Na podlagi 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 s spremembami), 4., 7. in 8. člena odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 33/95) in 7. in 10. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Jesenice na 42. seji dne 25. 7. 2002 sprejel

Ta odlok določa način in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljnjem besedilu: javne službe) na območju Občine Jesenice. Odlok opredeljuje ločeno zbiranje in ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami, ravnanje s kosovnimi odpadki in opremo ter z nevarnimi frakcijami, z biološkimi odpadki in z ostanki komunalnih odpadkov ter odlaganje komunalnih odpadkov.

S tem odlokom se določajo:
1. splošne določbe,
2. vrsta in obseg storitev javne službe,
3. pogoji in način izvajanja javne službe,
4. obveznosti izvajalcev javnih služb,
5. obveznosti uporabnikov javne službe,
6. odlaganje odpadkov,
7. nadzor,
8. viri financiranja in obračun storitev javne službe,
9. kazenske in
10. prehodne določbe.

1. izboljšati dostop do storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki,
2. zagotoviti učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov in nevarnih odpadkov,
3. zagotoviti čim večjo predelavo in ponovno uporabo ločenih frakcij komunalnih odpadkov in odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek,
4. uveljavitev načela “stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov”,
5. zagotoviti izdelavo in sprejem letnih programov ravnanja s komunalnimi odpadki in letnih programov odlaganja odpadkov ter dolgoročnih ukrepov na področju ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov.

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
4.1. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim po naravi in sestavi podobni odpadki iz industrije, obrti ter storitvenih dejavnosti, ki nastajajo na območju Občine Jesenice.
4.2. Ostanki komunalnih odpadkov so odpadki, iz katerih so izločene ločeno zbrane frakcije in se jih zaradi sestave ali načina nastajanja ne more razvrstiti v eno od skupin ločenih frakcij komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 15 01 in 20 01.
4.3. Biološki odpadki so organski odpadki, ki nastajajo v gospodinjstvih kot kuhinjski odpadki (npr. ostanki hrane, zelenjavni odpadki, odpadki sadja...), odpadki iz vrtov, organski odpadki iz gostinskih lokalov, trgovin s sadjem in zelenjavo, odpadki iz parkov in pokopališč (npr. trava, vejevje, listje, rože, odrezano grmovje ...) in drugi organski odpadki, primerni za kompostiranje.
4.4. Ločeno zbrane frakcije, ki niso nevarni odpadki in so določene v predpisu o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
4.5. Kosovni odpadki so odpadki iz gospodinjstev, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za odlaganje v zabojnikih ali posodah za odpadke (pohištvo, gospodinjski stroji in aparati, ki ne vsebujejo nevarnih snovi).
4.6. Oprema je zavržena oprema iz gospodinjstev, ki vsebuje nevarne snovi (hladilniki, zamrzovalniki, avdiovizualna, računalniška in elektronska oprema).
4.7. Nevarne frakcije so frakcije, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
4.8. Povzročitelji komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji) so pravne in fizične osebe, ki na območju Občine Jesenice stalno, začasno ali občasno povzročajo odpadke in so obvezni uporabniki storitev javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki.
4.9. Zbirno mesto za ostanek odpadkov (v nadaljevanju: zbirno mesto) je ustrezno urejen prostor v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli ali funkcionalnem zemljišču, kjer povzročitelji odlagajo ostanke odpadkov v tipizirane posode ali zabojnike. Na zbirnem mestu se v tipizirane posode odlagajo tudi biološki odpadki.
4.10. Prevzemno mesto za ostanek odpadkov (v nadaljevanju: prevzemno mesto) je ustrezno urejen prostor, s katerega izvajalec javne službe prevzema in odvaža ostanke komunalnih odpadkov in biološke odpadke. Locirano je ob vozni poti smetarskega vozila.
4.11. Prevzemno mesto kosovnih odpadkov je vnaprej določeno mesto, kjer povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe kosovne odpadke in opremo.
4.12. Premična zbiralnica nevarnih frakcij (v nadaljevanju: premična zbiralnica) je posebej urejeno vozilo, opremljeno s posodami za prevzemanje nevarnih frakcij po vnaprej določenem in javno objavljenem urniku.
4.13. Ekološki otok je urejen prostor, opremljen s posodami ali zabojniki za zbiranje ločenih frakcij komunalnih odpadkov. Ekološki otoki se uredijo praviloma v stanovanjskih in trgovskih območjih, v območjih javnih ustanov in tam, kjer ločene frakcije nastajajo.
4.14. Zbirni center je ustrezno urejen, pokrit ali nepokrit prostor, opremljen za prevzemanje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij. V zbirnem centru povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe tudi kosovne odpadke, nevarne frakcije in biološke odpadke.
4.15. Sortirnica je pokrit, ustrezno urejen prostor, v katerem se izvaja prebiranje in razvrščanje ločeno zbranih frakcij /kolikor le-te ne dosegajo dovolj dobre čistosti/; sortiranje nevarnih frakcij ter razgradnja in predelava kosovnih odpadkov.
4.16. Kompostarna je urejena utrjena površina za prevzem in predelavo bioodpadkov v kompost.
4.17. Odlagališče nenevarnih odpadkov (v nadaljevanju: odlagališče) je prostor ali objekt za varno in nadzorovano odlaganje odpadkov.

