Na podlagi 18., 46., 53., 54., 55., 56., 57. in 66. člena zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/00 – odločba US, 30/01 in 67/02) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K
o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Ta pravilnik podrobneje ureja izvajanje zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98, 17/00 – odločba US, 30/01 in 67/02; v nadaljnjem besedilu: ZDDV).
II. PREDMET OBDAVČITVE
2. člen
(popravilo stvari, opustitev in dopustitev dejanja)
(1) Popravilo stvari, opustitev in dopustitev nekega dejanja se šteje za opravljanje storitev.
(2) Opustitev dejanja pomeni predvsem odrekanje od konkuriranja na trgu ter prenehanje opravljanja dejavnosti. Dopustitev dejanja med drugim pomeni tudi dovolitev uporabe premičnih oziroma nepremičnih stvari in premoženjskih pravic.
3. člen
(uporaba naročnikovega materiala)
(1) Če naročnik izroči proizvajalcu material zaradi predelave, obdelave, dodelave ali izdelave določenega izdelka, ta izročitev ne šteje za promet blaga v smislu ZDDV.
(2) Če proizvajalec iz prejšnjega odstavka ne porabi vsega materiala, ki mu ga je izročil naročnik in mu neporabljenega materiala ne vrne, se šteje, da je naročnik v tem delu opravil obdavčljivo dobavo materiala proizvajalcu.
4. člen
(zamenjava)
(1) Pri zamenjavi blaga ali storitev se šteje, da je vsak dobavitelj oziroma izvajalec storitev opravil obdavčljivo dobavo.
(2) Zamenjava vračljive embalaže se ne šteje za zamenjavo blaga v smislu 9. točke drugega odstavka 4. člena ZDDV, če jo dobavitelj blaga v vračljivi embalaži vodi evidenčno v skladu z uzancami o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže.
5. člen
(statusno preoblikovanje družb)
Pri statusnem preoblikovanju družbe z združitvijo (pripojitev ali spojitev), delitvijo ter s spremembo pravnoorganizacijske oblike, ki se opravi v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, se za prenos blaga in pravic na univerzalnega pravnega naslednika prenosnika šteje, da promet ni bil opravljen.
6. člen
(prenos podjetja)
Pri prenosu podjetja ali dela podjetja (sredstev in virov sredstev) na drugega davčnega zavezanca se šteje, da promet blaga ni bil opravljen le, če prevzemnik podjetja ali dela podjetja, kot naslednik prenosnika, nadaljuje dejavnost podjetja ali dela podjetja.
7. člen
(stvarni vložki)
(1) Če davčni zavezanec prispeva stvarni vložek v družbo (davčnega zavezanca), od katerega ni imel pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), se šteje, da promet ni bil opravljen.
(2) Če davčni zavezanec prispeva stvarni vložek v družbo (davčnega zavezanca), od katerega je imel pravico do odbitka vstopnega DDV se šteje, da promet ni bil opravljen, če se stvarni vložek uporablja za opravljanje dejavnosti, od katere se obračunava in plačuje DDV.
(3) Če se stvarni vložki iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabljajo za druge namene, kot za tiste, za katere ima prevzemnik pravico do odbitka vstopnega DDV, je potrebno plačati DDV v skladu z določbami ZDDV, ki veljajo za obračun DDV od uporabe blaga in storitev za zasebne namene.
8. člen
(likvidacija in stečaj)
(1) Dobave blaga in storitev, opravljene v postopku likvidacije in v postopku stečaja, se v skladu z ZDDV štejejo za obdavčljiv promet blaga in storitev.
(2) Prejšnji odstavek se nanaša tudi na prodajo celote sredstev stečajne mase stečajnega dolžnika.
9. člen
(prodaja blaga v postopku izvršbe)
(1) Če z zakonom pooblaščeni organ v postopku izvršbe proda blago, se šteje, da je dolžnik blago neposredno dobavil kupcu.
(2) DDV v imenu dolžnika obračuna organ, ki vodi postopek izvršbe, na dokumentu o prodaji blaga.
10. člen
(zastava stvari in ustanovitev zastavne pravice)
(1) Izročitev stvari v zastavo in ustanovitev zastavne pravice se ne šteje za dobavo blaga oziroma storitev.
(2) Če zastavni upnik ali nekdo tretji, ki sta ga sporazumno določila zastavitelj in zastavni upnik, uporablja zastavljeno stvar proti plačilu, se takšna uporaba šteje za obdavčljiv promet.
(3) Če zastavni upnik zastavljene stvari ne proda, nanj pa preide lastninska pravica na zastavljeni stvari se šteje, da je opravljen promet blaga s strani zastavitelja zastavnemu upniku.
11. člen
(odškodnina, delna izpolnitev pogodbe)
(1) Od odškodnin se ne obračunava in ne plačuje DDV.
(2) Za odškodnino iz prejšnjega odstavka se štejejo:
– dobava, ki jo dobavitelj opravi kot povračilo za škodo, nastalo na podlagi prejšnje dobave, če dobavitelj odgovarja za škodo in njene posledice na podlagi zakona ali pogodbe;
– zamudne obresti, ki jih davčni zavezanec zaračunava svojim dolžnikom do višine predpisanih zamudnih obresti in stroški opomina;
– pogodbene kazni;
– povračila škode zaradi razveljavitve pogodbe, če plačnik za to ni pridobil nikakršnega blaga oziroma ni prejel nikakršne storitve.
(3) Če se pogodba izpolni deloma, se od te delne izpolnitve plača DDV.
12. člen
(vračilo blaga)
(1) Šteje se, da dobava ni bila izvršena, če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve in stranki druga drugi vrneta vse, kar sta do prekinitve pogodbe prejeli v zvezi z njenim izvrševanjem.
