terena v ureditvenih enotah ne sme biti nižji od javnih cest na katere mejijo.
– kote pritličij: v križišču Ljubljanske ceste in severne obvoznice je kota parkirne ploščadi največ 1,50 m nad koto platoja rondoja, kota pritličja glavne stavbe pa je še za 1,5 m dvignjena nad koto parkirne ploščadi oziroma največ 3,00 nad koto rondoja tako, da se prilagaja niveleti severne obvozne ceste. Niveleta parkirnega platoja ne sme ovirati preglednosti krožnega križišča, zato mora podati upravljalec ceste soglasje k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pri koti pritličja glavne stavbe so dovoljena odstopanja do 0,5 m. Kote pritličij ostalih objektov v območju urejanja se morajo smiselno prilagajati naraščanju višine terena vzdolž severne obvoznice v smeri od Ljubljanske ceste proti Cesti brigad in ne smejo biti nižje od severne obvoznice v območju, na katerega meji objekt.
– Nivo rekonstruirane javne poti v južnem delu območja, ki meji na obstoječe funkcionalne ureditve objektov, mora ostati na nivoju obstoječe poti. Morebitne višinske korekcije poti se izvedejo v soglasju z lastniki zemljišč na stroške investitorja v ureditvenih enotah P1 in P2.
– Novozgrajene stavbe morajo upoštevati dovoljeno gradbeno linijo, opredeljeno v grafičnem delu, list 7: Zazidalna situacija. Dovoljena gradbena linija pomeni črto, do katere sme objekt najdlje segati.
– Najvišja dopustna višina objektov je P+2 v ureditveni enoti P1 in P v ureditveni enoti P2; v ureditveni enoti P1 imata pritličje in prva etaža skupno svetlo višino do stropa najmanj 6 m.
– Najnižja dopustna višina objektov je pritlična stavba s svetlo višino najmanj 4 m do stropa.
– Nov objekt v ureditveni enoti P2 mora biti oblikovno usklajen z objekti v ureditveni enoti P1.
– Fasade: glavne fasade morajo biti orientirane proti Ljubljanski cesti in severni obvoznici. Potrebna je usklajena členitev fasad po višini med vsemi objekti na območju urejanja tega zazidalnega načrta. Ravno tako velja za celo območje skladna izbira materialov za obdelavo fasad.
– Oblikovanje streh novozgrajenih objektov, njihov naklon in kritina morajo biti na celotnem območju urejanja s tem zazidalnim načrtom medsebojno usklajeni.
– Pomožni objekti, kot na primer lope nadstrešnice in steklenjaki, morajo biti manjših dimenzij in smiselno vkomponirane v celotno stavbno kompozicijo. Tudi za izgradnjo pomožnih objektov je potrebno pripraviti izvleček iz zazidalnega načrta, v katerem se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova in materiali.
– Za začasne objekte, kot so na primer šotori, se tudi pripravi izvleček iz zazidalnega načrta, v katerem se natančneje določi njihova funkcija, lega, arhitekturna zasnova, materiali in časovno obdobje, v katerem bo objekt stal.
– Odprte površine vzdolž glavnih fasad objektov, ki so orientirane proti Ljubljanski cesti in severni obvoznici, se uredijo kot reprezentačne površine, namenjene pešcem. Parkirne površine se uredijo na zahodni strani ureditvene enote P1 z možnostjo izvedbe parkirne kletne etaže za ureditveno območje P1, ter ob objektu v ureditveni enoti P2 na nivoju terena z možnostjo izvedbe parkirne kletne etaže.
– Prometna ureditev:
– Investitorji so dolžni v vseh ureditvenih enotah zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v okviru svoje ureditvene enote, tako za stranke kot za zaposlene.
– Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti.
– Dostopne poti za motorna vozila na funkcionalna zemljišča in k objektom morajo biti urejene z rekonstruirane javne poti Velika Bučna vas in služnostne poti v nadaljevanju.
– Interni dovozi za potrebe dostave in obiskovalcev morajo biti urejani tako, da manipulacija dostavnih vozil in ureditve parkiranja za obiskovalce ne ovira drugih uporabnikov oziroma lastnikov objektov v območju zazidalnega načrta, predvsem pa lastnikov zemljišč južno od območja zazidalnega načrta.

