Na podlagi 3., 17. in 18. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in 61/00), 21., 29. in 65. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 35/97, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01) in 10. člena statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 2/01) je Občinski svet občine Jesenice na 42. seji dne 25. 7. 2002 sprejel

S tem odlokom so določeni ukrepi za ureditev cestnega prometa in zagotovitev prometne varnosti na javnih prometnih površinah v naseljih na območju Občine Jesenice, z namenom zagotovitve nemotenega in varnega prometa.

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, so obrazloženi v 19. členu zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98) in 14. členu zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in imajo enak pomen.
Javne prometne površine po določbah tega odloka so vse kategorizirane ceste in nekategorizirane občinske ceste, ulice, trgi, kolesarske steze, pločniki, parkirne površine, avtobusna postajališča in urejene pešpoti ter vse druge prometne površine, ki jih kot javne določa zakonodaja ali občinski predpisi.

Z javnimi prometnimi površinami v naseljih na območju Občine Jesenice upravlja Občina Jesenice.

Vzdrževanje javnih prometnih površin je gospodarska javna služba.
Vzdrževanje javnih prometnih površin izvaja Javno komunalno podjetje, v lasti Občine Jesenice (v nadaljevanju besedila: organizacija za vzdrževanje javnih prometnih površin).

Promet na javnih prometnih površinah iz drugega člena tega odloka se odvija na način in pod pogoji, določenimi s postavljeno prometno signalizacijo, ki promet na posamezni javni prometni površini dovoljuje, omejuje ali prepoveduje ter v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.

Znotraj naselij v Občini Jesenice je prepovedan tranzitni promet tovornih vozil.

Na območju Občine Jesenice je na regionalnih cestah prepovedana vožnja kandidatov za voznike motornih vozil med 5. in 8. uro in med 13.30 in 14.30, kar uredi pristojen občinski upravni organ za ceste z avto šolami, ki izvajajo to dejavnost.
Praktično usposabljanje kandidatov za voznike motornih vozil ni dovoljeno na dovoznih priključkih k šolam, zdravstvenim in vzgojno varstvenim zavodom.
Z denarno kaznijo 100.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.

Pristojen občinski upravni organ za ceste lahko, zaradi varnosti ceste in prometa, na posameznih območjih v naseljih, omeji hitrost vozil pod 50 km/h.

Na območju Občine Jesenice so za parkiranje vozil namenjene javne parkirne površine.
Javne parkirne površine so praviloma razdeljene na parkirna mesta za posamezna vozila.
Kjer so javne parkirne površine označene s talno označbo, je parkiranje dovoljeno le znotraj zaznamovanih parkirnih mest.
Javne parkirne površine so splošne in posebne.
Na javnih parkirnih površinah je prepovedano:
– postavljati ali puščati komunalne, gradbene ali druge odpadke ali posode za njihovo zbiranje,
– postavljati zapornice, kakšne druge ovire ali puščati kakršnekoli druge predmete ali naprave, ki ovirajo ali onemogočajo uporabo parkirnega mesta,
razen s posebnim dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, na vlogo povzročitelja odpadkov.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom tega člena.

Splošne parkirne površine so vse parkirne površine na javnih parkirnih površinah, razen posebnih parkirnih površin.
Parkiranje na splošnih parkirnih površinah je dovoljeno le pod pogoji, določenimi s tem odlokom in s predpisi, ki urejajo cestni promet. Voznik na splošni parkirni površini lahko parkira samo tisto vrsto vozila, za katero je splošni parkirni prostor določen.
Na splošnih parkirnih površinah, kjer je čas parkiranja omejen, mora voznik čas prihoda označiti na vidnem mestu v vozilu in po izteku dovoljenega časa parkiranja vozilo odpeljati.
Za označitev časa prihoda se uporabljajo parkirne ure ali parkirni listki. Način označitve časa prihoda je razviden s prometnega znaka.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