(2) Če dobavitelj zamenja eno blago z drugim enakovrednim blagom se šteje, da je bila opravljena prvotno nameravana dobava blaga, ki se šteje za obdavčljiv promet.
(3) Če dobavitelj v garancijskem roku zamenja dobavljeno blago z drugim blagom iste vrste, enake trgovske kvalitete in tehničnih karakteristik, ta dobava ne šteje za obdavčljiv promet.
(4) Če dobavitelj iz drugega in tretjega odstavka tega člena da v zamenjavo drugo blago, manjše ali večje vrednosti, te razlike zmanjšujejo oziroma povečujejo davčno osnovo.
13. člen
(donacije)
Znesek, ki ga davčni zavezanec izplača osebam, ki so v skladu s predpisi ustanovljene za opravljanje humanitarne, kulturne, znanstvene, zdravstvene, socialno-varstvene, vzgojno-izobraževalne, športne, verske ali sindikalne dejavnosti in ne gre za plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, ni predmet DDV.
14. člen
(članarine)
(1) Od članarin se ne obračunava DDV, če prejeta članarina ne predstavlja plačila za opravljanje enake ali podobne dejavnosti, kot jo opravlja drug davčni zavezanec v skladu s 13. členom ZDDV.
(2) Če oseba iz tretjega odstavka 13. člena ZDDV, ki prejema članarino, opravlja izključno dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, članarina ni predmet DDV. Če oseba, ki prejema članarino, opravlja dejavnost iz drugega odstavka 13. člena ZDDV in hkrati opravlja dejavnost oziroma transakcije, navedene v tretjem odstavku 13. člena ZDDV, obračuna DDV od dela članarine, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost.
(3) Od članarin, ki jih prejemajo nepridobitne organizacije iz 11. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se DDV ne plačuje, če ni verjetno, da oprostitev DDV vodi k izkrivljanju konkurence, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.
(4) Če članarino prejme davčni zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 26. člena ZDDV in je priglasil davčnemu organu, da bo opravljal svojo dejavnost kot oproščeno po 11. točki prvega odstavka 26. člena ZDDV, lahko uveljavlja oprostitev plačila DDV tudi od članarin, razen če članarina predstavlja plačilo za promet blaga oziroma storitev iz tretjega odstavka 26. člena ZDDV.
15. člen
(primanjkljaj blaga)
Primanjkljaj blaga se šteje za promet blaga v skladu s 7. točko drugega odstavka 4. člena ZDDV, razen:
– primanjkljaja in izgub, nastalih zaradi višje sile;
– primanjkljaja, ki je neločljivo povezan s procesom izdelave in predelave blaga;
– primanjkljaja in uničenja iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem in prevozom blaga v dejanskem obsegu, ki pa ne sme biti večji od običajnega, ki ga določi strokovno združenje.
16. člen
(darila manjših vrednosti)
Kot darilo manjše vrednosti po 2. točki drugega odstavka 5. člena ZDDV se šteje izročitev blaga manjše vrednosti, v zvezi s katero ne nastane obveznost protidobave oziroma protistoritve prejemnika blaga.
17. člen
(uvoz)
Vnos blaga, od katerega se plačuje DDV pri uvozu v skladu z 11. členom ZDDV, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga, ne glede na namen vnosa blaga na carinsko območje.
III. OSEBE, KI MORAJO PLAČATI DDV
18. člen
(davčni zavezanec)
(1) Davčni zavezanec je vsaka oseba (pravna ali fizična) iz prvega odstavka 13. člena ZDDV, ne glede na to, ali je vpisana v sodni register oziroma drug ustrezen register ali predpisano evidenco.
(2) Davčni zavezanec opravlja dejavnost neodvisno (samostojno), če jo opravlja za svoj račun in na svojo odgovornost.
(3) Fizična oseba, ki opravlja dejavnost deloma neodvisno (samostojno) in deloma odvisno (nesamostojno), je davčni zavezanec v delu, ki se nanaša na neodvisno dejavnost.
(4) Davčni zavezanec je tudi oseba, ki ima sedež oziroma bivališče izven Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja oseba), ki opravi obdavčljiv promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, razen v primerih, ko ZDDV določa drugače.
19. člen
(tuja oseba)
(1) Za tujo osebo, ki v Sloveniji opravlja pridobitno dejavnost preko podružnice oziroma kot podružnica, ustanovljena v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, obračunava in plačuje DDV podružnica tuje osebe. Podružnica tuje osebe nastopa v imenu in za račun tuje osebe, pri čemer mora uporabljati firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svoje ime.
(2) Tuja oseba, ki v skladu s predpisi ni dolžna ustanoviti podružnice, bo pa opravila promet v Sloveniji, se vpiše v register zavezancev za DDV in lahko imenuje davčnega zastopnika, ki v njenem imenu izpolnjuje obveznosti, določene z ZDDV in s tem pravilnikom.
20. člen
(davčni zastopnik)
(1) Tuja oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko za davčnega zastopnika imenuje pravno ali fizično osebo, ki:
– opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV,
– ima sedež oziroma stalno bivališče v Sloveniji ter
– je registrirana za DDV v skladu z 58. členom ZDDV.
(2) Davčni zastopnik iz prejšnjega odstavka ne more biti podružnica tuje osebe.
(3) Davčni zastopnik v imenu tuje osebe izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV (sestavlja in predlaga obračune DDV, vodi knjige izdanih in knjige prejetih računov, plačuje DDV itd.).
(4) Če istega davčnega zastopnika imenuje več tujih oseb, tak davčni zastopnik predlaga davčnemu organu obračune DDV ter izpolnjuje druge obveznosti iz naslova DDV za vsako tujo osebo posebej.
