Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 27. člena statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 40. seji dne 15. 7. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območja urejanja CI 7/21 Roška kasarna, CO 7/23 Klavnica, CV 8 in CR 8/1 Gruberjev prekop – del, ki jih je na podlagi prvonagrajene rešitve urbanističnega natečaja in idejnih rešitev Strupijevega nabrežja izdelal LUZ d.d., Ljubljana, Vojkova 57, pod št. projekta 4822 v marcu 2001.

Sestavni deli odloka so:

Načrt obodne parcelacije                               M 1:1000;
Ureditvena situacija – regulacija                      M 1:1000;
Soglasja pristojnih organov in organizacij.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
Izsek iz dolgoročnega plana                            M 1:5000;
Katastrski načrt                                       M 1:1000;
Topografski načrt                                      M 1:1000;
Karta s predlogom delitve površin                      M 1:1000;
Prometno-tehnična ureditev – 1. faza                   M 1:1000;
Prometno-tehnična ureditev – zaključna
faza                                                   M 1:1000;
Zbirni načrt komunalnih napeljav                        M 1:500.

Meja je grafično določena na načrtu obodne parcelacije iz 2. člena odloka.

Pri oblikovanju je treba upoštevati regulacijske elemente prikazane na regulacijski karti. Pomen regulacijskih elementov je naslednji:
RL – regulacijska linija razmejuje območje javnega sveta od ostalega območja;
GL – gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije;
GM – gradbena meja je linija, ki jo novogradnje ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost;
FSI – to je indeks intenzivnosti izrabe zemljišča, pomeni razmerje med bruto etažnimi površinami objekta nad nivojem terena in površino gradbene parcele.
Obveznost zasaditve visoke vegetacije zavezuje zasebnega in javnega investitorja, da ob zaključku gradnje vsakega objekta ali skupine objektov, predvideno vegetacijo zasadi oziroma ob vsakem posegu ohranja.
Funkcionalna enota je površina z eno ali več zaključenih gradbenih parcel ali parcel drugačne rabe.
Pretežno utrjena površina je tlakovana površina z mikrourbano opremo in z vegetacijo.
Pretežno zelena površina je travnata površina s tlakovanimi ali peščenimi potmi in zasaditvijo vegetacije.

Vsi dostopi do objektov, primarne pešpoti v zunanji ureditvi in parkirni prostori morajo biti oblikovani brez grajenih ovir, tako da so uporabni za funkcionalno ovirane ljudi.

Razdelitev območja na funkcionalna zemljišča oziroma gradbene parcele mora zagotavljati celovito in enotno urejanje zunanjih površin v območju.
Členitev je razvidna na karti s predlogom delitve površin.

Z vidika varovanja naravne in kulturne dediščine se ohrani oziroma na novo vzpostavi stik območja z Gruberjevim prekopom in Golovcem v zaledju.
Obvezna je ohranitev »U« objekta bivše vojašnice ter objekta bivšega vojaškega sodišča ob Roški cesti ter parka med obema objektoma in vodnega stolpa bivše klavnice.
Rečni prostor se oblikuje kot zelena površina, ki omogoča peš povezavo med centrom mesta in predmestjem in ima hkrati mestotvorno, rekreativno in ekosistemsko funkcijo.