Posebne parkirne površine so:
1. varovane parkirne površine, na katerih je parkiranje ob plačilu parkirnine urejeno tako, da je zagotovljeno varovanje parkiranih vozil;
2. rezervirane parkirne površine za potrebe pravnih oseb ter fizičnih oseb v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti;
3. parkirne površine, namenjene izključno parkiranju avtotaxi vozil,
4. druge posebne parkirne površine, ki so kot take določene s predpisi ali odločbo pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Posebne parkirne površine na podlagi vloge ali po uradni dolžnosti določi pristojen občinski upravni organ za ceste.
Posebne parkirne površine morajo biti označene s prometno signalizacijo in označbo na vozišču. Stroški postavitve signalizacije na teh prostorih bremenijo uporabnika, razen prostorov, ki so namenjeni parkiranju intervencijskih vozil in vozil invalidov.
Na posebnih parkirnih površinah lahko parkirajo samo tista vozila, ki so jim parkirne površine namenjene in za čas, ki je za to določen.
Parkirne površine za potrebe službenih vozil se lahko rezervirajo za posamezne časovne termine ter se v ostalem času uporabljajo kot splošne parkirne površine.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.

Upravljavec javne parkirne površine skrbi za vzdrževanje prometne signalizacije, za red in čistočo in ne odgovarja za škodo, ki nastane na vozilu, ki se nahaja na javni parkirni površini.
Za parkiranje vozil na splošnih parkirnih površinah mora voznik plačati parkirnino, če je tako določeno in na parkirišču to tudi označeno. Za uporabo posebnih parkirnih površin plačujejo vozniki najemnino.
Višino parkirnine in višino najemnine določi Občinski svet občine Jesenice.

Na javnih prometnih površinah je prepovedano parkiranje tovornih vozil in avtobusov.
Tovorna vozila in avtobusi so lahko parkirani samo na za to določenih in s prometno signalizacijo označenih parkirnih površinah.
Pristojni občinski upravni organ za ceste lahko izjemoma, na prošnjo stranke, z odločbo dovoli in določi pogoje za ustavitev in parkiranje tovornih vozil in avtobusov na drugih površinah izven lokacij urejenih parkirišč, če stranka za to izkaže upravičen interes in če to ne ovira drugih udeležencev v prometu in če je glede na tehnične lastnosti parkirne površine to dopustno.
Z denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 SIT.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Za območje umirjenega prometa se določi del ceste ali cesto v naselju ali del naselja, kjer obstaja povečana nevarnost za varnost udeležencev v prometu.
Območja umirjenega prometa določi Občinski svet občine Jesenice.
V območju umirjenega prometa imajo prednost pešci.

Območje za pešce je prometno območje, namenjeno izključno pešcem. V območju za pešce lahko vozijo uporabniki posebnih prevoznih sredstev (otroška prevozna sredstva, bolniški vozički ter športni pripomočki in naprave – rolke, kotalke), vendar ne smejo ovirati ali ogrožati prometa pešcev. V območju za pešce lahko vozijo tudi kolesarji, vendar ne smejo ovirati ali ogrožati prometa pešcev.
Območje za pešce določi Občinski svet občine Jesenice. Območje, odrejeno za pešce, se označi s predpisano prometno signalizacijo.
V območju za pešce je promet v vsakem času dovoljen za nujne vožnje vozilom Ministrstva za notranje zadeve – policije, reševalne službe, gasilcev, republiških in lokalnih javnih gospodarskih služb in zdravstvene službe ob obiskih bolnikov.
Za kakršenkoli izredni dovoz v območje za pešce ali prometne površine, na katerih je prepovedan promet za določene vrste vozil, je potrebno dovoljenje, ki ga izda pristojen občinski upravni organ za ceste.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Za območje omejene hitrosti lahko pristojen občinski upravni organ za ceste, na predlog krajevne skupnosti, določi naselje ali del naselja, kjer je zaradi gostote prometa pešcev in njihove varnosti, potrebno omejiti hitrost vozil pod 50 km/h. Hitrost ne sme biti omejena na manj kot 30 km/h.

