Direktorica Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije v skladu s 6. in 16. členom zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 22/00) ter na podlagi 13. in 19. člena ustanovitvenega akta Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/00) po predhodnem soglasju nadzornega sveta določa
S P L O Š N E P O G O J E P O S L O V A N J A
Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Splošni pogoji poslovanja Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju: sklad) opredeljujejo:
– merila za določitev upravičencev do ugodnosti po zakonu o jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 25/97, 10/98, 41/99, 53/99; v nadaljevanju: ZJSRS), iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin,
– vsebino pravic in obveznosti sklada, upravičencev in tretjih oseb, na podlagi pravic, ki pripadajo upravičencem na podlagi ZJSRS,
– prehode terjatev na sklad (subrogacija) in izterjavo.
II. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV SKLADA
2. člen
Upravičenci do sredstev sklada iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca in iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin, so opredeljeni v ZJSRS in zakonu o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99, 110/99; v nadaljevanju: ZFPPod).
1. Upravičenci iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
3. člen
Pravice v primeru insolventnosti delodajalca ima delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca oziroma zaradi izbrisa delodajalca iz sodnega registra v skladu s 27. in na podlagi 35. člena ZFPPod, pri katerem je bil zaposlen neprekinjeno najmanj tri mesece pred datumom prenehanja delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: upravičenec) v skladu z določili ZJPSRS in v skladu z določili ZFPPod.
4. člen
Delodajalec v teh splošnih pravilih je pravna in fizična oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki zaposluje delavca.
5. člen
Delodajalec je insolventen po teh splošnih pravilih:
– če je nad njim začet stečajni postopek ali
– če je sklep o potrditvi prisilne poravnave z načrtom finančne reorganizacije nad njim postal pravnomočen.
6. člen
Upravičenec pridobi pravice iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca z dnem prenehanja delovnega razmerja.
Pogoj za pridobitev pravic je:
– v primeru stečaja podjetja, da je delavec svoje pravice prijavil v rokih in na način, določen v zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, za prijavljanje terjatev,
– v primeru pravnomočnega sklepa o potrjeni prisilni poravnavi s finančno reorganizacijo, da je delavec zahteval varstvo svojih pravic v rokih in na način, določen v predpisih, ki urejajo delovna razmerja, če mu pravice niso bile priznane v skladu s temi predpisi.
Ne glede na določbo prve alinee prejšnjega odstavka prijava terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za pridobitev pravic po ZJSRS, če je bil stečajni postopek zaključen, ne da bi bila opravljena delitev upnikom, ker premoženje, ki bi prišlo v stečajno maso, ni zadoščalo niti za stroške stečajnega postopka oziroma je bilo neznatne vrednosti.
7. člen
Pravice iz naslova insolventnosti delodajalca, ki se upravičencu priznajo na podlagi določil ZJSRS, so neodtujljive osebne materialne pravice in jih ni dopustno prenesti na drugega in ne podedovati.
2. Upravičenci iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin
8. člen
Pravico do nadomestila preživnine po ZJSRS ima otrok:
– ki mu je s pravnomočno sodbo ali začasno odredbo sodišča oziroma z dogovorom pri centru za socialno delo določena preživnina, ki je zavezanec ne plačuje,
– ki je državljan Republike Slovenije in ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji,
– ki je tujec in ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji, če je tako odločeno z meddržavnim sporazumom ali ob pogoju vzajemnosti,
– ki še ni star 18 let,
– ki živi v družini, v kateri dohodek na družinskega člana ne presega 55% povprečne plače v državi v preteklem letu.
9. člen
Šteje se, da preživninski zavezanec ne plačuje preživnine, če preživnina ni plačana zaporedoma tri mesce ali če jo preživninski zavezanec plačuje neredno.
Sklad pri odločanju o pravici do nadomestila preživnine upošteva kot merilo za neredno plačevanje preživnine iz prvega odstavka 21.b člena ZJSRS, če preživninski zavezanec dolguje skupaj vsaj znesek treh povprečnih mesečnih preživnin v zadnjih 12 mesecih pred vložitvijo zahtevka. Mesec, v katerem zastopnik vloži zahtevo, se ne šteje med zadnjih 12 mesecev.
10. člen
Pravica do izplačila nadomestila preživnine traja do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma 18. leta starosti otroka, če ni v delovnem razmerju.