Sistem ulic
Območje obdelave se preko Mesarske in Kapusove ulice priključuje na Poljansko in Roško cesto ter preko njiju na mestni cestni sistem. Dodatno je možno izvesti še priključek Strupijevega nabrežja direktno na Poljansko cesto.
Sistem dostopov
Na Mesarsko ulico je priključena interna pot za potrebe napajanja poslovno trgovskega centra. Dodaten dostop bo možno urediti po izgradnji direktnega priključka Strupijevega nabrežja na Poljansko cesto. Šolski in kulturni kompleks se napaja s Kapusove ulice. Do vseh ostalih predvidenih programov so predvideni dovozi preko poglobljenih robnikov za potrebe dostave in urgence.
Dovoz do območja CR 8/1 Gruberjev prekop je predviden po obstoječi poti iz Hradeckega ceste. Dovoz je treba zavarovati pri prehodu čez Dolenjsko železnico.
Peš površine in kolesarske steze
Vzdolž vseh ulic so predvideni pločniki za pešce. Pri označenih prehodih za pešce je treba cestišče dvigniti na nivo pločnika v vsej širini prehoda. Do vseh predvidenih programov so predvideni peš dostopi.
Na Mesarski cesti, Kapusovi ulici in Strupijevem nabrežju se motorni in kolesarski promet odvijata na isti površini.
Preko Gruberjevega prekopa je v podaljšku Kapusove ulice predvidena brv za pešce, ki bo povezala območja urejanja na obeh straneh prekopa.
Vzdolž Strupijevega nabrežja je predvideno umirjanje prometa s horizontalnimi elementi (zavoji cestišča, prehodi za pešce, parkiranje ob cesti).
Znotraj funkcionalnih enot so predvidene le urgentne in peš poti.
Parkiranje
Pogoj za vsako novogradnjo je zagotovitev potrebnega števila parkirnih mest znotraj funkcionalne enote, in sicer:
– za poslovne dejavnosti, arhiv in restavratorski center: 1 parkirno mesto na 30 m2 neto pisarniške površine,
– za srednje šole: 1 parkirno mesto na 20 – 30 učencev,
– za trgovino: 1 parkirno mesto na 30 m2 neto površine brez skladišč,
– za gostinske lokale: 1 parkirno mesto na 4 sedeže.
Za potrebe območja urejanja CI 7/21 Roška kasarna je predvidena podzemna garaža v funkcionalni enoti F3 in F4.
Za potrebe območja urejanja CO 7/23 Klavnica je predvideno nivojsko parkirišče, vzdolžno parkiranje ob interni poti in podzemna garaža v funkcionalni enoti F1.
Parkiranje je predvideno tudi na ulicah, in sicer vzdolž dela vzhodne stranice Kapusove in Mesarske ulice, na Strupijevem nabrežju izmenično na eni in drugi strani delno pravokotno ter delno vzporedno.