Subjekti ravnanja z odpadki so:
– Občina Jesenice, ki je po zakonu zadolžena, da organizira in zagotovi pogoje za izvajanje javnih služb ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov in izvaja nadzor nad izvajalci javnih služb. Je lastnica /solastnica/ objektov za ravnanje in odlaganje komunalnih odpadkov,
– izvajalci javne službe ravnanja z odpadki
Po odloku o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 33/95) izvaja javno službo ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov javno komunalno podjetje, ki je tudi upravljavec odlagališča za nenevarne odpadke na Mali Mežakli.
– povzročitelji komunalnih odpadkov oziroma uporabniki so pravne in fizične osebe, ki na območju Občine Jesenice stalno, začasno ali občasno povzročajo odpadke s tem, da:
– bivajo v svojih ali najetih nepremičninah,
– so lastniki počitniške hiše,
– opravljajo dejavnost,
– upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno),
– organizirajo kulturne, športne ter druge javne prireditve.
Upravljavci v več stanovanjskih hišah in drugih objektih prevzamejo z uveljavitvijo tega odloka nekatere obveznosti povzročiteljev.
– imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali oseba, ki ima odpadke v posesti.
V primeru, da ni mogoče ugotoviti ali določiti povzročitelja odpadkov, se za povzročitelja šteje lastnik zemljišča ali nepremičnine, kjer so odloženi odpadki, kolikor jih lastnik zemljišča ni prijavil pristojni republiški ali občinski inšpekciji.
Za imetnika odpadkov javnih površin, vključno z javnimi potmi in lokalnimi cestami se šteje Občina Jesenice.
Vsi povzročitelji na območju Občine Jesenice morajo biti vključeni v sistem ravnanja z odpadki.

Ta odlok je obvezen za vse uporabnike in izvajalce javne službe ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov ter udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.

Javna služba ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku obsega:
1. ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami,
2. ravnanje s kosovnimi odpadki in opremo,
3. ravnanje z nevarnimi frakcijami,
4. ravnanje z biološkimi odpadki,
5. ravnanje z ostanki komunalnih odpadkov,
6. razvrščanje, sortiranje in predelava komunalnih odpadkov v sortirnici.
Javna služba odlaganja komunalnih odpadkov obsega odlaganje komunalnih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov na Mali Mežakli.

Ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami je:
– zbiranje ločenih frakcij z ločenim zbiranjem in njihovo prevzemanje v zbiralnicah in v zbirnih centrih,
– oddajanje odpadne embalaže, prevzete v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih, v predelavo skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo,
– zagotavljanje predelave in oddajanje v predelavo ločenih frakcij, prevzetih v okviru ločenega zbiranja frakcij v zbiralnicah in zbirnih centrih in niso odpadna embalaža,
– nabava in vzdrževanje posod in zabojnikov za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in druge opreme v zbirnih centrih, namenjene prepuščanju in oddajanju ločenih frakcij,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo,
– urejanje in vzdrževanje prostorov, kjer je nameščena oprema zbiralnic in zbirnih centrov,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih ločenih frakcijah po predpisih na področju ravnanja z odpadki.

Ravnanje s kosovnimi odpadki in opremo je:
– prevzemanje kosovnih odpadkov in opreme na prevzemnih mestih za kosovne odpadke;
– prevzemanje kosovnih odpadkov in opreme v zbirnem centru,
– razgradnja in predelava kosovnih odpadkov in opreme,
– oddajanje prevzete opreme pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem;
– zagotavljanje predelave in odstranjevanja razgrajenih kosovnih odpadkov,
– oddajanje ostankov odpadkov po razgradnji in predelavi na odlagališče odpadkov,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevzemanje kosovnih odpadkov in opreme,
– nabava in vzdrževanje opreme za razgradnjo in predelavo kosovnih odpadkov in opreme,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o količinah in vrstah ločenih frakcij, pridobljenih s predelavo kosovnih odpadkov in opreme po predpisih o ravnanju in odlaganju odpadkov.

Ravnanje z nevarnimi frakcijam je:
– zbiranje in prevzemanje nevarnih frakcij v premičnih zbiralnicah po vnaprej dogovorjenem urniku,
– prevzemanje nevarnih frakcij v zbirnem centru,
– začasno skladiščenje zbranih nevarnih frakcij,
– oddajanje nevarnih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– nabava in vzdrževanje posod in vozil premičnih zbiralnic nevarnih frakcij,
– nabava in vzdrževanje posod za začasno hranjenje nevarnih frakcij,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih nevarnih frakcijah po predpisih o ravnanju z odpadki.

Ravnanje z biološkimi odpadki je:
– zbiranje in prevzemanje bioloških odpadkov na prevzemnem mestu in v kompostarni,
– odvoz in oddajanje prevzetih bioloških odpadkov v kompostarno,
– nabava in vzdrževanje posod za biološke odpadke,
– nabava in vzdrževanje vozil za prevoz bioloških odpadkov,
– nabava in vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod za biološke odpadke,
– predelava bioloških odpadkov v kompost,
– odvoz ostankov bioloških odpadkov po predelavi na odlagališče odpadkov,
– vzdrževanje objekta in opreme kompostarne,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih in predelanih bioloških odpadkih po predpisih o ravnanju in odlaganju odpadkov.

Ravnanje z ostanki komunalnih odpadkov je:
– zbiranje in prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov,
– prevoz in oddajanje prevzetih ostankov komunalnih odpadkov na odlagališče odpadkov,
– nabava in vzdrževanje posod in zabojnikov za ostanke komunalnih odpadkov,
– nabava in prodaja tipiziranih vrečk za ostanke komunalnih odpadkov,
– nabava in vzdrževanje vozil za prevoz ostankov komunalnih odpadkov,
– nabava in vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod za ostanke komunalnih odpadkov,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o zbranih ostankih komunalnih odpadkih po predpisih o ravnanju in odlaganju odpadkov.

Razvrščanje, sortiranje in predelava komunalnih odpadkov v sortirnici je:
– prebiranje in razvrščanje ločenih frakcij, zbranih v zbiralnicah in zbirnem centru, ki ne dosegajo ustrezne čistosti, pred oddajo pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– razvrščanje in sortiranje nevarnih frakcij, zbranih v premičnih zbiralnicah in zbirnem centru, pred oddajo pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– predelava in razvrščanje frakcij, pridobljenih pri razgradnji nenevarnih kosovnih odpadkov, pred oddajo pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– predelava in razvrščanje frakcij, pridobljenih pri razgradnji nevarnih kosovnih odpadkov, pred oddajo pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– odvoz ostankov odpadkov po predelavi in sortiranju na odlagališče odpadkov,
– urejanje in vzdrževanje prostorov sortirnice,
– nabava in vzdrževanje opreme v sortirnici,
– nabava in vzdrževanje zabojnikov in vozil za prevoz pridobljenih ločenih frakcij odpadkov pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– zagotavljanje ter sporočanje podatkov o ločenih frakcijah, pridobljenih s predelavo in razvrščanjem po predpisih po predpisih o ravnanju in odlaganju odpadkov.