Za umirjanje cestnega prometa se izbere taka fizična, svetlobna ali druga naprava, ki udeležencem v cestnem prometu onemogoči vožnjo z neprimerno hitrostjo ali se jih opozori na omejitev hitrosti na nevarnem odseku ceste.
Fizične naprave za umirjanje prometa je dovoljeno postavljati le v naseljih. Pred šolami, vrtci in drugimi objekti, ob katerih je zaradi varnosti vseh udeležencev v cestnem prometu dodatno zmanjšana največja dovoljena hitrost v naselju, je postavitev fizičnih naprav obvezna.
Vrsto naprave in ukrepa za umirjanje prometa določi na predlog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in v soglasju s krajevno skupnostjo, pristojen občinski upravni organ za ceste.
Določanje drugih obveznosti udeležencev v cestnem prometu

Jezdeci smejo uporabljati le poti za jezdece. Vozišča občinskih cest in druge javne prometne površine smejo jezdeci uporabljati le s posebnim dovoljenjem, ki ga izda pristojen občinski upravni organ za ceste. Posebno dovoljenje se lahko izda posamezniku ali skupini jezdecev, na predlog posameznika ali krajevne skupnosti. Na javnih prometnih površinah ni dovoljeno puščati jezdnih živali brez nadzora.
Domače živali (psi, mačke, drobnica ali večje živali), ki lahko ogrožajo promet, so lahko na cesti le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Pse in druge živali, ki lahko ogrožajo promet ali pešce, se sme voditi po javnih prometnih površinah le na vrvici.
Gonjenje živali je treba organizirati tako, da jih gonič goni v čredi. Če je živali veliko, jih je treba razdeliti v posamezne skupine in med njimi pustiti dovolj prostora za druge prometne udeležence, zlasti za motorna vozila, ki prehitevajo čredo.
Živali je treba goniti ali voditi tako, da drugi udeleženci v cestnem prometu niso ovirani. Spremljati jih mora primerno število goničev ali vodičev. Voznik motornega vozila mora posebno paziti na nepredvidljivost živali in temu primerno prilagoditi hitrost vožnje.
Živali je treba voditi ali goniti čim bliže desnemu robu vozišča, če je le mogoče, pa po robu vozišča ali bankini.
Živali, ki so ob občinskih cestah, morajo biti pod nadzorom ali zavarovane tako, da ne morejo priti na občinsko cesto.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek jezdec, gonič ali vodič oziroma lastnik živali, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Gonič ali vodič živali ali črede ali jezdec mora poskrbeti, da bo občinska cesta po gonjenju in vodenju živali ali po jezdenju po občinski cesti, ostala čista kakršnihkoli nesnag.
Če te živali onesnažijo občinsko cesto z iztrebki, jih morajo gonič ali vodič živali ali črede ali jezdec, za njimi počistiti.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek gonič ali vodič živali ali črede ali jezdec oziroma lastnik živali ali lastnik psa, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Javne prometne površine se z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste lahko uporabljajo tudi za:
1. občasno postavljanje prodajnih stojnic, kioskov, gostinskih vrtov, telefonskih govorilnic, panojev, stebrov in podobno,
2. izvajanje športnih prireditev,
3. organizacijo zborovanj, zabavnih in kulturnih prireditev, kadar to ne moti prometa.
V primeru zapore občinske ceste zaradi prireditev, se uporabljajo določbe odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 54/99).
Če občinski inšpektor, pristojen za ceste, ugotovi, da je na javni prometni površini postavljen objekt iz prvega odstavka tega člena brez dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa za ceste, ali v nasprotju z dovoljenjem, z odločbo odredi takojšnjo odstranitev takšnega objekta na stroške lastnika objekta.
Z denarno kaznijo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Da bi bil zagotovljen nemoten in varen promet, je v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ali na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) prepovedano saditi drevje in grmičevje ali postavljati predmete ali storiti karkoli drugega, kar bi zmanjševalo in oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti).
Zato je dovoljena višina živih mej, ograj in drugih objektov ob občinskih cestah 0,7 metra v višino od nivelete vozišča in najmanj 0,5 metra od robu vozišča. Glede preglednosti ceste se uporabljajo določbe odloka o občinskih cestah.
Z denarno kaznijo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Javne prometne površine se smejo praviloma uporabljati samo za promet. Za potrebe dostave blaga fizičnim in pravnim osebam se za to uporabljajo funkcionalne površine ob stavbah in za to določene površine, ki so zunaj javne prometne površine.
Izjeme pri določbi iz prejšnjega odstavka tega člena so dovoljene samo v primerih, ko oskrba ni možna na drug način kot z javne prometne površine. Dostava in odvoz blaga na javnih prometnih površinah ne sme onemogočati normalnega poteka prometa in mora biti opravljena brez odlašanja in hitro. Po odstranitvi blaga mora naročnik uporabljeno prometno površino očistiti.
Z denarno kaznijo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Čiščenje in pranje javnih prometnih površin ter odvoz komunalnih in drugih odpadkov morajo izvajalci organizirati tako, da je promet čim manj oviran.
Pred začetkom čiščenja, odvoza odpadkov, vzdrževalnih del na cesti in opravil zimske službe, lahko izvajalec postavi prometne znake za prepoved parkiranja na odsekih cest, kjer bo izvajal ta dela.