Vodovod
Za zagotavljanje zadostne količine pitne, sanitarne in požarne vode je potrebno zgraditi v sklenjenem obroču nove vodovodne povezave. Novi vodovodi bodo potekali po severni strani Strupijevega nabrežja, Kapusovi ulici, Mesarski cesti, v komunalnem kolektorju v območju urejanja CS 7/22, po dostavnih poteh k trgovsko poslovnima objektoma na severni in južni strani območja urejanja CO 7/23. Predviden je tudi vodovod za Arhiv Slovenije in Restavratorski center. Vsi novi vodovodi bodo dimenzije NL DN 100 mm. Nove vodovode se priključi na napajalni vodovod PVC d 160 po Poljanski cesti in vodovod PEHD d 110 mm po Roški cesti.
Za zagotavljanje požarne vode je treba vgraditi zadostno število hidrantov, ki morajo biti postavljeni v skladu z določili pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
Pri nadaljnjem projektiranju na obravnavanem območju je treba upoštevati projekta PR 2095V in PN 1789V, JP Vodovod-Kanalizacija. Vodovodi naj se gradijo skladno s fazami gradnje. Upoštevati je treba določila odloka o varstvu virov pitne vode.
Kanalizacija
Severni del območja se bo v mešanem kanalizacijskem sistemu odvodnjaval v obstoječ kanalizacijski sistem na Poljanski cesti. V kanale mešanega sistema bo speljana komunalna in padavinska odpadna voda.
V južnem delu območja je zasnovan je zasnovan ločen sistem kanalizacije. V zbiralnik B1 se vodi samo komunalne odpadne vode. Padavinske vode s streh in utrjenih površin se ločeno zbira in sektorsko odvaja v Gruberjev kanal.
Novi javni kanali so predvideni po Kapusovi ulici, Mesarski ulici, Strupijevem nabrežju in dostavnima potema k trgovsko poslovnima objektoma na severni in južni strani območja urejanja CO 7/23.
Pri odvajanju padavinske odpadne vode v odvodnik je treba upoštevati 19. člen uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Obstoječo kanalizacijo, ki bo tangirana s predvideno pozidavo, je treba odstraniti. Etaže nad terenom je možno priključiti na kanalizacijski sistem gravitacijsko. Iz vseh kletnih etaž je odpadne vode potrebno voditi ločeno preko kletnega črpališča. Pri nadaljnjem projektiranju na obravnavanem območju je treba upoštevati projekta PR 2768K, izdelal JP Vodovod-Kanalizacija in PGD/PZI št. 592/01, KONO d.o.o. Upoštevati je treba določila odloka o varstvu virov pitne vode.
Elektrika
Obstoječi transformatorski postaji TP Klavnica in TP Roška cesta je treba ohraniti. TP Mesni izdelki se prestavi v sosednji objekt, TP Tržnica na debelo in TP Sadje zelenjava pa se odstrani.
Za napajanje predvidene pozidave po zazidalnem načrtu je treba zgraditi novi transformatorski postaji, ki bosta locirani ob Mesarski ulici in severno od komunalnega koridorja med Mesarsko in Kapusovo ulico.
Transformatorske postaje bodo locirane v kleteh. Do transformatorjev je treba omogočiti nemoten dostop. Po severnem delu Kapusove ulice in v komunalnem koridorju ter po vzhodnem delu Strupijevega nabrežja do TP Mesni izdelki je treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo za visokonapetostni kabel, ki bo povezoval predvidene TP.
Nizkonapetostne povezave se predvidi po obodnih cestah in komunalnem koridorju med Kapusovo in Mesarsko ulico.
Plin
Za priključitev obstoječih in novo predvidenih objektov na zahodnem delu obravnavanega območja bo potrebno zgraditi novo sekundarno plinovodno omrežje po Kapusovi ulici, ki se naveže na obstoječ plinovod DN 200 po Poljanski cesti. Objekti ob Roški cesti se priključijo na obstoječe plinovodno omrežje DN 200, ki poteka po Roški cesti. Objekti na območju urejanja Klavnica se preko novo predvidenega sekundarnega plinovoda priključijo na obstoječ plinovod po Mesarski ulici, ki ga bo potrebno dimenzijsko povečati iz DN 100 na DN 150. Na obravnavanem območju je plin možno uporabljati za potrebe kuhe in eventuelne tehnologije.
Vročevod
Vsi objekti na obravnavanem območju se za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja. Obstoječi in novo predvideni objekti na zahodnem delu obravnavanega območja se priključijo na obstoječ in novo predvideni sekundarni vročevod po Kapusovi ulici. Za priključitev objektov na območju urejanja Klavnica bo potrebno predhodno zgraditi vročevod med Kapusovo in Mesarsko ulico, s potekom po novo predvidenem komunalnem kolektorju, in povezavo z obstoječim sekundarnim vročevodom DN 150 po Poljanski cesti, s čimer bo vročevodno omrežje sklenjeno v zanko. Vročevodna povezava je predvidena variantno, s potekom med novo predvidenimi in obstoječimi objekti ob Poljanski cesti, ali s potekom po Poljanski cesti in Mesarski ulici.
Pri načrtovanju novo predvidenih objektov in komunalnih vodov je potrebno upoštevati obstoječe vročevodno omrežje.
Telekomunikacijski vodi
Telekomunikacijsko omrežje je na omenjenem območju izvedeno s kabelsko kanalizacijo in je vključeno na TC Center 2.
Za priključevanje posameznih objektov na telekomunikacijsko omrežje je treba zgraditi novo kabelsko kanalizacijo po Kapusovi ulici, Strupijevem nabrežju in Mesarski ulici ter komunalnem koridorju med Kapusovo in Mesarsko ulico. Na obravnavanem območju je treba zgraditi izdvojeno telefonsko centralo. Za telefonsko centralo je treba zagotoviti prostor površine do 35m2.
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava mora biti izvedena s tipskimi elementi. Razsvetljava mora ustrezati tehničnim normativom za projektiranje in opremo mestnih površin. Traso javne razsvetljave se spelje po vseh dovoznih cestah ter med posameznimi objekti in v osrednjem delu parka.