Odlaganje komunalnih odpadkov je:
Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališču nenevarnih odpadkov na Mali Mežakli (odlagališču). Na odlagališče je dovoljeno odlagati samo odpadke, ki imajo spremno dokumentacijo, zahtevano s pravilnikom o odlaganju odpadkov in so predhodno obdelani skladno s pravilnikom o ravnanju z odpadki.
Na odlagališče se odlagajo tudi nenevarni odpadki, za katere je pridobljeno dovoljenje Agencije RS za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor.
Upravljavec odlagališča mora imeti poslovnik za obratovanje odlagališča, kakor je predpisan s pravilnikom o odlaganju odpadkov.

Pogoji za izvajanje obeh javnih služb so zagotovljeni z objekti, napravami in opremo za izvajanje posameznih vrst javne službe.

Na ekoloških otokih se zagotavlja prevzem naslednjih ločenih frakcij:
– papirja in drobne lepenke vključno z drobno odpadno embalažo iz lepenke,
– odpadne embalaže iz stekla,
– drobne odpadne embalaže iz plastike ter
– drobne odpadne embalaže iz kovine.
Število ekoloških otokov se določi glede na gostoto poselitve oziroma na količino ločenih frakcij. En ekološki otok pokriva okoli 500 prebivalcev. Lokacijo določita izvajalec javne službe in občina v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi.
Ekološke otoke v stanovanjskih, poslovno-stanovanjskih in poslovnih območjih, ob zdravstvenem domu, domu upokojencev, bolnici, šolah in vrtcih uredi izvajalec javne službe.
Ločene frakcije iz prvega odstavka tega člena, ki nastajajo v podjetjih z več kot 20 zaposlenimi, se prepuščajo izvajalcu javne službe v zabojnikih, ki jih zagotovijo lastniki podjetij sami.

V zbirnem centru je zagotovljen prevzem naslednjih ločenih frakcij:
– papirja in lepenke vseh vrst in velikosti vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– stekla vseh velikosti in oblik vključno z odpadno embalažo iz stekla,
– plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
– odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
– les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
– oblačila, tekstil,
– jedilna olja in maščobe,
– barve, črnila, lepila in smole, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– detergenti, ki ne vsebujejo nevarnih snovi,
– baterije in akumulatorji, ki niso vključeni v skupine 16 06 01, 16 06 02 in 16 06 03 v klasifikacijskem seznamu odpadkov iz predpisa o ravnanju z odpadki,
– električna in elektronska oprema, ki ne vsebuje nevarnih snovi.

V zbirnem centru je zagotovljeno tudi redno oddajanje nevarnih frakcij in kosovnih odpadkov ter opreme. Prevzemanje nevarnih frakcij, kosovnih odpadkov in opreme je nadzorovano z osebjem, ki je usposobljeno za tak prevzem.
V zbirnem centru je zagotovljeno tudi redno oddajanje zelenega odpada iz vrtov, zelenic in parkov, kot so trava, vejevje, listje, rože in drugi zeleni odrez.

V kompostarni se prevzemajo biološki odpadki, ki jih izvajalec javne službe redno prevzema na prevzemnih mestih in v zbirnem centru. V obratovalnem času kompostarne se zagotavlja tudi prevzem večjih količin zelenega odpada.

V premičnih zbiralnicah se prevzemajo nevarne frakcije, najmanj enkrat letno.

Na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov se prevzemajo kosovni odpadki in oprema, najmanj enkrat letno.

Na prevzemnih mestih se prevzemajo ostanki komunalnih odpadkov in biološki odpadki.
Povzročitelji prepuščajo ostanke komunalnih odpadkov v tipiziranih posodah in zabojnikih volumna od 120 do 1100 litrov in tipiziranih kovinskih zabojnikih volumna od 4 m3 do 7 m3. Posode in zabojniki morajo imeti pokrov.
V primeru občasnega povečanja količine odpadkov (ne več kot enkrat na mesec), ki se odlagajo v posode iz prejšnjega odstavka tega člena, si morajo povzročitelji proti plačilu priskrbeti tipizirano vrečko, ki jo nabavi pri izvajalcu ali drugih v naprej določenih prodajnih mestih in jih na dan odvoza postavi na odjemno mesto ob posodo. Predpisana posoda za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni moč zapreti.

Odlaganje ostankov komunalnih odpadkov v tipizirane vrečke je lahko tudi redno, če izvajalec javne službe tako odlaganje odredi zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti odjemnega mesta od stavbe, v kateri komunalni odpadki nastajajo.

Povzročitelji prepuščajo biološke odpadke v tipiziranih posodah volumna od 120 do 1100 litrov. Kolikor se povzročitelji odločijo za lastno kompostiranje bioloških odpadkov, niso vključeni v redni odvoz bioloških odpadkov.

Prevzemno mesto mora biti dostopno vozilom za odvoz odpadkov. Širina dovozne poti do prevzemnega mesta mora biti najmanj 3m, najmanjša svetla višina dovozne poti pa 4m. Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti stopnic, robnikov ali drugih ovir. Največja oddaljenost prevzemnega mesta od mesta praznjenja je 5m.
Če prevzemno mesto ni hkrati zbirno mesto, morata povzročitelj ali upravitelj stavbe zagotoviti, da so posode in tipizirane vrečke na prevzemnem mestu le v času, določenem za prevzem ostankov komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov.