Lastniki oziroma najemniki stanovanjskih hiš ter lastniki oziroma najemniki lokalov, so dolžni:
– odstranjevati ledene sveče s ceste oziroma ulične strani zgradb,
– namestiti in redno vzdrževati žlebove in odtočne cevi na cestni strani zgradb,
– čistiti lastne površine ob objektih tako, da ne onesnažujejo javnih prometnih površin in ne ovirajo ali ogrožajo prometa.
Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.
Z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Za vsa dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora izvajalec del pridobiti dovoljenje, ki ga izda pristojen občinski upravni organ za ceste. Ob izdaji dovoljenja se smiselno uporabljajo določbe odloka o občinskih cestah.
Dela na javnih prometnih površinah (gradnja, rekonstrukcija ipd.) se morajo opravljati tako, da je zagotovljena varna vožnja vozil in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu.
Delovišče na cesti ali neposredno ob cesti, mora biti ponoči in ob slabi vidljivosti predpisano označeno. Kadar je potrebno zaradi del postaviti gradbeni oder, mora izvajalec zagotoviti varno hojo pešcev, oder pa postaviti tako, da ne bo ogrožal udeležencev v prometu.
Z denarno kaznijo 120.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 30.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Osebe, ki izvajajo dela na cestah v naseljih, ki niso popolnoma zaprte za promet, morajo nositi oblačila, ki so vidna na večjo razdaljo ali površnike, ponoči pa morajo biti oblačila dodatno označena s posebnimi odsevnimi materiali ali telesi.
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena.

Gradbišča na in ob občinskih cestah v naseljih je potrebno urediti tako, da bo ob dežju onemogočeno odnašanje gradbenega in drugega materiala na cesto. Pri vključevanju vozil iz gradbišča ali druge neutrjene površine na cesto je potrebno odstraniti blato z vozišča takoj po onesnaženju in počistiti meteorno kanalizacijo. Če tega izvajalec del ne stori, to takoj na njegove stroške stori vzdrževalec občinskih cest.
V času zmanjšane vidljivosti in v nočnem času mora biti gradbišče oziroma zapora dobro vidna in osvetljena ter označena z oranžnimi utripajočimi lučmi.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec del, ki ravna v nasprotju z določbami tega člena, odgovorna oseba izvajalca del pa z denarno kaznijo 20.000 tolarjev.