Varstvo zraka
Prezračevanje iz objektov in podzemnih garaž je izvedeno z odvodnimi kanali z izpustom nad terenom.
Varstvo pred hrupom
Stanovanjske, šolske in poslovne objekte je treba zaščititi pred hrupom s pasivnimi zaščitnimi ukrepi, t.j. fasadnimi stenami in okni, ki imajo dovolj veliko zvočno izolacijo, in sicer proti Poljanski in Roški cesti.
CI 7/21 Roška kasarna, funkcionalna enota F1
Skupna zvočna izolacija južne fasadne stene šolskega objekta št. 2 mora znašati najmanj 40 dB, skupna zvočna izolacija zunanjih sten prostorov ob zahodni in severni fasadi proti Roški cesti pa najmanj 42 dB. Skupna zvočna izolacija južne fasadne stene šolskih objektov št. 3, 4 mora znašati najmanj 35 dB.
CI 7/21 Roška kasarna, funkcionalna enota F3
Pri poslovnem objektu št. 1 mora znašati skupna zvočna izolacija zunanjih sten poslovnih prostorov ob zahodni in delno južni fasadi najmanj 38 dB.
CI 7/21 Roška kasarna, funkcionalna enota F4
Skupna zvočna izolacija južne fasadne stene šolskega objekta št. 7 mora znašati najmanj 42 dB.
CO 7/23 Klavnica, funkcionalna enota F1
Skupna zvočna izolacija južne in delno vzhodne fasadne stene poslovnih objektov št. 18, 19 in 20 mora znašati najmanj 38 dB.
Varstvo voda
Pri posegih v prostor je treba upoštevati določila odloka o varstvu virov pitne vode (Uradni list SRS, št. 13/88, 23/88, 37/88 in Uradni list RS, št. 71/93).
Osončenje
Pri vseh novih gradnjah morajo biti zagotovljeni minimalni pogoji naravne osvetlitve in osončenja bivalnih prostorov. Pri oceni osončenja se upošteva sanitarno higiensko priporočilo, po katerem je priporočljivo v bivalnih stanovanjskih prostorih zagotoviti minimalno osončenje, in sicer:
– v zimskem solsticiju 1 uro,
– v ekvinokciju 3 ure,
– v poletnem solsticiju 5 ur.
Pri oceni osončenja se upošteva medsebojni vpliv predvidenih objektov, objekt bivše vojašnice na Roški cesti in pobočja Golovca, ki se nahaja južno od predvidene pozidave.
Odstranjevanje odpadkov
Odjemna oziroma zbirna mesta za smetnjake morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja, prometno dostopna, locirana v objektu ali na tlakovani površini, zaščiteni z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj in maščob.

Intervencijske poti in površine
Do vseh objektov je potrebno zagotoviti dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil in tehnike.
V načrtovanih stanovanjskih objektih je obvezna ojačitev plošče nad kletjo, tako da bi zdržala rušenje objekta nanjo. Debelina plošče mora biti najmanj 16 cm. Pri izračunu debeline plošče nad kletjo je treba povečati koristno obtežbo še z dodatnimi 2 kN/m2.
Do vseh predvidenih objektov v območju mora biti zagotovljen dostop in prostor za delovanje intervencijskih vozil. Širina intervencijskih poti na mestih, potrebnih za delovanje intervencijskih vozil, mora biti najmanj 3 m utrjene površine in 2 m površine brez zaprek, na dostopih pa minimalno 3 m. Odmiki poti od objektov morajo biti 3 do 9 m. Minimalni radiji obračanja morajo biti 11,5 m. Vse intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo. Vse povozne površine morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. AB plošče pod intervencijskimi potmi, ki potekajo preko kleti, morajo biti dimenzionirane kot mostovi DIN 1027. Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti so lahko izvedene kot nizke grmovnice ali manjše oblikovano drevje, zasajeno na medsebojni razdalji večji od 8 m.
Hidrantno omrežje
Zgrajeno mora biti krožno protipožarno hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov.