11. člen
Pri ugotavljanju višine dohodka na družinskega člana se smiselno upoštevajo določbe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01). Dohodkovni pogoj sklad preverja po uradni dolžnosti vsako leto s 1. julijem. Dohodkovni položaj preverja na podlagi podatkov o odmeri otroškega dodatka pristojnega centra za socialno delo.
Za otroke, kjer zakoniti zastopnik pri centru za socialno delo ni uveljavljal pravice do otroškega dodatka, sklad pozove zakonitega zastopnika, da mu posreduje podatke za izračun dohodkovnega položaja na enak način kot je to določeno za uveljavitev pravice do otroškega dodatka.
V primeru, da dohodkovni pogoj, ob nespremenjenih drugih okoliščinah ni več izpolnjen, izda sklad ugotovitveno odločbo, na podlagi katere se ustavi izplačilo nadomestila preživnine, do naslednjega preverjanja dohodkovnega pogoja.
12. člen
Otroku pripada pravica do nadomestila preživnine, če je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen ali če postopek izvršbe traja več kot tri mesce.
Kadar preživninski zavezanec biva v tujini, se pravica do nadomestila preživnine prizna, če otrokov zakoniti zastopnik skladno z mednarodnimi konvencijami in bilateralnimi sporazumi poda pisno zahtevo za izterjavo preživnine iz tujine.
13. člen
Nadomestilo preživnine ne pripada otroku, ki:
– živi v skupnem gospodinjstvu s preživninskim zavezancem,
– je oddan v rejništvo,
– je zaradi vzgoje, šolanja ali usposabljanja nameščen v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo.
III. VSEBINA PRAVIC IN OBVEZNOSTI SKLADA, UPRAVIČENCEV IN TRETJIH OSEB, NA PODLAGI PRAVIC, KI PRIPADAJO UPRAVIČENCEM NA PODLAGI ZJSRS
1. Iz naslova pravic delavcev v primeru insolventnosti delodajalca
14. člen
Upravičenec izgubi pravice:
– če mu je bila terjatev poravnana s strani stečajnega dolžnika oziroma delodajalca najmanj v višini določeni v drugem odstavku 19. člena ZJSRS pred izvršitvijo odločbe, izdane v postopku po ZJSRS;
– če je dal neresnične podatke glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev oziroma obseg pravic po ZJSRS;
– če ni sporočil sprememb, ki lahko vplivajo na pridobitev oziroma obseg pravic po ZJSRS.
15. člen
Sklad ima pravico zahtevati vrnitev sredstev povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, izplačanih po ZJSRS, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po ZJSRS.
2. Iz naslova pravic otrok v primeru neplačevanja preživnin
16. člen
Otrok pridobi pravico do nadomestila preživnine po ZJSRS od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka.
Višina nadomestila preživnine se usklajuje na način, ki je s posebnimi predpisi določen za preživnine.
Sklad pisno obvesti otrokovega zakonitega zastopnika o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine. Obvestilo sklada je skupaj z odločbo o pravici do nadomestila preživnine izvršilni naslov.
Nadomestilo preživnine se ne izplačuje, če je znesek nadomestila preživnine nižji kot 2.000 tolarjev.
17. člen
Nadomestilo preživnine plačuje sklad zakonitemu zastopniku otroka do 15. v mesecu za tekoči mesec.
18. člen
Zastopnik mora pisno sporočiti skladu vsako spremembo, ki ima za posledico prenehanje pravice do nadomestila preživnine ali spremembo njene višine, v osmih dneh od dneva, ko je taka sprememba nastala. Kot spremembe se štejejo zlasti sklenitev delovnega razmerja otroka starejšega od 15 let, oddaja otroka v rejništvo, namestitev otroka v zavod, v katerem ima pretežno brezplačno oskrbo, sprememba števila družinskih članov, bistvena sprememba dohodka družine, sprememba preživnine s sodbo ali dogovorom in druge spremembe.
19. člen
Center za socialno delo mora sporočiti skladu vsako spremembo glede otroka v osmih dneh od dneva dejanske namestitve otroka v rejništvo, zavod oziroma oddaje otroka v družino zaradi posvojitve.
Center za socialno delo mora sporočati skladu tudi podatke o uskladitvi preživnin.
20. člen
Preživninski zavezanec lahko pisno sporoči skladu vsako spremembo glede plačevanja preživnine. Plačilo preživnine dokazuje s potrdilom o plačilu preživnine, iz katerega mora biti razviden namen plačila, obdobje, na katerega se plačilo nanaša in za katerega otroka je preživnina plačana.