Vozilo je nepravilno parkirano, če je parkirano:
1. na prehodu za pešce in v razdalji, manjši od 5 m pred prehodom,
2. na kolesarski stezi, kolesarski poti, pločniku, pešpoti ali kolesarskem pasu,
3. na železniškem prehodu ali manj kot 15 m od prehoda oziroma proge,
4. v križišču in v razdalji, manj kot 5 m od najbližjega prečnega roba vozišča,
5. v predoru, podvozu, galeriji, na mostu in nadvozu,
6. na označenem avtobusnem postajališču ali manj kot 15 m od njega; dovoljena je ustavitev na postajališču izven vozišča, če s tem ni oviran avtobusni promet,
7. na ozkem in nepreglednem odseku ceste (v ovinku, pod klancem), če drugo vozilo ne bi moglo varno voziti mimo,
8. na delu ceste, kjer bi bil prost prehod med ustavljenim oziroma parkiranim vozilom in nepretrgano vzdolžno črto ali nasprotnim robom vozišča ali kakšno drugo oviro na cesti širok manj kot 3 m,
9. na pospeševalnem, zaviralnem, prehitevalnem in odstavnem pasu,
10. na mestu, na katerem bi vozilo zakrivalo postavljeno prometno signalizacijo ali napravo, ki daje svetlobne ali zvočne signale,
11. na vozišču ceste, razen če je prometni režim urejen drugače,
12. na vseh javnih prometnih površinah, ki niso namenjena prometu vozil,
13. na mestu, na katerem bi parkirano vozilo onemogočilo vključitev v promet že parkiranemu vozilu,
14. na cestah v naseljih z dvema ali več prometnimi pasovi za vožnjo v isto smer,
15. na označenem parkirnem prostoru za invalide,
16. na označenih poteh, namenjenih intervencijskim vozilom,
17. na zelenicah, zelenih površinah in v parkih,
18. pred vhodom v stavbo ali garažo oziroma na dovozu do stavbe,
19. na posebnih parkirnih površinah, ki so označene,
20. v pasaži ali hišnem prehodu za pešce,
21. na prostorih, določenih za razkladanja dostavnih vozil, ob dovozih in odvozih z gradbišč, na ali pred komunalnimi napravami (hidranti, jaški, zabojniki za odpadke, pred ali na poteh za invalide ipd.),
22. na cestišču, ki je posebej označeno s posebno obvestilno tablo, na kateri je odrejena splošna prepoved prometa zaradi izvedbe prireditve in zaradi čiščenja snega s prometnih površin (parkirišča in deli cest) ali iz drugih razlogov, v zvezi z vzdrževanjem javnih prometnih površin,
23. na delih javne parkirne površine med vrisanimi parkirnimi mesti, tako, da onemogočajo izvoz že parkiranemu vozilu oziroma uvoz vozila na vrisano parkirno mesto in, če vozilo ni parkirano med vrisanim parkirnim mestom (boksom), kjer so le-ti vrisani,
24. na označbah na vozišču, ki so namenjene urejanju prometa, obveščanju in vodenju udeležencev v cestnem prometu (križi, otoki, črte, napisi in druge označbe).
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 18., 20., 21., 22. in 23. točko tega člena, z denarno kaznijo 10.000 tolarjev se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju s 15., 16., 19. in 24. točko tega člena, z denarno kaznijo 15.000 tolarjev pa se kaznuje za prekršek voznik, ki ravna v nasprotju z 17. točko tega člena.

Občinski inšpektor, pristojen za ceste in občinski redar sta pooblaščeni uradni osebi v Občini Jesenice, ki lahko na kraju samem odredita odvoz nepravilno parkiranega vozila z vozilom za odvoz (pajek), oziroma na vozilo postavita napravo, s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo (lisica).
Odvoz vozila se odredi, če je vozilo ustavljeno ali parkirano:
1. na površinah, kjer je to izrecno prepovedano s prometno signalizacijo,
2. na označenem parkirnem mestu za invalide in na prostoru, ki je namenjeno intervencijskim vozilom,
3. na pločniku, tako, da ovira gibanje pešcev,
4. na kolesarski stezi ali poti,
5. na ali pred komunalnimi napravami (jaški, zabojniki za odpadke, hidranti, zapornice),
6. pred vhodom v garažo, stavbo, dvorišče, parkirišče, ipd.,
7. na zelenih površinah, ki niso v privatni lasti in parkih.
Kadar vozilo ogroža druge udeležence v cestnem prometu, odredi odstranitev vozila policist.
Odvoz nepravilno parkiranih vozil opravlja organizacija za vzdrževanje javnih prometnih površin.
Postopek za odvoz nepravilno parkiranih vozil, način prevzema vozila in stroški za odvoz vozila, se predpišejo s pravilnikom.
Postopek za postavitev in odstranitev lisic, odvoz vozila, način prevzema vozila in stroški celotnega postopka, se predpišejo s pravilnikom.

Na javnih prometnih površinah in drugih javnih površinah (zelenice, parki ipd.) je prepovedano puščati zapuščena in dotrajana vozila, počitniške prikolice in ostala priklopna vozila, ter zasesti te površine z drugimi predmeti.
Zapuščeno vozilo je motorno vozilo, ki nima registrskih tablic ali ni registrirano ali nihče ne skrbi zanj ali je poškodovano.
V nadaljevanju vse, kar je predpisano za zapuščena vozila, velja tudi za dotrajana vozila, počitniške prikolice in ostala priklopna vozila ter predmete iz prvega odstavka tega člena.
Odvoz se opravi na stroške lastnika zapuščenega vozila.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena in je lastnik zapuščenega vozila, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 40.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 40.000 tolarjev se kaznuje za prekršek fizična oseba – lastnik zapuščenega vozila, ki ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.