Možni posegi:
– gradnja objektov,
– gradnja športnih igrišč,
– zunanja ureditev,
– postavitev mikrourbane opreme.
Namembnost objektov in površin:
– šolska, športna,
– zunanje interne površine za športne terene,
– do izgradnje šolskih objektov se območje lahko nameni za športna igrišča šol iz območja CI 7/21 Roška kasarna,
– območje je možno v celoti nameniti športnim objektom in igriščem šolskega programa.
Namembnost kleti:
– pomožni prostori za objekte oziroma programe, garaže za osebje, servisi.
Etažnost:
– na obstoječem objektu se ohranja,
– novi objekti do P+3 ali P+2+M, možno je visoko pritličje; višinski gabarit venca objekta ne sme presegati 15,65 m,
– etažne višine so prilagojene šolskemu in športnemu programu,
– kletne etaže so dopustne.
FSI:
– maksimalno 0,6.
Oblikovanje:
Smeri zazidave so vezane na smeri gradbenih mej in gradbenih linij t.j. na severni strani vzporedno z mejo parka, na južni strani pa se usmerjajo proti Gruberjevemu kanalu pahljačasto v smereh med osjo Roške in Kapusove ceste. Strehe so lahko ravne ali večkapne z enakim naklonom in kritino kot obstoječ objekt ob Roški cesti.

Možni posegi:
– postavitev mikrourbane opreme,
– zunanja ureditev .
Namembnost objektov in površin:
– parkovna,
– dostopi in dovoz do F1 in F 3.
FSI:
– 0,0 – enota F2 se ne pozida.

Možni posegi:
– dozidava objekta, adaptacija objekta,
– nadkritje dvorišča objekta,
– podkletitev dvorišča objekta.
Namembnost objekta in površin:
– kulturna dejavnost.
Etažnost:
– na obstoječem objektu se ohranja,
– višinski gabarit venca prizidka se mora ujemati z obstoječim vencem (višina venca 15,65 m),
– dvorišče max. K+VP,
– kletne etaže so dopustne.
FSI:
– maksimalno 2,0.
Oblikovanje:
– streha je lahko ravna ali večkapna z enakim naklonom in kritino kot obstoječ objekt.

Možni posegi:
– gradnja objektov,
– zunanja ureditev,
– postavitev mikrourbane opreme.
Namembnost objektov in površin:
– šolska, inštitutska, poslovna, stanovanjska,
– zunanje interne površine z urbano opremo.
Namembnost kleti:
– pomožni prostori za objekte oziroma programe, garaže, servisi.
Etažnost:
– do P+3 ali P+2+M, višina objekta do venca ne sme presegati 16 m,
– etažne višine prilagojene programu,
– kletne etaže so dopustne.
FSI:
– maksimalno 1,7.
Oblikovanje:
– streha je lahko ravna, eno ali večkapna, vendar z naklonom, ki ni večji od naklona strehe obstoječega objekta Ekonomske šole ob Roški cesti.

Možni posegi:
– zunanja ureditev,
– postavitev mikrourbane opreme.
Namembnost površin:
– urgentni dovoz do CS 7/22 Spodnje Poljane,
– pretežno tlakovana površina.
FSI:
– 0,0 – enota F5 se ne pozida.

Možni posegi:
– gradnja objektov,
– adaptacija objektov,
– zunanje površine za parkiranje,
– postavitev mikrourbane opreme,
– zunanja ureditev.
Namembnost objektov in površin:
– trgovska, storitvena in poslovna, dopustne so tudi družbene dejavnosti,
– zunanje prometne površine,
– zunanje javne površine z urbano opremo.
Namembnost kleti:
– parkiranje,
– pomožni prostori za objekte oziroma programe, servisi.
Etažnost:
– gabariti spomeniško zaščitenih in pogojno ohranjenih objektov se ne spreminjajo,
– novi objekti od P+1 do P+3, višinski gabarit venca ne sme presegati 16 m,
– etažne višine prilagojene programu,
– kletne etaže so dopustne.
FSI:
– maksimalno 1,5.
Oblikovanje:
– strehe so lahko ravne, eno ali večkapne z maksimalnim naklonom 12°.