(5) Tuja oseba mora davčnemu zastopniku poslati izvirnik računa, ki ga izda za opravljen promet blaga oziroma storitev, brez obračunanega DDV. Davčni zastopnik mora na podlagi izvirnika računa sestaviti dokument v dveh izvodih, na katerem mora navesti:
– svojo firmo oziroma ime in sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo davčno številko;
– datum izdaje dokumenta;
– ime in sedež oziroma stalno prebivališče tuje osebe ter davčno številko tuje osebe, ki mu jo je dodelil pristojni davčni organ Republike Slovenije;
– zaporedno številko, pod katero je dokument vpisan v knjigo izdanih računov, ki jo vodi v imenu tuje osebe;
– znesek DDV;
– vse druge podatke, ki so predpisani v 34. oziroma 35. členu ZDDV.
(6) Prvi izvod dokumenta iz prejšnjega odstavka in izvirnik računa iz prejšnjega odstavka, ki ga je davčni zastopnik prejel od tuje osebe, mora davčni zastopnik poslati kupcu blaga oziroma naročniku storitev, drugi izvod dokumenta in kopijo računa, pa zadržati v svojem knjigovodstvu.
(7) Če tuja oseba imenuje davčnega zastopnika, je davčni zastopnik solidarno odgovoren za plačilo DDV, ki ga mora v skladu z 39. členom ZDDV plačati tuja oseba, za plačilo morebitnih kazni in zamudnih obresti glede davčnega dolga. Če davčni organ ugotovi, da davčni zastopnik ne izpolnjuje obveznosti iz naslova DDV, mu lahko prepove nadaljnje zastopanje.
(8) Davčni organ vodi o davčnih zastopnikih posebno evidenco.
(9) Ta člen se ne nanaša na promet blaga in storitev, v zvezi s katerim je plačnik DDV prejemnik blaga ali storitev oziroma uvoznik.
21. člen
(prejemnik blaga oziroma storitev)
(1) Če tuja oseba, ki opravi promet blaga oziroma storitev v Sloveniji, ne imenuje davčnega zastopnika oziroma se ne registrira za DDV v skladu z 58. členom ZDDV, je v skladu z drugim stavkom 2. točke 12. člena ZDDV plačnik DDV prejemnik tega blaga oziroma storitev.
(2) Plačnik DDV na podlagi drugega stavka 2. točke 12. člena ZDDV je tudi davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV in tuja oseba, ki ne opravlja dejavnosti preko podružnice oziroma ne imenuje davčnega zastopnika.
(3) Za storitve iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV, ki jih opravi tuja oseba, je plačnik DDV v skladu s 3. točko 12. člena ZDDV, prejemnik teh storitev.
22. člen
(plačnik DDV pri uvozu)
(1) Carinski dolžnik, ki mora po 5. točki 12. člena ZDDV pri uvozu plačati DDV, je oseba iz tretjega oziroma četrtega odstavka 143. člena carinskega zakona.
(2) Če nastane obveznost za plačilo DDV pri uvozu zaradi drugih razlogov, kot pa je sprejem carinske deklaracije za sprostitev uvoženega blaga v prost promet oziroma carinske deklaracije za začasni uvoz blaga z delno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev, so carinski dolžniki, ki morajo po 5. točki 12. člena ZDDV pri uvozu plačati DDV, osebe iz četrtega odstavka 144. člena, tretjega odstavka 145. člena, tretjega odstavka 146. člena ali tretjega oziroma četrtega odstavka 147. člena carinskega zakona.
(3) Če je glede na okoliščine posameznega primera mogoče več oseb opredeliti kot carinske dolžnike, ki so v skladu s 5. točko 12. člena ZDDV pri uvozu dolžni plačati DDV, so te osebe solidarno odgovorne za plačilo DDV.
(4) Če glede na okoliščine posameznega primera ni mogoče ugotoviti carinskega dolžnika v skladu s carinskimi predpisi, je dolžna DDV pri uvozu blaga plačati oseba, ki je dejanski prejemnik blaga.
IV. KRAJ OBDAVČITVE
23. člen
(prevozne storitve)
(1) Pri prevoznih storitvah se za kraj opravljene storitve šteje celotna pot, kjer se opravi prevozna storitev, ne glede na vrsto prevoza, vključno z zračnim in pomorskim prevozom. Če se prevozna storitev ne opravi le v Sloveniji, se del prevoza, ki je opravljen v Sloveniji šteje za obdavčljiv promet; del prevoza, ki je opravljen izven Slovenije, pa se za namene ZDDV šteje za v Sloveniji neobdavčljiv promet. V tem primeru je potrebno prevozno storitev razdeliti na število prevoženih kilometrov v Sloveniji in na število prevoženih kilometrov izven Slovenije.
(2) Pri mednarodnem zračnem in mednarodnem pomorskem prevozu se šteje, da se prevoz začne s potnikovim prestopom carinske kontrolne točke pri odhodu oziroma prihodu.
24. člen
(kraj opravljanja storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV)
Pri storitvah iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV se za kraj opravljanja storitev šteje:
– kraj sedeža prejemnika, če je prejemnik storitve davčni zavezanec;
– kraj poslovne enote davčnega zavezanca – prejemnika, če je prejemnik storitve poslovna enota;
– kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki opravi storitev svoj sedež ali poslovno enoto (prvi odstavek 17. člena ZDDV), če prejemnik navedenih storitev ni davčni zavezanec, ki opravlja dejavnost v skladu z drugim odstavkom 13. člena ZDDV.