Občinski inšpektor, pristojen za ceste, policist ali občinski redar (v nadaljevanju besedila: pooblaščena oseba), odredijo odvoz zapuščenih vozil na javnih prometnih površinah in drugih javnih površinah. Pritožba ne zadrži izvršitve odvoza.

Odvoze in hrambo opravlja organizacija za vzdrževanje javnih prometnih površin.

Pooblaščena oseba mora najprej ugotoviti zadnjega uradnega lastnika vozila in mu odrediti odstranitev vozila na njegove stroške.
Če lastnik v 8-dnevnem roku od vročitve odredbe ne odstrani vozila, pooblaščena oseba odredi odstranitev na stroške lastnika.
V primeru, ko pooblaščena oseba ne more ugotoviti lastnika, vozilo označi s posebno nalepko o odstranitvi vozila, na kateri mora biti zaporedna številka, datum, žig Občine Jesenice in napis »POSTOPEK ZA ODVOZ«.
O najdenem zapuščenem vozilu in njegovi odstranitvi mora pooblaščena oseba sestaviti zapisnik, ki mora vsebovati:
– dan, uro in lokacijo najdbe vozila,
– tip vozila,
– barvo vozila,
– registrsko številko (če jo ima),
– stanje vozila,
– podatke o lastniku vozila, če je znan,
– če je vozilo poškodovano, se v zapisniku navedejo še drugi podatki, ki so potrebni za identifikacijo lastnika vozila,
– fotografijo vozila,
– datum opozorila lastniku vozila,
– lokacijo hrambe vozila,
– opis odvoza avtomobila.
Najkasneje po preteku desetih dni hrambe zapuščenega vozila je organizacija za vzdrževanje javnih prometnih površin dolžna pozvati lastnika zapuščenega vozila, da le-to prevzame proti plačilu vseh stroškov. Istočasno mora obvestiti lastnika tudi o tem, da bo vsaka nadaljnja storitev – hramba, bremenila lastnika in o tem, da se šteje, da se lastnik zapuščenega vozila po preteku 30 dni hrambe odpoveduje lastništvu in se vozilo lahko proda na javni dražbi.
Organizacija za vzdrževanje javnih prometnih površin ima pridržano pravico na odpeljanih vozilih, dokler ni plačan odvoz.
Če lastnik zapuščenega vozila ni znan, organizacija za vzdrževanje javnih prometnih površin razglasi najdbo z oglasom na oglasni deski Občine Jesenice ali na drug krajevno običajen način. V razglasu se tudi navede, da po preteku 30 dni, zaradi opustitve, postane lastnik vozila Občina Jesenice. Zapuščeno vozilo se sprejme v hrambo z dnem objave oglasa, in sicer za 30 dni.
Kolikor se v tem času lastnik ne javi ali noče poravnati vseh nastalih stroškov, se zapuščeno vozilo proda ali uniči. Vrednost vozila ugotovi uradni cenilec in o tem poda pisno mnenje. Zapuščeno vozilo večje vrednosti se proda na javni dražbi, vozilo manjše vrednosti pa se uniči, če stroški odvoza, hrambe, cenitve in javne dražbe presegajo uradno ocenjeno vrednost vozila.
Iztržena cena zapuščenega vozila, dosežena na javni dražbi, se uporabi za kritje stroškov, povezanih z zapuščenim vozilom. Če lastnik zapuščenega vozila ni znan, razlika med stroški in iztrženo ceno bremeni Občino Jesenice.
Stroški uničenja zapuščenega vozila se izterjajo od lastnika zapuščenega vozila. Če lastnik ni znan, se zapuščeno vozilo odpre in se po številkah na karoseriji ugotovi lastnika vozila. Stroški bremenijo lastnika vozila, v nasprotnem primeru stroški bremenijo Občino Jesenice.

Za zapuščena vozila na površinah v lasti fizičnih in pravnih oseb (na skupnih funkcionalnih, kmetijskih, gozdnih, stavbnih ipd. zemljiščih), se na zahtevo lastnika ali upravnika zemljišča, lahko smiselno uporabljajo določbe tega odloka, ki urejajo postopek odvoza in odstranjevanja počitniških prikolic in zapuščenih vozil.