Prometna infrastruktura
Motorni promet:
Rešitve izvedene severne obvoznice in krožnega križišča omogočajo zemljiško pravno ukinitev obstoječe javne poti, ki poteka diagonalno po območju zazidalnega načrta, medtem ko je na osnovi prej naštetih rešitev funkcionalno že neuporabna. Zato je predvidena rekonstrukcija in prestavitev te poti na trasi od priključka na krožno križišče ter v nadaljevanju po južnem delu območja zazidalnega načrta do koordinate 75313.06; 512621.96.
Cesta je dvosmerna s širino voznih pasov 2 x 2,50 m, robnima pasovoma 2 x 0,25 m, hodnikom za pešce širine, 1,60 m ter bankinama po 0,50 m. Računska hitrost je 40 km/h.
Požarne poti in dostopne ceste:
Kot požarna pot se opredeli napajalna cesta ter vse dostopne ceste. Vsi objekti imajo omogočene dostope s treh strani, zato ni potrebno zagotavljati dodatnih požarnih poti.
Dimenzioniranje cestišča:
Končno debelino posameznega sloja bo podal PGD glede na ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.
Pri projektiranju cestnega omrežja se upošteva Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) ter Pravilnik o tehničnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/81).
Peš promet in kolesarski promet:
Izvedba hodnika za pešce je predvidena ob rekonstruirani javni cesti ter drugih internih cestah. Kolesarski promet znotraj območja zazidalnega načrta se odvija po cestah.
Mirujoči promet:
Potrebno je racionalno izrabiti razpoložljivo zemljišče, zato naj se čimveč parkirišč zagotovi pod zemljo. Investitorji v obeh ureditvenih enotah so dolžni zagotoviti zadostno število parkirnih mest za svoje dejavnosti v okviru svoje ureditvene enote tako za stranke kot za zaposlene. Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti. Posebna parkirna mesta se zagotovijo za kolesa.

Komunalna infrastruktura
Vodovod:
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod na Ljubljanski cesti. Pri dimenzioniranju cevovoda naj se predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ ali DUKTIL cevi ustreznih profilov. Minimalni profil je DN 100.
Priključke objektov je potrebno izvesti preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ.
Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 115/00), Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/00) in Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85 in Uradni list RS, št. 64/95).
Kanalizacija:
Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod. Sama kanalizacija je zasnovana glede na možnost priključevanja na zbirni kanal, ki poteka ob obstoječi javni lokalni cesti.
Fekalno kanalizacijo se preko sekundarnih kanalov priključuje na obstoječo kanalizacijo, ki poteka v cestnem telesu obstoječe javne ceste. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati porabo vode glede na dejavnost in prikazati maksimalni dotok.
Meteorno vodo ločeno zbiramo v meteorni kanalizaciji, ki se jo predvidi ob robu gradbene linije ter se jo projektira pod glavno cesto in parkirišča Cestnega podjetja Novo mesto v Bršljinski potok. Pri projektiranju meteorne kanalizacije se predvidi dolgoročni koncept pozidave okoliških parcel. V meteorno kanalizacijo se smejo spuščati zgolj meteorne vode s parkirišč, cest in platojev preko lovilcev olj in maščob ter vodo s streh in drugih strešin in površin.
Pri projektiranju je potrebno upoštevati Odlok o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00), Odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št.76/00), Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00) in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Oskrba s plinom:
Ob lokalni cesti poteka mestna plinska mreža. Objekti se preko sekundarnih vodov priključijo nanjo, pri čemer se upošteva Odlok o oskrbi naselij s plinom iz javnega plinovodnega omrežja v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 18/02), Pravilnik o pogojih za dobavo in odjem plina iz javnega plinovodnega omrežja v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 80/98), Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02).
Odstranjevanje odpadkov:
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in se redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža: papir, kartoni, lesni odpadki in drugo, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.