Za čas do prevzema ostankov komunalnih in bioloških odpadkov mora povzročitelj ali upravitelj stavbe zagotoviti, da so posode nameščene na zbirnem mestu tako, da povzročitelji v njih neovirano zbirajo ostanke komunalnih in bioloških odpadkov.
Tipizirane vrečke morajo povzročitelji do prevzema hraniti v stanovanjskih ali poslovnih prostorih, kjer odpadki nastajajo, ali v posebnih, za to namenjenih zaprtih in pokritih prostorih v stavbi.

Če je zbirno mesto na prostem, mora biti njegova površina primerne velikosti, asfaltirana ali tlakovana, posode pa zavarovane pred vremenskimi vplivi.
Vsa zbirna mesta morajo biti vzdrževana in redno čiščena.
Če zbirnega mesta ni mogoče urediti na površini, ki je v lasti povzročitelja ali uporabnika stavbe, lahko pristojni občinski organ določi namestitev posod na javni površini.

V primeru izpada prevzema odpadkov zaradi višje sile, mora izvajalec javne službe o vzrokih izpada obvestiti povzročitelje, izpadli prevzem odpadkov pa opraviti takoj, ko je možno.

V primeru, da se količina komunalnih odpadkov glede na časovna obdobja spreminja, se razmerja med izvajalcem javne službe in povzročiteljem uredijo s pogodbo.
Razmerje med izvajalcem in uporabniki se uredi s pogodbo tudi v primeru, da pri uporabniku nastajajo nenevarni odpadki, ki ne sodijo v skupino 15 in 20 in jih je dovoljeno odlagati na odlagališče nenevarnih odpadkov.

Na odlagališču odpadkov se redno prevzemajo ostanki komunalnih odpadkov in drugi nenevarni odpadki, skladno s predpisi o ravnanju in odlaganju odpadkov. Upravljavec odlagališča mora pred odložitvijo odpadkov v telo odlagališča zagotoviti preverjanje vseh dostavljenih odpadkov, ki vključuje pregled predpisane dokumentacije o odpadkih in ugotavljanje istovetnosti odpadkov glede na vrsto, količino in njihove lastnosti. Odpadki se prevzemajo pred odlagališčem z obveznim tehtanjem in prevzemom spremne dokumentacije. Odpadki se pred kompaktiranjem vizualno pregledajo, izvajajo se tudi kontrolne kemične analize skladno s predpisi.

Za izredni prevzem in odlaganje nenevarnih odpadkov mora povzročitelj predhodno pridobiti soglasje upravljavca odlagališča.
Če so pripeljani odpadki neustrezni, jih mora povzročitelj odpeljati na ustrezno mesto.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti:
1. redno praznjenje posod za ostanek komunalnega odpadka, prevzemanje tipiziranih vrečk in odvoz na odlagališče odpadkov,
2. redno praznjenje posod za biološki odpadek in odvoz v kompostarno,
3. redno praznjenje posod oziroma zabojnikov v zbiralnicah in v zbirnih centrih,
4. prevzem kosovnih odpadkov in opreme skladno z letnim programom ravnanja,
5. prevzem nevarnih frakcij skladno z letnim programom ravnanja,
6. da so vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov ustrezno opremljena in zagotavljajo praznjenje posod in zabojnikov, nakladanje, prevoz in razkladanje odpadkov brez prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov,
7. da so posode ali zabojniki na ekoloških otokih enakega tipa in ustrezno označeni,
8. da so zabojniki v zbirnem centru ustrezno označeni,
9. redno oddajanje zbranih ločenih frakcij v predelavo,
10. čiščenje in vzdrževanje prevzemnih mest, ekoloških otokov in zbirnih centrov,
11. redno vzdrževanje posod in zabojnikov na ekoloških otokih in v zbirnem centru,
12. zamenjavo dotrajanih posod in zabojnikov na ekoloških otokih in v zbirnem centru,
13. opremljanje ekoloških otokov in zbirnega centra s posodami ali zabojniki za ločene frakcije,
14. nabavo novih posod za nove uporabnike,
15. pranje posod za ostanek komunalnih odpadkov najmanj enkrat letno,
16. pranje posod za biološke odpadke najmanj dvakrat letno,
17. redno vzdrževanje in zamenjavo dotrajanih posod za ostanek komunalnih odpadkov,
18. zamenjavo posod s posodami drugih velikosti spremenjenih količinah nastajanja komunalnih odpadkov v objektu,
19. nabavo in prodajo tipiziranih vrečk,
20. nabavo in vzdrževanje vozil za prevoz ostankov komunalnih odpadkov na deponijo,
21. nabavo in vzdrževanje vozil za prevoz bioloških odpadkov na kompostarno,
22. vzdrževanje in nabavo vozil za prevoz ločenih frakcij v predelavo,
23. nabavo in vzdrževanje opreme in vozil za pranje posod,
24. obveščanje, če zaradi višje sile izpade prevzem odpadkov, izpadli prevzem pa opravi takoj, ko je možno,
25. ugotavljanje sestave in količine prevzetih ostankov komunalnih odpadkov in v primeru kršitve kršilca prijaviti pristojni inšpekciji,
26. ugotavljanje količine in sestave bioloških odpadkov in v primeru kršitve kršilca prijavi pristojni inšpekciji,
27. kontroliranje uporabe posod in v primeru kršitve kršilca prijavi pristojni inšpekciji,
28. vodenje in ažuriranje zbirke podatkov,
29. izdajanje soglasij,
30. posredovanje podatkov za napoved takse zavezancu za takso in
31. pripravo letnih programov ravnanja z odpadki.

Tipsko obliko, barvo, velikost ter označenost posod in zabojnikov za komunalne odpadke določi izvajalec javne službe, potrdi pa pristojni občinski organ.