Možni posegi:
– postavitev mikrourbane opreme,
– zunanja ureditev,
– zasaditve v vzhodnem delu funkcionalne enote.
Namembnost površin in objektov:
– parkovna,
– dostopi in dovoz do F1, na Poljansko in Mesarsko cesto ter na Strupijevo nabrežje.
FSI:
– 0,0 – enota F2 se ne pozida.

Možni posegi:
– prometne ureditve,
– postavitev mikrourbane opreme,
– zasaditve.
Namembnost površin in objektov:
– zunanje prometne površine,
– zunanje javne površine z urbano opremo.
FSI:
– 0,0 – enota F3 se ne pozida.

Možni posegi:
– gradnja športnih igrišč,
– zunanja ureditev,
– postavitev mikrourbane opreme,
– zasaditev.
Namembnost površin:
– zunanje športne in rekreacijske površine,
– zunanje parkovne površine, površine z vrtički in površine z urbano opremo.
Oblikovanje:
– športne površine in vrtički naj bodo od obstoječega tira železniške proge Grosuplje – Ljubljana oddaljeni vsaj 12,00 m.

Možni posegi:
– zunanja ureditev,
– zasaditev,
– brv in pomoli,
– prestavitev zapornice.
Namembnost objektov in površin:
– parkovna,
– prometna.
FSI:
– 0,0 – enota F1 se ne pozida.

Strupijevo nabrežje
Strupijevo nabrežje se uredi kot stanovanjsko ulico, ki poveže Mesarsko in Kapusovo ulico v pentljo in tako omogoči enakomerno napajanje naselja iz dveh križišč na Poljanski cesti. Stanovanjsko ulico Strupijevo nabrežje je potrebno istočasno priključiti na Roško cesto.
Profil: dvosmerna stanovanjska ulica, z delno pravokotnim ter delno vzporednim parkiranjem izmenično na eni ali drugi strani, z obojestranskim pločnikom za pešce in elementi za umirjanje hitrosti motornega prometa.
Mesarska cesta
Pred rekonstrukcijo območja CO 7/23 Klavnica se Mesarsko cesto kot stanovanjsko ulico priključi na novo stanovanjsko ulico – Strupijevo nabrežje. Nanjo so vezani obstoječi uvoz v območje CO 7/23 Klavnica, predvideni uvoz v kletno garažo stanovanjskega naselja v območju CS 7/22 Spodnje Poljane in urgentni dovozi. Po izgradnji poslovno-trgovskega centra v območju CO 7/23 Klavnica se spremeni dostop in križišče na Mesarski cesti za potrebe območja.
Profil: dvosmerna stanovanjska ulica z obojestranskim hodnikom za pešce po rekonstrukciji območja CO 7/23 Klavnica dobi na delu vzhodne stranice prostor za vzdolžno parkiranje in drevored.
Kapusova ulica
Stanovanjska ulica se podaljša do Strupijevega nabrežja. Nanjo se vežejo uvozi do posameznih objektov oziroma funkcionalnih enot in urgentni dovozi.
Profil: dvosmerna stanovanjska ulica deloma z vzdolžnim parkiranjem na vzhodni stranici, z obojestranskim hodnikom za pešce in s krajšimi zasaditvami višje vegetacije na vzhodni strani.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja v mestnem središču, ki se nanašajo na območja CI 7/21 Roška kasarna, CP 7/23 in CR 8/1 (Uradni list SRS, št. 13/88, 21/90 in Uradni list RS, št. 16/91, 35/92, 15/93, 61/94, 34/96, 22/98, 68/99).

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelek za urbanizem in okolje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostava Center in
– Četrtni skupnosti Center.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.