Energetska infrastruktura
Nizkonapetostni razvod:
Električne vode vodimo po kabelski kanalizaciji. Kabelsko kanalizacijo vodimo v bankini internih cest, in sicer od priključevanja na trafopostajo in do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto.
Elektrokabelska kanalizacija se nadaljuje od severne obvoznice v notranjost kompleksa s PVC cevmi preseka 160 – 2 cevi, dovodna kabelska kanalizacija pa se izvede iz cevi 4 x PVC 160.
Javna razsvetljava:
Predvidena je javna razsvetljava, ki ne povzroča t.i. svetlobnega onesnaževanja. Razporeditev svetilk je razvidna iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji.
Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je največ 7 m, ob glavni cesti pa se uporabi dvojna razsvetljava, in sicer višine 12 m ob glavni cesti ter 7 m ob notranji cesti.
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
Visokonapetostni razvod in trafopostaja:
Predvidena poraba energije je skupaj okoli 630 kW, z upoštevanjem javne razsvetljave. Nova kabelska trafopostaja velikosti 630 kW se predvidi v območju urejanja; lokacija se določi v fazi izdelave izvlečka/izrisa iz zazidalnega načrta ob določitvi konkretnejših pogojev za umestitev objektov v posamezno ureditveno enoto.

Zveze
Območje se priključi na medkrajevni telefonski kabel preko KKO ob trgovini Moj dom. Znotraj se kabelski razvod izvede s kanalizacijo. Ob tk kabelski kanalizaciji se v odmiku 0,5 predvidi kanalizacija za KRS.

Ogrevanje
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico, gorivo bo zemeljski plin preko mestne plinske mreže.

Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi objektov je investitor dolžan upoštevati Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).

Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih vrednosti vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
Investitor je v primeru prekoračitve mejnih vrednosti dolžan takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.

Varstvo plodne zemlje
Investitor mora plodno zemljo pred izkopom deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.).

Varstvo vegetacije
Nova pozidava območja, ki je sedaj v največjem delu zatravljeno, redko pozidano in mestoma poraslo s sadnim drevjem, bo v vegetacijskem smislu značaj predela spremenila. Ruralni značaj se bo spremenil v urbanega, kar je s stališča razvoja mesta tudi smotrno.
V okviru novih ureditev parcel bo na podlagi izvlečkov iz zazidalnega načrta zasajena nova vegetacija v skladu z novim urbanim značajem območja in preverjena možnost ohranitve nekaterih obstoječih dreves na višje ležečem delu območja, pri čemer se na stičnem območju na JV delu ob dostopni cesti zasadi visokoraslo drevje.

Varstvo voda
Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št.35/96).

Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Notranji (krožni) cestni sistem omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu s SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.

Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
V območju urejanja tega zazidalnega načrta ni posebnih zahtev s strani Ministrstva za obrambo. Ravno tako v tem območju ne bo objektov iz 64. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94). Za zaposlene v novozgrajenih objektih bodo zadoščala javna zaklonišča.

Zazidalni načrt bo realiziran fazno; faznost je določena glede na zainteresiranost investitorjev za gradnjo v posameznih ureditvenih enotah, pri čemer obsega:
1. faza: rekonstrukcijo javne poti – ulice Velika Bučna vas z navezavo na krožno križišče Ljubljanske ceste s severno obvoznico, rekonstrukcijo komunalne infrastrukture na tangiranem območju ter izgradnjo Vrtnega centra,
2. faza: izgradnjo poslovnega objekta in drugih ureditev v ureditveni enoti P2.

Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Glede na to, da so pogoji izgradnje primarnega in sekundarnega infrastrukturnega omrežja (to je javnih infrastrukturnih omrežij in naprav) v tem zazidalnem načrtu določeni zelo podrobno, pogoji za gradnjo objektov na zasebnih zemljiščih, njihovo priključevanje na infrastrukturno omrežje in naprave ter zunanjo ureditev okrog objektov pa samo okvirno, je potrebno pri slednjem za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor v posamezni ureditveni enoti pripraviti podroben izvleček iz zazidalnega načrta. Tako je za vsak poseg v posamezno ureditveno enoto obravnavanega prostorsko izvedbenega načrta (tudi za pomožne objekte) – razen za izvedbo javnih infrastrukturnih omrežij in naprav – potrebno pripraviti izvleček/izris, ki mora izhajati iz izhodišč in določil tega zazidalnega načrta.
V tem izvlečku se podrobneje določi:
1. na zazidalni situaciji:
– namembnost objektov in odprtih prostorov,
– oblika in razporeditev predvidenih objektov ali naprav ter odprtih prostorov,
– velikost objektov in površin odprtih prostorov,
– ureditev zunanjih površin,
– višine in oblike vertikalnih gabaritov predvidenih objektov ali naprav (prerezi skozi tipične dele objektov M 1:500),
– prikaz glavnih dostopov in dovozov,
– funkcionalne površine, ki pripadajo objektom;
2. v tekstualni obliki:
– opis zasnove objektov in ureditve zunanjih površin,
– organizacija programa po etažah predvidenih objektov,
– opis rešitve infrastrukturnega omrežja in naprav,
– rešitve glede varnosti objektov ali naprav v primeru naravnih in drugih nesreč;
3. na situaciji infrastrukturnih omrežij in naprav se opišejo interna infrastrukturna omrežja in naprave, njihovi priključki na javna infrastrukturno omrežje in naprave ter priključki objektov na interno omrežje za:
– prometno ureditev (motorni, mirujoči, urgentni in peš promet),
– elektroomrežje in naprave,
– vodovodno omrežje in naprave,
– kanalizacijsko omrežje in naprave,
– plinsko omrežje in naprave,
– telekomunikacijsko omrežje in naprave,
– drugo.
Za izgradnjo primarnih in sekundarnih infrastrukturnih omrežij in naprav (sem ne sodijo priključki objektov v posameznih ureditvenih enotah na ta omrežja) sta podlaga za izdajo upravnega dovoljenja sam zazidalni načrt ter izvleček iz njega v obsegu, ki je običajen za tovrstne dokumente.

Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih v I. fazi, se mora izvesti vsa manjkajoča javna infrastruktura, potrebna za nemoteno funkcioniranje objektov. Obratovanje objektov pred komunalno opremo območja in priključitvijo na čistilno napravo ni dovoljeno.

Zemljišča je potrebno komunalno opremiti v skladu z določili Zakona o stavbnih zemljiščih. Stroški izgradnje skupnega infrastrukturnega omrežja se v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti na podlagi programa komunalnega opremljanja porazdelijo na M2 stavbnega zemljišča v območju urejanja in odmerijo v obliki komunalnega prispevka vsem lastnikom parcel na območju urejanja z ZN. Program opremljanja je osnova za izračun in odmero komunalnega prispevka.
Vsa javna infrastruktura in površine, ki je po zakonu v pristojnosti Mestne občine Novo mesto (ceste, vodovod, kanalizacija, plinovod), se po opravljeni gradnji prenesejo v last in posest Mestne občine Novo mesto.
Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za posamezne objekte je predhodno izdano uporabno dovoljenje za infrastrukturno omrežje v obsegu, ki je potreben za delovanje posameznega objekta, kar se določi v izrisu iz zazidalnega načrta, ter po projektih izvedena zunanja ureditev ob objektu, vključno z zasaditvenim načrtom.
Zemljišča, objekti in naprave, ki jih bo investitor oddal v last in posest Mestni občini Novo mesto, morajo biti urejena pod pogoji, dogovorjenimi s posebno pogodbo z Mestno občino Novo mesto.

Odstopanja od določil tega zazidalnega načrta niso dovoljena.

Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo veljati določbe 46. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča (Uradni list RS, št. 7/92 s spremembami in dopolnitvami v letih od 1992 do 2002), in sicer za dele naslednjih ureditvenih območij: »V/O6« – V.Bučna vas, »V/N4« – V Bučna vas in »V/H2« – Cesta brigad, v delu, ki se nanaša na zemljišča parc. 887 – del, k.o.Daljni Vrh, 644, 1085/1 – del in 645/28-del, vsa v k.o. Bršljin.

S tem zazidalnim načrtom se na tangiranem območju, t.j. severno od javne poti JP799472 Velika Bučna vas, ob vzhodnem delu Ljubljanske ceste in na območju izvedbe krožišča, spreminja meja lokacijskega načrta za severno obvoznico Novega mesta (odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 62/95), pri čemer pa se same rešitve po lokacijskem načrtu zaradi spremembe le-te ne spreminjajo.
Ukine se status javnega dobra na delu nepremičnine parc. št. 1085/1, KO Bršljin, ki naj po izvedeni parcelaciji v skladu s tem odlokom dobi samostojno parcelno številko, z dovoljenjem, da se odpiše od sedanjega zemljiškoknjižnega vložka in pripiše k zemljiškoknjižnemu vložku last Mestne občine Novo mesto. Po izvedenem postopku parcelacije in ukinitvi javnega dobra se ta del nepremičnine proda bodočemu investitorju.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega ureditvenega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto, Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.