Zbirke podatkov obsegajo:
– register prevzemnih mest,
– kataster zbiralnic, zbirnega centra in kompostarne,
– podatke o prevzetih ločenih frakcijah, kosovnih odpadkih, nevarnih frakcijah, ostankih komunalnih odpadkov, bioloških odpadkih, vodene po predpisih o ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkov,
– podatke o izdanih soglasjih.
Register prevzemnih mest
Za vsako posamezno stavbo, v kateri nastajajo komunalni odpadki se določi ime in naslov povzročitelja ali upravitelja stavbe /uporabnika storitev/, lokacijo prevzemnega mesta za ostanek komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov, način prepuščanja (v posodi ali v vrečkah), velikost in število posod za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov ter pogostost odvoza.
Zbirke podatkov iz prejšnjega odstavka vodi izvajalec javne službe v registru prevzemnih mest.
Podatki za posamezno stavbo se v registru prevzemnih mest lahko spremenijo zaradi:
– sprememb števila prebivalcev in zaposlenih v stavbi /po podatkih iz centralnega registra prebivalstva ter evidenc o številu zaposlenih v posamezni dejavnosti/,
– spremenjenih količin komunalnih odpadkov v stavbi.
Izvajalec javne službe ob vsaki spremembi podatkov potrdi povzročitelju vpis sprememb v register prevzemnih mest in uskladi prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov in obračun storitev najkasneje mesec dni po vpisu spremembe v register prevzemnih mest.

Lastnik ali upravljavec nove ali obnovljene stavbe mora prijaviti izvajalcu javne službe začetek uporabe stavbe najkasneje 15 dni pred začetkom uporabe objekta, da se dogovorita o lokaciji prevzemnega mesta, o dobavi, številu in prostornini posod ter o drugih pogojih za pričetek izvajanja storitev javne službe.
Prvo nabavo posod za odpadke zagotovi izvajalec in nabavo zaračuna povzročitelju.
Pred začetkom uporabe stavbe izvajalec javne službe izvede vpis prevzemnega mesta v register prevzemnih mest.

Izvajalec javne službe mora voditi evidenco o:
– naseljih, v katerih zagotavlja stalno ali občasno ločeno zbiranje ločenih in nevarnih frakcij ter kosovnih odpadkov in opreme,
– celotni količini zbranih komunalnih odpadkov,
– količini izločenih ločenih in nevarnih frakcij,
– količini in vrsti ločenih frakcij, oddanih predelovalcem,
– količini in vrsti nevarnih frakcij, oddanih predelovalcem,
– količini in vrstah ločenih in nevarnih frakcij, ki so odpadna embalaža, oddanih družbi za odpadno embalažo.
Sestavni del evidence so potrjeni evidenčni listi in potrdila o predanih frakcijah. Dokumentacijo mora hraniti najmanj 5 let.
Izvajalec javne službe mora zagotoviti tehtanje vsake pošiljke ločenih frakcij, ki jo odda v predelavo ali odstranjevanje.

Izvajalec javne službe izdaja pogoje k prostorskim izvedbenim aktom in soglasja k lokacijskim dokumentacijam, k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za pridobitev enotnega dovoljenja za graditev za objekte, v katerih bodo nastajali komunalni odpadkih. V soglasjih predpiše pogoje za izvedbo zbirnih in prevzemnih mest ter zbiralnic in dovozov do njih in pogoje in postopke za odlaganje komunalnih odpadkov. V soglasju k uporabnim dovoljenjem potrdi izpolnitev pogojev iz predhodnih soglasij.

Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki pripravi izvajalec javne službe do 15. oktobra za naslednje leto.
Letni program ravnanja s komunalnimi odpadki vsebuje:
– časovni razpored in način prevzemanja kosovnih odpadkov in opreme na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov in v zbirnem centru, opis razgradnje in predelave kosovnih odpadkov in opreme ter oddaja frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– opis opreme za prevzemanje, začasno skladiščenje in obdelavo kosovnih odpadkov, opreme in nevarnih frakcij, ki jih bo nabavil po letnem programu,
– časovni razpored in način prevzemanja nevarnih frakcij s premičnimi zbiralnicami in v zbirnem centru, z opisom načina oddaje pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– opis načina prevzemanja zelenega odpada v zbirnem centru in v kompostarni,
– število zbiralnic, njihove lokacije, število in prostornino posod, pogostost odvoza, načrt opremljanja obstoječih ter načrt vzpostavljanja novih zbiralnic,
– načrt opremljanja zbirnega centra,
– časovni razpored,
– podatke o naseljih in številu gospodinjstev, ki se jim zagotavlja prevzemanje ostankov komunalnih odpadkov,
– podatke o naseljih in številu gospodinjstev, katerim se zagotavlja prevzemanje bioloških odpadkov,
– podatke o prevzemnih mestih, velikosti posod, in pogostosti prevzemanja ostankov komunalnih in bioloških odpadkov,
– podatke o načrtovani letni količini zbranih ostankov komunalnih in bioloških odpadkov količini zbranih ločenih in nevarnih frakcij,
– način prodaje tipiziranih vrečk,
– število posod in vrečk, ki jih bo nabavil izvajalec v letu programa,
– pogostost pranja posod za ostanke komunalnih in bioloških odpadkov in
– način obveščanja uporabnikov storitev javne službe.
Pri izdelavi programa zbiranja komunalnih odpadkov je treba upoštevati, da se komunalne odpadke prevzema:
– največ dvakrat tedensko v ožjem središču mesta,
– največ enkrat tedensko na območjih poselitve s strnjeno individualno pozidavo,
– najmanj enkrat mesečno izven strnjenih naselij.

Upravljavec odlagališča mora zagotoviti:
1. redni prevzem ostankov komunalnih odpadkov,
2. redni prevzem nenevarnih odpadkov, po predhodnem soglasju pristojnega občinskega organa in skladno z dovoljenjem Agencije RS za okolje MOP,
3. izredni prevzem nenevarnih odpadkov po predhodnem soglasju,
4. tehtanje odpadkov,
5. vizualni pregled odpadkov pred kompaktiranjem,
6. občasne kontrolne kemične analize,
7. izločanje odpadkov, ki se jih ne sme odložiti,
8. prevzemanje odpadkov od fizičnih oseb v začasnem zbirnem centru znotraj odlagališča, do izgradnje ustrezne infrastrukture,
9. oddaja izločenih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
10. urejanje, vzdrževanje in varovanje odlagališča skladno s predpisi,
11. izvajanje obratovalnega monitoringa,
12. izdelavo poslovnika po pravilniku o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98),
13. vodenje zbirk podatkov,
14. izdajanje soglasij in
15. pripravo letnega programa odlaganja odpadkov.