25. člen
(posebno pravilo)
Ne glede na zadnjo alineo prejšnjega člena se za kraj opravljene storitve šteje kraj, kjer ima sedež oziroma stalno bivališče prejemnik storitve, če mu davčni zavezanec, ki je opravil storitev, ni zaračunal DDV po predpisih države svojega sedeža.
V. NASTANEK OBVEZNOSTI OBRAČUNA DDV
26. člen
(splošno)
(1) Če je izdan račun, nastane obveznost obračuna DDV (v nadaljnjem besedilu: davčna obveznost) ne glede na to, v katerem delu je dobava opravljena oziroma ne glede na to ali je bila dobava opravljena ali ne.
(2) Rok plačila, odlog plačila ali kreditiranje dobave ne vplivajo na nastanek davčne obveznosti.
27. člen
(izročitev blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV)
Pri izročitvi blaga po 3. točki drugega odstavka 4. člena ZDDV, nastane obveznost obračuna DDV za celotno vrednost blaga, in sicer v tistem davčnem obdobju, v katerem je blago izročeno.
28. člen
(nevrnjena vračljiva embalaža)
Pri zaračunavanju nevrnjene vračljive embalaže nastane davčna obveznost v obdobju, v katerem je bila embalaža zaračunana.
29. člen
(predplačila)
Pri predplačilih nastane davčna obveznost na dan prejema predplačila, ne glede na dejansko opravljen promet blaga oziroma storitev. DDV se obračuna po ustrezni preračunani stopnji iz tretjega odstavka 38. člena tega pravilnika.
30. člen
(uvoz blaga)
(1) V skladu s prvim in drugim odstavkom 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat, ko nastane obveznost obračuna carinskega dolga po 143. členu carinskega zakona.
(2) Po tretjem odstavku 20. člena ZDDV nastane davčna obveznost takrat, ko nastane obveznost obračuna carinskega dolga v skladu s 144. do 148. členom carinskega zakona.
(3) Četrti odstavek 20. člena ZDDV se uporabi vedno, kadar bi obveznost obračuna carinskega dolga morala nastati v skladu s 143. do 148. členom carinskega zakona, pa ne nastane, ker je za zadevno blago predpisana stopnja uvoznih dajatev “prosto”.
VI. DAVČNA OSNOVA
31. člen
(neporabljen material)
Od neporabljenega materiala iz drugega odstavka 3. člena tega pravilnika se DDV obračunava in plačuje od tržne vrednosti tega materiala.
32. člen
(zamenjava)
Kot vrednost iz četrtega odstavka 21. člena ZDDV se šteje tržna vrednost vsakega blaga ali storitve, ki je predmet zamenjave.
33. člen
(lastna cena)
Lastna cena po šestem odstavku 21. člena ZDDV se določa v skladu z računovodskimi standardi oziroma v skladu s predpisi o vodenju poslovnih knjig zasebnikov.
34. člen
(povečanje davčne osnove)
Po osmem odstavku 21. člena ZDDV se davčna osnova poveča, kadar je izvršeno višje plačilo od dogovorjenega, ne glede na razloge za višje plačilo. Odbitek vstopnega DDV v višini dejansko plačanega DDV (višjega) je mogoč samo, če je dobavitelj za to povečanje plačila izdal račun v skladu s 34. členom ZDDV.
35. člen
(zmanjšanje davčne osnove)
(1) Po desetem odstavku 21. člena ZDDV lahko davčni zavezanec zmanjša znesek DDV tudi od naknadno priznanih popustov, kot so npr. superrabati in bonifikacije, če so bili dogovorjeni neposredno med dobaviteljem in prejemnikom.
(2) Zmanjšanje davčne osnove po desetem odstavku 21. člena ZDDV se pri dobavitelju lahko opravi v davčnem obdobju, v katerem je prejel pisno obvestilo prejemnika, da je popravil vstopni DDV.
(3) Če kupec vrne blago, pri dobavi katerega je bil izdan račun, na podlagi katerega je odbil vstopni DDV, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.
(4) V primerih iz četrtega odstavka 12. člena tega pravilnika se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.
(5) Če je prišlo do prekinitve pogodbe oziroma odpovedi dobave blaga ali odpovedi izvršitve storitve, potem, ko je že bil izdan račun, na podlagi katerega bi prejemnik lahko uveljavljal odbitek vstopnega davka, se davčna osnova lahko popravi le, če so izpolnjeni pogoji iz desetega odstavka 21. člena ZDDV.
36. člen
(davčna osnova pri uvozu blaga)
(1) V skladu s prvim odstavkom 22. člena ZDDV se vrednost blaga določa v skladu s 15. do 26. členom in drugimi posebnimi določbami carinskega zakona za ugotavljanje carinske vrednosti blaga.
(2) V skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZDDV se v davčno osnovo pri uvozu blaga vštevajo tisti posredni stroški, ki so glede na dogovorjeno pariteto dobave vključeni v ceno.
(3) Če je bilo carinsko blago predmet carinskega skladiščenja, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga med skladiščenjem pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(4) Če je bilo blago v času carinskega skladiščenja predmet običajnih postopkov in ravnanj v skladu s 83. členom carinskega zakona in se na zahtevo carinskega deklaranta uporabi drugi odstavek 85. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(5) Če je bilo blago obdelano, dodelano, predelano ali popravljeno v okviru postopka uvoza zaradi izvoza po sistemu odloga plačila carine, pa za pridobljene proizvode nastane obveznost obračuna DDV pri uvozu, se za določitev davčne osnove po prvem odstavku 22. člena ZDDV za plačilo DDV za uvoženo blago, vdelano v pridobljeni proizvod, upošteva ista metoda določitve deleža uvoženega blaga v pridobljenem proizvodu, kot je bila v skladu s carinskimi predpisi uporabljena za določitev tega deleža zaradi izračuna višine carinskega dolga.
