Na podlagi 51. in 62. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 73/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93 in 44/97), na podlagi 1. in 6. člena, 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) navodila o merilih za to, kar se lahko šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Uradni list SRS, št. 27/85) in 29. člena statuta Občine Prebold (Uradni list RS, št. 21/99) je Občinski svet občine Prebold na 34. redni seji dne 18. 7. 2002 sprejel

Ta odlok določa vrsto, namen, največjo velikost in način gradnje pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, je pa potrebno občini in upravni enoti predložiti idejni projekt objekta, ki jo izdela v imenik projektivnih podjetij pri Inženirski zbornici Slovenije vpisano podjetje, v nadaljevanju besedila: pomožni objekti, temveč zadostuje odločba o priglasitvi del, ki jo izda upravna enota po predhodnem obveznem pozitivnem mnenju občine k nameravanem posegu v prostor.

Kot pomožne objekte je potrebno obravnavati objekte in posege v prostor, ki izboljšujejo bivalne pogoje stanovanjske dejavnosti, poslovne dejavnosti, kmetijske in ljubiteljske dejavnosti.
Za pomožne objekte se štejejo:
1. Pri enostanovanjskih hišah:
– garaža za osebni avto, zimski vrt in drugi pritlični objekti, ki predstavljajo funkcionalno dopolnitev stanovanjskih objektov do maksimalne tlorisne površine 25 m2,
– nadstrešek nad dostopom oziroma dovozom do objekta, nad balkoni in terasami; do maksimalne tlorisne površine 30 m2,
– sončni kolektorji in dimniki,
– vrtna uta, shramba za vrtno orodje in kurivo, vetrolov, zunanje stopnice, zasteklitev balkonov, vse do maksimalne tlorisne površine 15 m2,
– zunanji bazen do maksimalne tlorisne površine 30m 2,
– drvarnica, deponija za kurivo, vkopana klet do maksimalne tlorisne površine 20 m2,
– tople grede in zaprti rastlinjaki do maksimalne tlorisne površine 30 m 2,
– vrtne in dvoriščne lesene in žičnate medposestne ograje, oporni zidovi do maksimalne višine 1,5 m, razen, če ni drugače določeno v drugih prostorskih aktih,
– rezervoar za tekoči naftni plin do prostornine 5 m3 in skupina do treh rezervarjev za potrebe sušenja hmelja,
– odstranitev objektov in naprav do 30 m2 ter do višine 3 m,
– kurnik, zajčnik in drugi manjši objekti za rejo malih živali do maksimalne tlorisne površine 10 m2, ob upoštevanju okoljevarstvenih zahtev,
– prizidek stanovanjske hiše vseh prej navedenih namembnosti do maksimalne tlorisne površine 25 m2.
Medposestne ograje je dovoljeno postaviti do 0,5 m od posestne meje brez soglasja mejaša.
2. Pri objektih, namenjenih upravljanju kmetijske dejavnosti:
– skedenj, kašča in lopa za shranjevanje sena, krme, stelje, in orodja do maksimalne višine slemena 6 m ter maksimalne tlorisne površine 30 m2,
– silosi za shranjevanje živilske krme do maksimalne prostornine 90 m3,
– leseni kozolec za sušenje krme, ki služi osnovni dejavnosti kmetijskega gospodarstva maksimalne tlorisne površine 30 m2,
– leseni dvojni kozolec do maksimalne tlorisne površine 50 m2,
– manjši objekti, do maksimalne tlorisne površine 25 m2, ob upoštevanju okoljevarstvenih predpisov,
– strojna lopa za kmetijsko mehanizacijo do maksimalne tlorisne površine 50 m2 in maksimalne višine slemena 6 m, če način postavitve ne zahteva statične presoje
– pletena žična ograja za ograditev trajnih nasadov do višine 2 m,
– postavitev plinskih rezervoarjev za utekočinjen naftni plin do prostornine 15 m3,
– rastlinjaki do velikosti 100 m2,
– hmeljske žičnice.
3. Pri večstanovanjskih objektih:
– zasteklitev balkonov po enotnem projektu za celotno zgradbo,
– oblikovanje, postavitev zimskih vrtov na večjih terasah po enotnem projektu za celo zgradbo,
– ureditev prostora za smetnjake.
4. Poslovni objekti:
– nadstrešnice, vetrolovi, zunanje stopnice do maksimalne tlorisne površine 30 m2.
5. Drugi pomožni objekti:
– čebelnjak do maksimalne tlorisne površine 15 m2, na točkovnih temeljnih ob soglasju čebelarske družine,
– manjša gnojišča, kapnice in zajetja ter črpališča pitne vode,
– športna in otroška igrišča,
– komunalna in cestna oprema, dodatna oprema parkov, otroških igrišč, gradbišč in počivališč,
– oznake na zgradbah in javnih površinah, reklamni panoji, opozorilne table, spominska obeležja, skulpture in sakralni objekti, ki ne zahtevajo dodatne zunanje ureditve,
– nadstrešnica ob javnih zgradbah v obsegu in izvedbi, ki ne ovira drugih urbanističnih in drugih ureditev,
– asfaltiranje občinskih cest in izvedba hodnikov za pešce v primerih ko se gabariti obstoječe ceste ne spreminjajo,
– telefonske govorilnice, tipska avtobusna postajališča,
– različni provizoriji postavljeni v času javnih prireditev in odstranjeni po končanih prireditvah, če je čas postavitve omejen ne glede na velikost, kot so prireditveni šotori, objekti iz montažnih elementov s točkovnimi ali drugačnimi temelji, leseni in kovinski nadhodi nad javnimi cestami in podobno, če investitor vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje.