Zbirke podatkov obsegajo:
– zbirke evidenčnih listov,
– evidenco obrazcev B in ocen odpadkov,
– podatke o vrsti in količini odloženih odpadkov,
– podatke o ločenih frakcijah, predanih pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
– zbirke poročil o obratovalnem monitoringu,
– kataster odlagališča,
– podatke o izdanih soglasjih,
– zbirke listin, potrebnih za napoved takse za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov.

Letni program odlaganja komunalnih odpadkov pripravi upravljavec odlagališča do 15. oktobra za naslednje leto.
Letni program odlaganja komunalnih odpadkov vsebuje:
– časovni razpored in način prevzemanja ostankov komunalnih odpadkov na odlagališče,
– časovni razpored in način prevzemanja nenevarnih odpadkov na odlagališče,
– časovni razpored in način prevzemanja komunalnih odpadkov od fizičnih oseb na odlagališče,
– opis postopkov vizualnega pregleda odpadkov in opis postopkov kontrolnih kemičnih analiz,
– opis opreme za prevzemanje, vzdrževanje in varovanje odlagališča in za kompaktiranje odpadkov,
– opis izvajanja obratovalnega monitoringa,
– opis in obseg vzdrževalnih in investicijskih del za prihodnje leto,
– način obveščanja uporabnikov storitev javne službe,
– podatke o načrtovani letni količini odloženih odpadkov.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je obvezna gospodarska javna služba in je za uporabnike obvezna.

Povzročitelji ravnajo s komunalnimi odpadki tako, da prepuščajo čim več ločenih frakcij na ekoloških otokih in v zbirnih centrih.
Povzročitelji morajo oddajati vse:
– nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju v premičnih zbiralnicah in v zbirnih centrih,
– kosovne odpadke in opremo pri občasnem prevzemanju s prevzemnega mesta kosovnih odpadkov in v zbirnih centrih.

Povzročitelji morajo zagotoviti, da:
1. hranijo nevarne frakcije do njihove oddaje ločeno od drugih odpadkov in neškodljivo za okolje,
2. hranijo ločene frakcije do njihove oddaje varno in neškodljivo za okolje,
3. kosovne odpadke pred oddajo ročno razstavijo na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov,
4. biološke odpadke odlagajo v kompostnike ali zabojnike za biološke odpadke v čim večji možni meri.

Povzročitelji ali upravljavci stavb morajo zagotoviti:
1. da so posode in vrečke, namenjene odlaganju ostankov komunalnih odpadkov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje odpadkov,
2. da so posode, namenjene odlaganju bioloških odpadkov, postavljene na prevzemno mesto še pred začetkom delovnega časa za prevzemanje odpadkov,
3. da po praznjenju posode namestijo nazaj na zbirno mesto,
4. da so pokrovi posod zaprti, ne glede na to ali se nahajajo na prevzemnem ali na zbirnem mestu,
5. da je dovoz do prevzemnega mesta tudi v zimskem času vzdrževan in je omogočen odvoz odpadkov,
6. obveščanje izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.

Prepovedano je:
1. odložiti ali zliti odpadke, ki niso komunalni odpadki, v zabojnike za ločene frakcije ali v posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov ali v posode za biološke odpadke,
2. mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali ostanki komunalnih odpadkov ter biološkimi odpadki ali mešati posamezne vrste nevarnih frakcij med seboj,
3. mešati ločene frakcije med ostanke komunalnih odpadkov,
4. v posode in vrečke za ostanke komunalnih odpadkov odložiti ali zliti nevarne frakcije, odpadni gradbeni material in kamenje, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke iz vrtov in odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadka,
5. odlagati odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane,
6. razstavljati opremo, ki vsebuje nevarne snovi,
7. pisati na posode ali zabojnike ter nanje lepiti plakate.

Povzročitelj mora odložiti kosovne odpadke in opremo na prevzemno mesto za kosovne odpadke do 6. ure na dan prevzema, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom prevzema. Če odloži odpadke, ki niso kosovni komunalni odpadki ali oprema in jih izvajalec javne službe ne prevzame, jih mora odstraniti s prevzemnega mesta takoj po končanem prevzemanju kosovnih odpadkov.

Prepovedana je opustitev storitev javne službe in kopičenje komunalnih odpadkov ter njihovo sežiganje ali odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov.
Če povzročitelj iz prejšnjega odstavka ne zagotovi predelave ali odstranitve komunalnih odpadkov skladno s predpisi o ravnanju z odpadki, to na njegove stroške izvede izvajalec javne službe na podlagi odločbe inšpekcije.

Če povzročitelja ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev komunalnih odpadkov izvajalec javne službe na stroške Občine Jesenice na podlagi odločbe inšpekcije.

Organizatorji kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev morajo za čas trajanja prireditve zagotoviti, da se prireditveni prostor opremi s posodami ali zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij in posodami za prepuščanje ostankov komunalnih odpadkov in da najkasneje v 24 urah po končani prireditvi izvajalec javne službe odpadke prevzame.
Stroški bremenijo organizatorja.

Ostanki komunalnih odpadkov se odlagajo na odlagališče nenevarnih odpadkov (odlagališče).
V območju odlagališča se lahko uredijo prostori za začasno skladiščenje ločenih frakcij in prostori za začasno hrambo nevarnih frakcij, lahko pa tudi zbirni center.
Prostori za začasna skladiščenja iz prejšnjega odstavka se lahko uredijo, če so zagotovljene tehnične možnosti zbiranja in skladiščenja, če je določen nadaljnji postopek za ravnanje s temi odpadki oziroma je znan zbiralec oziroma predelovalec in je pridobljeno ustrezno dovoljenje.