(6) Če je carinsko blago, katerega davčno osnovo je treba določiti, v prosti carinski coni, stroški skladiščenja in ohranjanja blaga medtem, ko je blago v prosti carinski coni pa niso izkazani ločeno in se zato vštevajo v carinsko vrednost blaga, se ti stroški vštevajo tudi v vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(7) Če je bilo blago v času, ko se je nahajalo v prosti carinski coni, predmet običajnih postopkov in ravnanj iz prvega odstavka 83. člena carinskega zakona in se na zahtevo carinskega deklaranta uporabi drugi odstavek 140. člena carinskega zakona, se takšna vrednost blaga upošteva tudi kot vrednost iz prvega odstavka 22. člena ZDDV.
(8) V skladu z drugim in tretjim odstavkom 22. člena ZDDV se dokazuje, da so v davčno osnovo vključeni posamezni elementi, oziroma da so iz nje izključeni, z dokumenti, ki jih mora zadevna oseba predložiti carinskemu organu zaradi ugotavljanja carinske vrednosti blaga v skladu s carinskimi predpisi.
37. člen
(davčna osnova pri vrnitvi blaga z začasnega izvoza na oplemenitenje)
(1) V skladu s četrtim odstavkom 22. člena ZDDV se davčna osnova iz prvega odstavka 22. člena ZDDV za obračun DDV pri ponovnem uvozu blaga ugotovi tako, da se od carinske vrednosti ponovno uvoženega blaga odšteje vrednost začasno izvoženega blaga.
(2) Carinska vrednost ponovno uvoženega blaga se ugotovi v skladu s 15. do 26. členom carinskega zakona. Vrednost začasno izvoženega blaga pa se ugotovi v skladu s četrtim odstavkom 115. člena carinskega zakona.
(3) Če se carinska vrednost blaga, ki se ponovno uvaža po popravilu ali predelavi, določa na podlagi sedmega odstavka 115. člena carinskega zakona, tako ugotovljena vrednost predstavlja tudi vrednost iz četrtega odstavka 22. člena ZDDV za obračun DDV ob uvozu.
(4) Pri določitvi davčne osnove za obračun DDV ob uvozu blaga, ki je bilo začasno izvoženo na oplemenitenje v skladu s prvim in tretjim odstavkom tega člena, se upoštevata tudi drugi in tretji odstavek 22. člena ZDDV.
VII. DAVČNA STOPNJA
38. člen
(stopnji DDV)
(1) DDV se v skladu s 24. oziroma 25. členom ZDDV plača po stopnji 20% oziroma 8,5% od davčne osnove.
(2) Pri izračunu zneska DDV, ki je vsebovan v plačilu, se uporablja preračunana davčna stopnja, ki se izračuna na naslednji način:
stopnja DDV x 100
preračunana davčna stopnja = ————————————————————
100 + stopnja DDV
(3) Preračunana stopnja 20% znaša 16,6667%, preračunana stopnja 8,5% znaša 7,8341%.
(4) Če je za posamezno blago ob uvozu, glede na namen uporabe, mogoče uporabiti splošno ali nižjo davčno stopnjo, se lahko nižja davčna stopnja uporabi le, če davčni zavezanec blago uporabi za namen, za katerega je predpisana nižja davčna stopnja.
39. člen
(sklicevanje na carinsko tarifo)
Pri uvrščanju blaga v ustrezno tarifno oznako kombinirane nomenklature se upoštevata uredba o kombinirani nomenklaturi s carinskimi stopnjami (Uradni list RS, št. 98/01, 13/02 in 63/02) ter navodila za razvrščanje blaga v kombinirano nomenklaturo (Uradni list RS, št. 77/99 in 57/01).
40. člen
(izdelki iz 1. točke 25. člena ZDDV)
(1) Med izdelke (blago) iz 1. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki in kmetijski pridelki, ki so samostojno ali kot dodatki in nadomestki, primerni za zaužitje brez predhodne priprave ali po običajnem postopku priprave hrane kot hrana za ljudi oziroma krma za živali (v nadaljevanju: hrana) ter kmetijski pridelki (semena, rastline in žive živali), ki se pridelujejo z namenom zagotavljanja surovin za pripravo hrane za ljudi oziroma krme za živali in se uvrščajo v naslednje oznake kombinirane nomenklature (v nadaljnjem besedilu: tarifna oznaka):
1. žive živali (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105), žive ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 10, 0306 in 0307) ter živi kunci, žabe, srnjad, jerebice, fazani in druga divja perutnina;
2. meso in drugi užitni klavnični izdelki (tarifne oznake: od 0201 do vključno 0210);
3. ribe, raki, mehkužci in drugi vodni nevretenčarji (tarifne oznake: 0301 razen 0301 10 ter od 0302 do vključno 0307);
4. mlečni izdelki (tarifne oznake: od 0401 do vključno 0406);
5. perutninska in ptičja jajca (tarifne oznake: 0407 00 in 0408);
6. naravni med (tarifna oznaka: 0409 00 00);
7. drugi užitni izdelki živalskega izvora (tarifni oznaki: 0410 00 00 in 0504 00 00);
8. užitne vrtnine, koreni in gomolji (tarifne oznake: od 0701 do vključno 0714);
9. užitno sadje in oreški (tarifne oznake: od 0801 do vključno 0813);
10. kava, čaj in začimbe (tarifne oznake: od 0901 do vključno 0910);
11. žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
12. proizvodi mlinske industrije (tarifne oznake: od 1101 00 do vključno 1106);
13. oljna semena in plodovi (tarifne oznake: 1201 00 in 1207) in moka iz soje (tarifna oznaka 1208 10 00);