Nalog za postavitev, spremembo, dopolnitev ali odstranitev prometne signalizacije in prometne opreme izda pristojen občinski upravni organ za ceste. Nalog ni potreben, če gre za označitev ovire v prometu, ki jo je treba označiti po predpisih, ki urejajo cestni promet.
Prometno signalizacijo na občinskih cestah lahko postavlja, spreminja, vzdržuje in odstranjuje le organizacija za vzdrževanje cest.
Organizacija za vzdrževanje cest mora urediti prometno signalizacijo in prometno opremo v roku dveh mesecev po prejemu naloga pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
Na prometno signalizacijo, njene pritrdilne elemente oziroma nosilce ter na prometno opremo ni dovoljeno dodajati ničesar, kar ni v zvezi z njo, razen z dovoljenjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste.
V primeru kršitve določil prejšnjega odstavka tega člena lahko občinski inšpektor, pristojen za ceste, odredi organizaciji za vzdrževanje cest takojšnjo odstranitev.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik – posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom tega člena, odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo 50.000 tolarjev.
Z denarno kaznijo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki ravna v nasprotju z drugim in četrtim odstavkom tega člena.

Postavitev zaščitnih ograj za pešce na nevarnih mestih odredi pristojen občinski upravni organ za ceste.
Zaščitne ograje vzdržuje organizacija za vzdrževanje cest.

Za razvijanje in uveljavljanje ukrepov za večjo varnost cestnega prometa, za dvig varnostne prometne kulture udeležencev v cestnem prometu ter za razvijanje humanih in solidarnih odnosov med udeleženci v cestnem prometu, skrbi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (v nadaljevanju besedila: svet).
Sestavo sveta, naloge in druga vprašanja določa akt o ustanovitvi sveta.
Sredstva za izvajanje nalog sveta določi Občinski svet občine Jesenice v proračunu, na podlagi programa dela sveta.
Svet lahko sredstva za uresničevanje svojih nalog pridobiva tudi iz drugih virov.

Za večjo prometno varnost otrok lahko šole v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirajo šolsko prometno službo.
Šolsko prometno službo izvajajo šolarji – prometniki, ki nadzirajo ravnanje šolarjev – pešcev in kolesarjev v prometu ob šoli in v njeni bližini, jim po potrebi pomagajo ter jih seznanjajo s pravilnim ravnanjem v prometu.
Šolar – prometnik mora opraviti poseben izpit, pri izvajanju nadzora šolarjev pa mora biti ustrezno označen.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravlja občinski inšpektor, pristojen za ceste, občinski redar in policija.

Občinski redar zaradi zagotavljanja nemotenega in varnega prometa, ki je predpisan z zakonom in s tem odlokom ter ostalimi predpisi, sprejetimi na podlagi tega odloka, izvršuje naslednje naloge:
– opravlja nadzor nad ustavljenimi in parkiranimi vozili in izvaja ukrepe, ki so določeni z zakonom in odlokom ter drugimi predpisi, sprejetimi na podlagi tega odloka,
– v skladu z zakonom in odlokom izreka denarne kazni na kraju prekrška,
– v skladu s tem odlokom podaja predloge za uvedbo postopka o prekršku,
– obvešča o nepravilnostih policijo in druge pristojne inšpekcijske organe,
– v skladu z odlokom izdaja odredbe o odvozu nepravilno parkiranega vozila in o namestitvi naprave, s katero se prepreči odpeljati nepravilno parkirano vozilo,
– v skladu z odlokom izdaja odredbo o odvozu počitniških prikolic in zapuščenih vozil,
– predlaga odstranitev uničene, poškodovane, izrabljene ali neustrezno postavljene prometne signalizacije ter postavitev nove signalizacije.

Občinski redar lahko na kraju samem izterja denarno kazen oziroma izda račun, na podlagi katerega se plača kazen.
Pri izvajanju pooblastil iz prejšnjega odstavka so zbrane denarne kazni prihodek občinskega proračuna, če občinski svet ne določi drugače.

Z uveljavitvijo tega odloka se v Občini Jesenice na javnih prometnih površinah uveljavi sedaj določen prometni režim, ki je označen z ustrezno prometno signalizacijo.

Posamični akti iz tega odloka se sprejmejo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
Pristojni občinski upravni organ za ceste najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka pripravi kataster javnih parkirnih površin.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.