Na odlagališče je dovoljeno odlagati samo tiste odpadke, ki jih določa pravilnik o ravnanju z odpadki.

Upravljavec odlagališča mora imeti poslovnik za obratovanje odlagališča, ki je predpisan s pravilnikom o odlaganju odpadkov, ki obsega:
1. naziv upravljavca odlagališča in vrsto odlagališča,
2. seznam vrst in količin odpadkov, ki se skladno z dovoljenjem lahko odlagajo,
3. podatke o obratovanju odlagališča:
– obratovalni čas odlagališča,
– opis načina prevzemanja in preverjanja odpadkov,
– opis načina in metod odlaganja odpadkov v telo odlagališča,
– opis ravnanja z izcedno in padavinsko vodo in odlagališčnimi plini,
4. navodila za izvajanje postopkov preverjanja odpadkov,
5. navodila za ravnanje z odpadki v začasnih skladiščih na območju odlagališča,
6. navodila za vzdrževalna dela na odlagališču,
7. navodila za redne preglede stabilnosti telesa odlagališča in tehničnih objektov in naprav,
8. navodila za nadzor in ukrepanje v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem obremenjevanja okolja,
9. navodila za ukrepanje v primeru ekološke nesreče in
10. navodila za vodenje in shranjevanje obratovalnega dnevnika.

Zemlja in jalovina se na odlagališču uporabljata le za gradnjo odlagalnih polj in prekrivni material v skladu s poslovnikom.

Izkopana zemljina in jalovina ter gradbeni material se lahko odložijo na odlagališču inertnih odpadkov, uporabijo se lahko za sanacijo degradiranih površin oziroma se lahko odložijo kam drugam v okolje, za kar mora biti pridobljeno dovoljenje za poseg v prostor.
Povzročitelj mora vsaj tri dni pred pričetkom del, kjer bodo taki odpadki nastajali, obvestiti Komunalno direkcijo Občine Jesenice, da mu le-ta odredi odlagališče.

Odpadke, ki so namenjeni odlaganju na odlagališče, je prepovedano odlagati izven odlagališča.
Kdor odloži odpadke izven odlagališča odpadkov, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati na odlagališče odpadkov. Če tega ne stori, jih na njegove stroške odstrani pooblaščen izvajalec takoj, ko to odredi pristojni občinski organ za komunalne zadeve ali pristojna inšpekcija Občine Jesenice.
Če storilca ni možno ugotoviti, odstrani odpadke izvajalec na stroške proračuna občine, kjer se odpadki nahajajo.
Sežiganje odpadkov na prostem, na mestu nastanka, domačih kuriščih in kotlovnicah ter drugih skupinskih kotlovnicah, je prepovedano. Prepovedano je tudi sežiganje vrtnih odpadkov v strnjenih naseljih.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja inšpekcija za okolje, zdravstvena inšpekcija, komunalni redar in pristojne občinske službe, vsak v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil.
Inšpekcija lahko pri opravljanju nadzora izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
Izvajalci javnih služb in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki in pri odlaganju odpadkov v skladu s tem odlokom in kršitelje prijaviti pristojni inšpekciji ali službi iz prvega odstavka tega člena.

Sredstva za izvajanje javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov v obsegu in na način, kot je določeno v tem odloku, se pridobivajo:
– iz plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– iz proračuna Občine Jesenice,
– drugih virov.

Cene storitev se oblikujejo ločeno za:
– zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov,
– predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov,
– odlaganje komunalnih odpadkov;
na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi.
Cene storitev se oblikujejo za enoto posamezne storitve, enota storitve je utežna (kg) količina komunalnih odpadkov ali njihovih ostankov, ki jih ustvari povzročitelj (uporabnik javne službe).

Stroški, ki oblikujejo ceno storitev zbiranja kosovnih odpadkov, nevarnih frakcij in komunalnih odpadkov ter ceno storitev izločanja ločenih frakcij z razvrščanjem zbranih komunalnih odpadkov, kompostiranje bioloških odpadkov, mehansko biološki obdelavi odpadkov in odstranjevanju odpadkov, obsegajo predvsem:
1. neposredne stroške,
2. posredne proizvajalne stroške,
3. splošne stroške.

Zavezanci za plačilo storitev iz 65. člena tega odloka so:
– povzročitelji odpadkov iz gospodinjstev,
– ostali povzročitelji odpadkov.

Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnaje z odpadki. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali se povzročitelji vselijo v stanovanje ali pričnejo uporabljati poslovne prostore.
Vsaka pravna oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju Občine Jesenice, je dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu datum začetka izvajanja dejavnosti in skleniti z izvajalcem pogodbo o ravnanju z odpadki.
Povzročiteljem odpadkov – pravnim osebam, ki pripeljejo odpadke v zbirni center, kompostarno ali na deponijo, se stroški obdelave odpadkov zaračuna po ceni, ki je določena v veljavnem ceniku.

Osnova za obračun storitev iz stanovanjskih prostorov je teža odpadka in pogostost odvoza.
Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja na izvoru.
Za individualno postavitev posod pri fizičnih osebah – gospodinjstvih je najmanjši skupni volumen posode za odpadke 120 litrov.
V primeru, ko več povzročiteljev uporablja isto posodo, se za razdelitev stroškov med povzročitelji uporablja kvadratura poslovnih ali proizvodnih površin ali število povzročiteljev. Za poslovne in proizvodne površine se štejejo vsi pokriti in nepokriti prostori, ki služijo za izvajanje poslovne oziroma proizvodne dejavnosti. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posodo za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov v gospodinjstvu.

Pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Jesenice in cenik za obračun storitev javne službe sprejme Občinski svet občine Jesenice.

