Komisija za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije je na podlagi 68. člena kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 10/98, 110/99) na 3. seji dne 5. 6. 2002 soglasno sprejela

V kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije (Uradni list RS, št. 10/98 in 110/99; v nadaljevanju: KPDT) je k 25. členu KPDT sprejeta razlaga:
»Delavec je upravičen do najmanj 20 dni dopusta«.
Razlaga:
V prvi vrsti pod (1) 25. člena je določeno, da delavcu pripada 20 dni dopusta. Pri delavcih, ki delajo 6 dni na teden, traja letni dopust 4 dni več. Sobote se v tem primeru štejejo v letni dopust.
Veljavna delovnopravna zakonodaja določa spodnjo mejo dolžine letnega dopusta, do katerega ima delavec pravico; to je 18 dni.
Socialni partnerji so se pri sklepanju KPDT dogovorili, da je za dejavnost trgovine spodnja meja dolžine letnega dopusta 20 dni.
Poleg tega pa zakon našteva tudi kriterije za določanje dolžine letnega dopusta, ki jih upošteva KPDT (pod (3) 25. člena), in v nadaljevanju tudi nakazuje na splošne akte delodajalca za določitev dolžine dopusta glede na merila iz splošnega akta konkretnemu delavcu. Upoštevanje meril pri določanju dopusta kaže na upoštevanje navodil zakonodajalca, da so delovni pogoji oziroma težavnost delovnih razmer ena najpomembnejših osnov za določitev dolžine letnega dopusta.
Zgornja meja dopusta zakonsko ni določena, jo pa pod (4) 25. člena omejuje KPDT na največ 35 dni.

V 47. členu KPDT je komisija sprejela razlago:
»Delavcu pripadajo dodatki za delo v delovnem času, ki je zanj neugoden.«
Razlaga:
V prvi alinei pod (5) 47. člena KPDT določa, da za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v odstotku od osnove in sicer » za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni oziroma v turnusu popoldan in ponoči 10%«. Menjava izmenskega dela je tisti neugoden pogoj, da se izplača delavcu dodatek v višini 10%, o čemer sta soglašali tudi obe pogajalski strani v teku pogajanj.Tudi iz dosedanje prakse je razbrati, da je kot neugoden delovni pogoj bilo vedno mišljeno menjavanje izmenskega dela. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) je v prvi alinei četrtega odstavka 40. člena namreč vsebovala povsem enako dikcijo kot obravnavana prva alinea (5) 47. člena KPDT, pri čemer sta tako komisija za razlago te pogodbe, kot tudi sodna praksa (sodba VDSS Pdp 850/95 z dne 7. 2. 1997) zastopali isto stališče, kot je sprejeto v tej razlagi. Nesporno in v podkrepitev tej razlagi ureja isto vprašanje tudi splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97 – SKPgd), ki v prvi alinei (5) 47. člena jasno določa, da pripada delavcu dodatek v višini najmanj 10% od osnove “za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces izvaja najmanj v dveh izmenah”.

Pod 2. točko 52. člena je komisija sprejela razlago:
»Delavec je upravičen do jubilejne nagrade za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.«
Razlaga:
KPDT v 2. točki 52. člena določa, da delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20 in 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu. Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu je šteti neprekinjeno dobo pri zadnjem delodajalcu, njegovih pravnih prednikih in pri delodajalcih, kapitalsko povezanih z večinskim deležem ne oziraje na to, če je prišlo do prekinitve zaradi delavčeve začasne brezposelnosti, ali je delavec imel status dijaka oziroma študenta, ali je bil v delovnem razmerju pri drugih delodajalcih, ali je do prekinitve prišlo iz drugih razlogov.
Enaka je razlaga jubilejne nagrade v SKPgd, ki je podlaga KPDT.