Postavitev pomožnih objektov ne sme biti v nasprotju z rešitvami v prostorskih sestavinah planskih aktov, prostorsko izvedbenih aktov ter z drugimi splošnimi akti in z njimi ne smejo biti prizadeti zakoniti interesi drugih oseb.
Prav tako morajo biti v skladu z zahtevami o varstvu okolja, sanitarnimi, požarno varstvenimi, vodnogospodarskimi, obrambno zaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem naravne in kulturne dediščine, kar vse prevri pristojna občinska služba pred izdajo svojega mnenja.

Pri postavitvi pomožnih objektov mora stranka v postopku upoštevati naslednje splošne omejitve:
– da ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav,
– da ne zahtevajo novih trajnih komunalnih in drugih priključkov na javne komunalne objekte in naprave,
– da narava pomožnega objekta ne narekuje posebne statične presoje.

Odmik posameznega pomožnega objekta razen medposestne žične ograje, od sosedove parcelne meje mora biti najmanj 4 m, ob pisnih pogojih soseda oziroma mejaša, ki so razumni in jih je možno v razumnem roku tudi rešiti, pa je odmik lahko tudi manjši.
S pisnim soglasjem soseda se lahko ograja ali živa meja postavi na posestno mejo, brez soglasja pa naj bo odmik ograje ali žive meje (do višine 1,5 m) do sosednje parcele najmanj 0,5 m.
Odmik ograj ali žive meje od prometnic mora biti 1,5 m pri občinskih cestah, 1,0 m pri lokalnih poteh, višina ograje pa ne sme presegati 0,8 m, postavitev le-teh pa ne sme ovirati normalne uporabe zemljišča, ter ne sme biti locirana v preglednostnem trikotniku križišča.

Skupna površina pomožnih objektov, lociranih na zemljišču osnovnega objekta ne sme presegati 50 m2 razen pri postavitvi pomožnih objektov v sklopu kmetije.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe v skladu z veljavnimi zakoni:
– Ministrstvo za zdravje – Zdravstveni inšpektorat RS,
– Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.