Med izplačevanjem nadomestila preživnine sklad zmanjša višino plačila le-tega za znesek plačane preživnine od preživninskega zavezanca, če se plačilo preživnine nanaša na obdobje izplačevanja nadomestila preživnine.
21. člen
Sklad upošteva vsako spremembo, ki ima za posledico spremembo višine nadomestila ali višine plačanega zneska nadomestila, od prvega dne naslednjega meseca po prejemu sporočila.
22. člen
Sklad ima pravico zahtevati vrnitev sredstev povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, izplačanih po ZJSRS, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po ZJSRS.
IV. PREHOD TERJATEV NA SKLAD (SUBROGACIJA) IN IZTERJAVA TERJATEV
1. Subrogacija
23. člen
Z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic delavcem, preidejo terjatve upravičenca do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika na sklad, in sicer do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
S prehodom terjatve na sklad, vstopi sklad v razmerju do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika v položaj delavca kot upnika, do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic.
24. člen
Z dnem izvršitve odločbe sklada o priznanju pravice do nadomestila preživnine, preide terjatev otroka do preživninskega zavezanca na sklad.
S prehodom terjatve na sklad, vstopi sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov.
2. Odlog oziroma obročno poplačilo terjatve
2.1. Dogovor z delodajalcem, nad katerim je sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen, o odlogu oziroma o obročnem poplačilu terjatve
25. člen
Izjemoma, ob skrbni presoji vseh okoliščin in po postopku, določenem v tem poglavju, sklad lahko sklene z delodajalcem, nad katerim je sklep o potrditvi prisilne poravnave postal pravnomočen, dogovor o odlogu oziroma o obročnem poplačilu terjatve (v nadaljevanju: dogovor).
Odlog plačila dolga ali obročno plačilo dolga se lahko dovoli, če se s tem bistveno izboljšajo možnosti za plačilo dolga dolžnika, od katerega sicer ne bi bilo mogoče izterjati celotnega dolga.
Dogovor se sklene v obliki pogodbe s klavzulo neposredne izvršljivosti, v skladu z določili zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94, 48/94, 82/94 in 41/95).
26. člen
Sklad lahko sklene dogovor le, če po skrbni presoji vseh okoliščin iz drugega odstavka tega člena presodi, da je to zaradi gospodarnega ravnanja s sredstvi sklada smotrno.
Pri odločitvi o sklenitvi dogovora in pogojih poplačila terjatev sklad presoja:
– skupno višino vseh terjatev sklada do delodajalca,
– ekonomski položaj delodajalca,
– možnosti delodajalca za bodoče uspešno poslovanje,
– ostale okoliščine, iz katerih izhaja smotrnost poravnave.
27. člen
Dolžnik lahko na sklad predloži prošnjo za:
– odlog plačila dolga,
– obročno plačilo dolga.
V prošnji dolžnik navede razloge za spremembo dolžniškoupniškega razmerja. Dolžnik predloži prošnjo skupaj s prilogami v enem izvodu.
28. člen
Dolžnik, ki je pravna oseba, mora prošnji priložiti:
– prikaz višine dolga na dan, ki izkazuje zadnjo spremembo dolga, ali na zadnji dan koledarskega meseca pred vložitvijo prošnje, skupaj s prikazom vseh dosedanjih sprememb dolga in posebnosti dolžniškoupniškega razmerja ter navedbo obrestne mere,
– poslovno poročilo z računovodskimi izkazi za preteklo poslovno leto skupaj z revizijskim poročilom, če je dolžnik zavezan k revidiranju poslovanja,
– računovodske izkaze na zadnji dan koledarskega meseca pred vložitvijo prošnje,
– plan denarnih tokov za naslednje polletno obdobje po mesecih in plan denarnih tokov za obdobje vračila dolga po letih oziroma mesecih, če je obdobje vračila dolga krajše od dveh let in
– možne instrumente zavarovanja plačila dolga skupaj s poročilom o obremenitvi premoženja, kateremu mora biti priložen originalni zemljiško knjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od enega meseca.
29. člen
Dolžnik je dolžan plačilo obveznosti do sklada ustrezno zavarovati. Stroški izvedbe zavarovanja (cenitve, notarski in sodni stroški ipd.) bremenijo dolžnika.