14. razne rastline in njihovi deli (tarifna oznaka: 1211), rožiči (tarifna oznaka: 1212 10 10), alge (tarifna oznaka: 1212 20 00), koščice in jedra (tarifna oznaka: 1212 30 00) in drugo, primerno za človeško prehrano (tarifna oznaka: 1212 99 80);
15. žitna slama in pleve (tarifna oznaka: 1213 00 00), krmna koleraba, krmna pesa, korenje za krmo; seno, lucerna, detelja, esparzeta, krmni ohrovt, volčji bob, grašica in podobni pridelki za krmo (tarifna oznaka: 1214);
16. masti in olja živalskega in rastlinskega izvora (tarifne oznake: od 1501 00 do vključno 1502 00, od 1506 00 00 do vključno 1509, od 1511 do vključno 1512 in od 1514 do vključno 1517);
17. izdelki iz mesa, rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev (tarifne oznake: od 1601 00 do vključno 1605);
18. sladkor in sladkorni proizvodi (tarifne oznake: od 1701 do vključno 1704);
19. čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav (tarifna oznaka: 1806);
20. izdelki iz žit, moke, škroba ali mleka; slaščičarski izdelki (tarifne oznake: od 1901 do vključno 1905);
21. proizvodi iz vrtnin, sadja, oreškov ali drugih delov rastlin (tarifne oznake: od 2001 do vključno 2009);
22. razna živila (tarifne oznake: od 2101 do vključno 2106);
23. pijače (tarifne oznake: 2009 in 2201 do vključno 2202), kis in nadomestki kisa (tarifna oznaka: 2209 00);
24. ostanki in odpadki živilske industrije (tarifne oznake: od 2301 do vključno 2306, 2308 00);
25. izdelki, ki se uporabljajo kot krma (hrana) za živali (tarifna oznaka: 2309);
26. sol iz tarifne oznake 2501 00;
27. morska pena iz tarifne oznake 2530 90 20;
28. saharin in njegove soli (tarifna oznaka: 2925 11 00), provitamini in vitamini (tarifna oznaka: 2936), matični mleček iz tarifne oznake 3001 20 90;
29. preparati za zaslajevanje in dietetična sol iz tarifne oznake 3824 90 99.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se uporabi splošna stopnja DDV za izdelke in kmetijske pridelke, ki so sicer uvrščeni v eno izmed tarifnih oznak iz prejšnjega odstavka, vendar se ne uporabljajo kot hrana ali kot surovina za pripravo hrane, niti niso uvrščeni med živali za pitanje ter semena in sadike, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, določene v prvem, drugem in tretjem odstavku 47. člena tega pravilnika. Prav tako se splošna stopnja DDV uporabi za izdelke, ki vsebujejo več kot 0,5 volumskega odstotka alkohola na maso izdelka, ne glede na tarifno oznako, v katero se uvrščajo.
(3) Priprava jedi iz 1. točke 25. člena ZDDV pomeni pripravo in strežbo jedi v dejavnosti, ki se po predpisih šteje za gostinsko dejavnost.
41. člen
(zdravila, izdelki za nadzorovanje rojstev in izdelki za higiensko zaščito)
(1) Med zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni v humani in veterinarski medicini, iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– zdravila iz tarifnih oznak 3003 in 3004 za uporabo v zdravljenju ali preprečevanju internih in eksternih bolezni ljudi in živali;
– antiserumi in druge frakcije krvi; cepiva; toksini; človeški, živalski in rastlinski virusi in antivirusi in bakteriofagi iz tarifne oznake 3002.
(2) Med izdelke za nadzorovanje rojstev iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– kemična sredstva za kontracepcijo na osnovi hormonov ali spermicidov (tarifna oznaka: 3006.60);
– preservativi iz tarifnih oznak 3926 90 99 in 4014 10 00;
– kontracepcijske spirale (tarifna oznaka: 9018 90 85).
(3) Med izdelke za higiensko zaščito iz 3. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– vata, gaza, obveze in podobni proizvodi (npr. obliži, obkladki) iz tarifne oznake 3005;
– izdelki iz tarifne oznake 3006 10 (sterilni kirurški katgut, sterilni materiali in sterilni adhezivi v kirurgiji za zapiranje ran; sterilna laminarija in sterilni tamponi; sterilna absorpcijska sredstva za zaustavljanje krvavitev v kirurgiji in zobarstvu);
– izdelki iz tarifne oznake 3006 40 00 (zobarski cementi in druga zobarska polnila; cementi za rekonstrukcijo kosti).
(4) Med izdelke iz prve alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: medicinski preparati, našteti v uradni zdravilniški knjigi (farmakopeji), ki ne vsebujejo zadosti aktivnih sestavin, da bi jih lahko šteli kot primerne za terapevtsko ali profilaktično rabo (na primer: preparati zoper aknavost, ki so namenjeni predvsem čiščenju kože); koloidno žveplo iz tarifne oznake 2802, razen, če je pripravljeno v odmerkih ali pakiranjih za prodajo na drobno za terapevtske ali profilaktične namene; koloidi plemenitih kovin, četudi so pripravljeni za medicinsko rabo (tarifna oznaka: 2843); vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj in preparati iz tarifnih oznak od 3303 do 3307 tudi, če imajo terapevtske ali profilaktične lastnosti; medicinska mila (tarifna oznaka: 34 01); insekticidi, dezinfekcijska sredstva in druga sredstva iz tarifne oznake 3808.