Z denarno kaznijo 100.000 do 300.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
1. ne prevzema ostankov komunalnih odpadkov za vse uporabnike na celotnem območju Občine Jesenice, kot to določa 32. člen, točka 1,
2. ne prevzema bioloških odpadkov na način, kot to določa 32. člen, točka 2,
3. ne zagotovi prevzema ločenih frakcij na ekoloških otokih in v zbirnem centru v obsegu iz 16. in 17. člena,
4. ne vzdržuje posod oziroma zabojnikov na ekoloških otokih in zbirnih centrih, ne popravlja okvar in dotrajanih zabojnikov ne nadomesti z novimi, kot to določa 32. člen, točke 11 in 12,
5. ne čisti in vzdržuje prostorov prevzemnih mest, ekoloških otokov in zbirnih centrov, kot to določa 32. člen, točka 10,
6. ne prevzema kosovnih odpadkov in opreme z občasnim prevzemanjem na prevzemnih mestih kosovnih odpadkov in v zbirnem centru, skladno z letnim programom zbiranja,
7. ne prevzema nevarnih frakcij z občasnim prevzemanjem v premičnih zbiralnicah in v zbirnem centru,
8. ne oddaja odpadne embalaže, zbrane v okviru prevzemanja ločenih frakcij, v predelavo skladno s predpisom o ravnanju z odpadno embalažo,
9. ne oddaja ločenih frakcij, zbranih z ločenim zbiranjem, v nadaljnjo predelavo skladno s predpisom o ravnanju z odpadki,
10. ne oddaja ločenih frakcij, pridobljenih s predelavo kosovnih odpadkov in opreme, v nadaljnjo predelavo skladno s predpisom o ravnanju z odpadki,
11. ne oddaja nevarnih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,
12. ne obvesti o izpadu prevzema ostankov komunalnih in bioloških odpadkov zaradi višje sile, kot to določa 28. člen,
13. ne prevzema in prevaža komunalnih odpadkov s posebnimi vozili, kot to določa 32. člen točka 6,
14. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih ostankov komunalnih odpadkov, kot to določa 32. člen, točka 25,
15. ne ugotavlja in ne evidentira sestave in količine prevzetih bioloških odpadkov, kot to določa 32. člen, točka 26,
16. ne pripravi letnih programov ravnanja s komunalnimi odpadki v roku iz 38. člena,
17. ne vodi zbirk podatkov iz 34. člena,
18. ne zagotovi odstranitve ostankov komunalnih odpadkov, kot to določa 47. člen tega odloka.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek upravljavec odlagališča, če:
1. ne omogoča odlaganja ostankov komunalnih odpadkov, kot to določa 39. člen, točka 1,
2. ne omogoča odlaganja nenevarnih komunalnih odpadkov, kot to določa 39. člen, točka 2,
3. ne vodi zbirk podatkov v obsegu iz 40. člena,
4. ne pripravi letnih programov odlaganja komunalnih odpadkov kot to določa 41. člen.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba upravljavca odlagališča iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je pravna oseba in:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določata 42. in 43. člen,
2. ne prepušča ostankov komunalnih odpadkov v posodah ali v tipiziranih vrečkah, kot to določata 22. in 23. člen,
3. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do prevzemnega v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 25. in 27. člena,
4. ne prepušča bioloških odpadkov v posodah, kot to določa 24. člen,
5. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določili 46. člena,
6. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe kot določa 45. člen, točka 6,
7. ne odpelje odpadkov iz odlagališča odpadkov na ustrezno mesto, kot to določa 31. člen,
8. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (48. člen),
9. pri organiziranju kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev ravna v nasprotju z določbami 50. člena.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim delom iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek povzročitelj komunalnih odpadkov, ki je fizična oseba in:
1. ne uporablja storitve zbiranja komunalnih odpadkov, kot to določata 42. in 43. člen,
2. ne odlaga ostankov komunalnih odpadkov v posodah ali v tipiziranih vrečkah, kot to določata 22. in 23. člen,
3. ne odlaga bioloških odpadkov v posodah, kot to določa 24. člen,
4. ravna s komunalnimi odpadki v nasprotju z določbami 46. člena,
5. ne vzdržuje čistoče na zbirnem mestu, ne zagotavlja dostopa do prevzemnega mesta v zimskem času in ravna v nasprotju z drugimi določbami 27. in 25. člena,
6. ne obvešča izvajalca javne službe o spremembah, ki vplivajo na obračun storitev javne službe kot določa 45. člen, točka 6,
7. opusti uporabo storitev javne službe in kopiči komunalne odpadke, jih sežiga ali odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (48. člen),
8. ne odpelje odpadkov iz odlagališča na ustrezno mesto, kot to določa 31. člen in
9. ne odpelje odpadkov, ki niso kosovni odpadki iz prevzemnega mesta kosovnih odpadkov, kot to določa 47. člen.

Za uporabnike storitev javne službe, ki so uporabljali storitve javne službe na dan uveljavitve tega odloka (obstoječi uporabniki storitev javne službe), se uporabljajo obstoječi zabojniki velikosti 120, 240, 770 in 1100 litrov še največ 7 let po uveljavitvi tega odloka.

Za obstoječe uporabnike storitev javne službe se do vpisa sprememb v register prevzemnih mest uporabljajo podatki iz evidenc, ki jih je za izvajanje storitev javne službe do uveljavitve tega odloka vodil izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe pripravi letni program zbiranja komunalnih odpadkov prvič za leto 2003.

Občina Jesenice v sodelovanju z izvajalcem javne službe pripravi dolgoročni plan ukrepov na področju ravnanja in odlaganja komunalnih odpadkov, v katerem določi začetek, dinamiko ter obseg izločevanja ločenih frakcij. V programu se določi terminski plan in vire financiranja izgradnje objektov za ločeno zbiranje, razvrščanje, sortiranje in predelavo komunalnih odpadkov.
Rok izdelave dolgoročnega programa je 15. 12. 2002.
Dolgoročni program ukrepov obravnava in sprejme Občinski svet občine Jesenice.

Občina Jesenice v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi pravilnik o tarifnem sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Jesenice in tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Jesenice.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 26/96).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.