Dolžnik lahko zavaruje plačilo dolga z:
– z zastavo premoženja (premičnine, nepremičnine, vrednostni papirji, kapitalske naložbe ipd.),
– z zavarovanjem pri zavarovalnici,
– z bančno garancijo, izdano v korist sklada ali
– s poroštvom pravnih ali fizičnih oseb.
Kolikor namerava dolžnik zavarovati plačilo dolga z zastavo premoženja, mora predložiti listine, ki dokazujejo obstoj premoženja, namenjenega za zavarovanje plačila in dokazila o njegovi vrednosti.
Kolikor namerava dolžnik zavarovati plačilo dolga s poroštvom pravne osebe, je dolžan ob predložitvi prošnje za odlog ali spremembo plačila predložiti poslovno poročilo z računovodskimi izkazi za preteklo poslovno leto skupaj z revizijskim poročilom poroka, če je porok zavezan k revidiranju poslovanja, in računovodske izkaze poroka na zadnji dan koledarskega meseca pred vložitvijo prošnje.
V primeru, da dolžnik predlaga zavarovanje plačila dolga s poroštvom fizične osebe, mora ob prošnji za odlog ali spremembo plačila predložiti listine, ki dokazujejo obstoj premoženja poroka, in dokazila o njegovi vrednosti.
30. člen
V pogodbi se sklad z delodajalcem dogovori za način poplačila vseh terjatev, ki so na podlagi odločb o priznanju pravic bivšim delavcem delodajalca, prešle na sklad.
V pogodbi se sklad z delodajalcem dogovori za takšen način poplačila terjatev, ki omogoča nadaljnje likvidno in solventno poslovanje delodajalca. V ta namen se s pogodbo določi zlasti:
– odlog plačila,
– znižanje dolga iz naslova zamudnih obresti,
– obročno odplačevanje.
31. člen
Dolžnik mora v prošnji za odlog ali obročno odplačilo dolga navesti dosedanjo višino obrestne mere za sredstva, za katera je sklad vstopil v terjatve delavcev do delodajalca z izvršitvijo odločb o priznanju pravic po ZJSRS.
Odlog plačila dolga in obročno odplačilo dolga sta lahko obrestovana najmanj v enaki višini, kot je bila ob nastanku razmerja.
V primeru, da dolžnik z listinami izkaže, da ne bo plačilno sposoben za redno in pravočasno poravnavanje obveznosti iz naslova obresti, se pri odlogu plačila dolga in pri določitvi obročnega plačila osnovna obrestna mera lahko zniža. Pri tem pa letna obrestna mera ne sme biti nižja od obrestne mere TOM + 1,5% oziroma obrestne mere, katere realni del ne sme biti nižji od 1,5% letno, razen v primerih, ko je obrestna mera že ob nastanku dolžniškega razmerja nižje določena.
32. člen
Za obravnavo prošenj pooblačeni organ sklada v 30 dnevih po prejemu prošnje dolžnika predloži direktorju sklada poročilo in predlog rešitve.
Če za obravnavo prošenj pooblaščeni organ sklada ugotovi, da prošnja dolžnika izpolnjuje pogoje, določene v tem aktu, predlaga direktorju sklada odložitev plačila ali dovolitev obročnega plačila, pri čemer navede:
– vrsto spremembe dolžniško upniškega razmerja,
– nove pogoje dolžniškoupniškega razmerja,
– posledice, ki nastanejo zaradi spremembe obstoječega dolžniškoupniškega razmerja.
Direktor sklada odloči o prošnji dolžnika v 10 dneh in ga o tem obvesti. Če prošnji ugodi, direktor sklada z dolžnikom sklene dogovor.
Če znesek celotne terjatve sklada do delodajalca presega 50,000.000 SIT, dokončno odločitev o sklenitvi dogovora pod dogovorjenimi pogoji sprejme nadzorni svet sklada. Nadzorni svet lahko v postopku zahteva spremembo pogojev dolžniškoupniškega razmerja, ki jih predlaga direktor. V primeru, da nadzorni svet zavrne sklenitev dogovora z dolžnikom, direktor o tem obvesti dolžnika.
V primeru, da nadzorni svet da soglasje k predlaganemu dogovoru iz prejšnjega odstavka, direktor o tem obvesti dolžnika in sklene z dolžnikom dogovor.
Direktor sklada poroča nadzornemu svetu o prejetih prošnjah in sklenjenih dogovorih na sejah.