(5) Med izdelke iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: človeška kri in živalska kri, pripravljena za terapevtsko, profilaktično ali diagnostično uporabo, ki je oproščena plačila DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV; mikroorganske kulture in diagnostični seti.
(6) Med izdelke iz prve alinee tretjega odstavka tega člena se ne uvrščajo: povoji, obliži itd., ki vsebujejo cinkov oksid in pa povoji za zlome, ki so prevlečeni z mavcem in niso pripravljeni v pakiranjih za prodajo na drobno za medicinske, kirurške, zobarske ali veterinarske namene; sadra, specialno žgana in fino zmleta za zobarske potrebe in preparati na osnovi sadre za uporabo v zobarstvu (tarifne oznake: 2520 ali 3407); izdelki iz tarifne oznake 3006 in sanitarne brisače in sanitarni tamponi (tarifne oznake: 4818, 5601 ali 6307).
42. člen
(medicinska oprema in pripomočki)
(1) Med izdelke iz 4. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
1. invalidski vozički (tarifna oznaka: 8713) ter deli in pribor za invalidske vozičke (tarifna oznaka: 8714 20 00);
2. ortopedske priprave, tudi bergle, kirurški in kilni pasovi; opornice in druge priprave za prelome; umetni deli telesa; aparati za izboljšanje sluha in druge priprave, ki se nosijo na telesu ali vdelajo v telo, da bi odpravile hibo ali invalidnost (tarifna oznaka: 9021);
3. otroški tricikel za otroke z motorično prizadetostjo (tarifna oznaka: 8712 00 80), lesen stolček za otroke z motorično prizadetostjo (iz tarifne oznake: 9401), terapevtski valji, terapevtske žoge, terapevtske gibalne deske in terapevtske blazine za otroke z motorično prizadetostjo (tarifni oznaki: 3926 90 99, 9506 62 90), sobno dvigalo in dvigalo za kopalnico (tarifna oznaka: 8428 90 98);
4. ortopedski čevlji, izdelani po meri (tarifna oznaka: 9021 90 90) in začasni čevlji, namenjeni za uporabo po težkih operacijah na stopalih (64. poglavje carinske tarife);
5. električni stimulatorji pri inkontinenci blata in urina ter mišično živčni stimulatorji (tarifna oznaka: 9018 90 75);
6. dihalni aparati (iz tarifne oznake: 9019 20 00), merilec pretoka zraka (tarifna oznaka: 9026 10), ventilator (tarifni oznaki: 84 14 51, 84 14 59);
7. pripomočki pri umetno izpeljanem črevesju (tarifni oznaki: 3214 10 10, 3506 10 00);
8. pripomočki pri težavah z odvajanjem seča (iz tarifnih oznak: 3923, 9018 39 00, 4818 40 99, 5601 10 10 ali 5601 10 90 in 9021 90 90, 3214 10 10, 3506 10 00);
9. aparati za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027), diagnostični trakovi za aparate za določanje glukoze v krvi (tarifna oznaka: 9027 90 50), mehanski injektorji (tarifni oznaki: 9018 31 10, 9018 31 90), igle za mehanski injektor (tarifna oznaka: 9018 32 10), prožilna naprava in lanceta za prožilno napravo (tarifna oznaka: 9018 90 85), brizga z iglo za enkratno uporabo (tarifni oznaki: 9018 31 10, 9018 31 90), igle za enkratno uporabo (tarifna oznaka: 9018 32 10), diagnostični trakovi za optično čitanje (tarifni oznaki: 3822 00 00, 9027 90 50) in lanceta (iz tarifne oznake: 9018 90 85);
10. kanile (tarifna oznaka 9018 39 00);
11. rokavice za poganjanje vozička (tarifne oznake: 6216 00 00, 4203 29 91, 4203 29 99), navleke za krn;
12. pripomočki za slepe in slabovidne: očala za korekcijo vida (iz tarifnih oznak: 9004 10 10, 9004 10 91, 9004 90 10, 9004 90 90); leče (iz tarifnih oznak: 9001 40, 9001 50); kukala za slabovidne (iz tarifne oznake: 9005); lupe za slabovidne (iz tarifne oznake: 9013); stekla (iz tarifnih oznak: 9002 90 90, 9004 90 10), Fresnelova prizma in dodatek za prizmo (iz tarifne oznake: 9002 90 90); kontaktne leče (iz tarifne oznake 9001 30 00); palice za slepe (tarifni oznaki 6602 00 00 ali 9021 90 90).
(2) V skladu s 4. točko prvega odstavka 25. člena ZDDV se z nižjo stopnjo obdavčuje tudi vzdrževanje in popravilo izdelkov iz prejšnjega odstavka.
(3) Med vozila iz prve alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo vozila, ki so preprosto preurejena tako, da jih invalid lahko vozi (kot npr.: avtomobili z ročno krmiljeno sklopko, s pospeševalnikom itd., ki se uvrščajo v tarifno oznako 8703 ali bicikli, opremljeni s posebnim dodatkom, s pomočjo katerega jih invalid lahko poganja z eno nogo, ki se uvrščajo v tarifno oznako 8712) in nosilni vozički za premeščanje bolnikov v bolnicah, na klinikah itd., ki se uvrščajo v tarifno oznako 9402.