2.2. Odlog oziroma obročno poplačilo terjatve do preživninskega zavezanca
33. člen
Na podlagi prvega odstavka 28.a člena ZJSRS lahko sklad preživninskemu zavezancu, če ni zaposlen in nima drugih dohodkov, na njegovo zahtevo dovoli odlog ali obročno poplačilo terjatve, vendar ne dlje kot za obdobje šestih mesecev.
34. člen
Zahtevi preživninski zavezanec priloži dokazila, iz katerih izhaja, da ni zaposlen in da nima drugih dohodkov. Pri odločanju o zahtevi se sklad opre tudi na vsa dejstva in dokaze v zvezi z zaposlitvijo in premoženjskim stanjem preživninskega zavezanca, ki jih je tekom postopka pridobil sam.
Dokazila so zlasti:
– potrdilo o vpisu v evidenco iskalcev zaposlitve,
– potrdilo o vpisu v evidenco brezposelnih oseb,
– potrdilo o premoženjskem stanju,
– dohodninska odločba za preteklo leto
– izpisek iz zemljiške knjige o morebitnem lastništvu nepremičnine.
35. člen
O zahtevi preživninskega zavezanca na predlog posebne komisije sklada z odločbo odloči direktor sklada.
36. člen
Komisija ima tri člane, ki jih izmed zaposlenih delavcev sklada imenuje in razrešuje direktor.
37. člen
Pri ugotavljanju dohodkov in s tem premoženjskega stanja preživninskega zavezanca sklad upošteva vse dohodke, ki se na podlagi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 97/01) upoštevajo pri ugotavljanju pravice do otroškega dodatka.
38. člen
Za čas, ko je zavezancu odloženo plačilo dolga oziroma dovoljeno obročno plačilo, se ne obračunajo zamudne obresti.
3. Odpis terjatev
3.1. Odpis terjatev do stečajnega dolžnika
39. člen
Na podlagi pravnomočnega sklepa o zaključku stečajnega postopka sklad odpiše neizterjane terjatve do stečajnega dolžnika.
40. člen
Direktor sklada na predlog vodje finančno računovodskega sektorja izda nalog za odpis terjatev iz knjigovodskih evidenc.
3.2. Odpis terjatev do preživninskih zavezancev
41. člen
Na podlagi drugega odstavka 28.a člena ZJSRS sklad lahko preživninskemu zavezancu odpiše dolg delno ali v celoti, kadar izvršba ni bila uspešno končana ali ne obeta uspeha za poplačilo terjatve.
42. člen
Pri odločanju o odpisu terjatve sklad, na podlagi vseh listin v spisu, presoja dosedanji potek izvršbe, možnosti za izterjavo v bodoče in višino stroškov izvršilnega postopka.
43. člen
O odpisih se odloča praviloma enkrat letno ob koncu obračunskega leta.
Pooblaščen delavec finančno računovodskega sektorja ob sodelovanju delavca, ki skrbi za izterjavo dolga iz naslova plačanih nadomestil preživnine, pripravi dokumentacijo v zvezi s terjatvami preživninskih zavezancev, za katere ocenjuje, da so izpolnjeni pogoji za odpis terjatve.
Po pregledu dokumentacije komisija iz 36. člena poda predlog o odpisu terjatev, o katerem z odločbo odloči direktor sklada.
44. člen
Odpis terjatve iz knjigovodskih evidenc se opravi na podlagi dokončne odločbe o odpisu terjatve.
45. člen
Na podlagi dokončne odločbe o odpisu terjatve sklad v ustreznem delu umakne predlog za izvršbo.
3.3. Odpust plačila terjatve v primeru smrti preživninskega zavezanca
46. člen
V primeru smrti preživninskega zavezanca sklad zapustnikovemu dediču lahko odpusti plačilo terjatve, če bi bilo plačilo v nasprotju z interesi otroka, kateremu je bila z odločbo sklada priznana pravica do nadomestila preživnine, in če se dedič z odpustom strinja.
47. člen
O odpustu terjatve na predlog komisije iz 36. člena odloči direktor sklada.
48. člen
Na podlagi odpusta terjatve sklad odpiše ustrezni del terjatve iz knjigovodskih evidenc.
49. člen
Po odpustu terjatve sklad v ustreznem delu umakne predlog za izvršbo.
V. KONČNA DOLOČBA
50. člen
Ti splošni pogoji poslovanja začnejo veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 500-5-1/2002
Ljubljana, dne 13. marca 2002.
Direktorica
Javnega jamstvenega in preživninskega
sklada Republike Slovenije
Lilijana Madjar l. r.