(4) Med pripomočke iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo: nogavice za krčne žile (tarifna oznaka: 6115); navadna zaščitna sredstva in naprave, namenjena za zmanjševanje pritiska na določene dele stopala (tarifni oznaki: 3926, če so iz plastičnih mas ali 4014, če so iz celularne gume, pritrjene z lepljivim obližem na gazo); oporni pasovi ali drugi podporni izdelki iz tekstila, katerih osnovna funkcija za podpiranje ali držanje organov izhaja iz njihove elastičnosti (na primer nosečniški pasovi, prsni povoji, trebušni povoji, trakovi za sklepe in mišice-navadno tarifni oznaki: 6212 ali 6307; serijsko izdelana obutev z dvignjenim lokom notranjega podplata za ublažitev ravnih stopal (64. poglavje carinske tarife); pripomočki, ki se namestijo v posteljo ali na podstavek (zaščitne obloge na postelji, naprave za raztegovanje zlomov, izdelane iz cevi itd.).
(5) Med ortopedske pripomočke iz druge alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo ortopedski pripomočki za živali, ne glede na to, da so uvrščeni v tarifno oznako 9021.
43. člen
(prevoz oseb in njihove osebne prtljage)
(1) Prevoz potnikov in njihove osebne prtljage iz 5. točke 25. člena ZDDV vključuje potniški promet na rednih ali izrednih linijah po železnici (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/60.1), cestah (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/60.2), vodi (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/61) ali zraku (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: I/62).
(2) Med potniški promet iz prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo prevozi, ki so oproščeni plačila DDV v skladu z ZDDV.
(3) Osebna prtljaga je prtljaga, ki jo imajo uporabniki prevoznih storitev med prevozom s seboj, ter prtljaga, ki jo je potnik oddal zaradi prevoza istemu prevozniku v času začetka prevoza, prepeljana pa je bila kasneje, vendar le, če ta prevoz ni bil zaračunan posebej.
44. člen
(knjige, časopisi in periodične publikacije)
(1) Med izdelke iz 6. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– tiskane knjige, brošure, letaki in podobno gradivo (tarifna oznaka: 4901);
– časopisi, revije in druge periodične publikacije (tarifna oznaka: 4902);
– otroške slikanice (tarifna oznaka: 4903);
– glasbena dela (tarifna oznaka: 4904 00 00);
– zemljevidi ter hidrografske in podobne karte vseh vrst (tarifna oznaka: 4905).
(2) Med izdelke iz 6. točke 25. člena ZDDV se do članstva Slovenije v Evropski uniji uvrščajo tudi:
– originalni načrti in risbe, rokopisi in fotografske reprodukcije (tarifna oznaka: 4906 00 00);
– koledarji vseh vrst (tarifna oznaka: 4910 00 00);
– gramofonske plošče, plošče za laserske bralne sisteme in drugi posneti nosilci s tekstovnimi, slikovnimi in zvočnimi zapisi (tarifna oznaka: 8524).
(3) Med izdelke iz tretje alinee prejšnjega odstavka se ne uvršča programska oprema.
(4) Med izdelke iz prvega in drugega odstavka tega člena se ne uvrščajo izdelki, ki vključujejo nad 50% reklamnih vsebin.
45. člen
(storitve izvajalskih umetnikov)
Storitve izvajalskih umetnikov iz 8. točke 25. člena ZDDV so: igranje, petje, plesanje, recitiranje ali drugačno umetniško izvajanje avtorskih ali folklornih del s strani igralcev, pevcev, glasbenikov, plesalcev in podobnih oseb. Za izvajalske umetnike se štejejo tudi režiserji dramskih predstav, dirigenti orkestrov, vodje pevskih zborov, oblikovalci tona ter varietejski in cirkuški umetniki.
46. člen
(stanovanja, stanovanjski in drugi objekti, namenjeni za trajno bivanje ter deli teh objektov)
(1) Po stopnji 8,5% iz 11. točke 25. člena ZDDV se obdavčujejo dobave socialnih in neprofitnih stanovanj, stanovanjskih prostorov ali njim pripadajočih delov, posebnih objektov za trajno bivanje in življenje invalidov, ostarelih oziroma oseb, ki potrebujejo tujo pomoč (v nadaljnjem besedilu: stanovanjski objekti) ter njihova gradnja, obnova in popravila, kadar so zaračunana neposredno investitorju.
(2) Če so stanovanjski objekti iz prejšnjega odstavka sestavni del dvo- ali več-stanovanjskih stavb, se nižja stopnja uporabi v pripadajočem deležu.
(3) Za pripadajoče dele stanovanjskih objektov se štejejo pomožni stanovanjski prostori, skupni prostori ali deli ali objekti ali inštalacije tega objekta, kadar so zaradi trajnega bivanja v souporabi stanovalcev in v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu. Inštalacije tega objekta so napeljave, pripadajoče naprave in objekti, ki služijo za trajno bivanje stanovalcev in so v lasti lastnikov stanovanj v tem objektu.
(4) Posebni objekti za trajno bivanje in življenje invalidov, ostarelih oziroma oseb, ki potrebujejo tujo pomoč, so zavodi, domovi in druge ustanove za socialno varstvo invalidov, ostarelih in drugih oseb, potrebnih tuje pomoči, kjer so stanovalci nastanjeni.
(5) Storitve gradnje, obnove in popravil stanovanjskih objektov so storitve uvrščene v šifro F/45 standardne klasifikacije dejavnosti.
(6) Do 31. decembra 2007 se obračunava in plačuje DDV po stopnji 8,5% tudi od stanovanj, stanovanjskih in drugih objektov, namenjenih za trajno bivanje ter delov teh objektov, ki niso del socialne politike, vključno z gradnjo, obnovo in popravili le-teh.
47. člen
(12. točka 25. člena ZDDV)
(1) Med živali za pitanje iz 12. točke 25. člena ZDDV, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu in ribištvu se štejejo domače živali, ki so običajno namenjene za razplod (reprodukcijo) in rejo v okviru dejavnosti živinoreje (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.2) in ribogojstva (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: B/05.02) in se uvrščajo v naslednje tarifne oznake:
– žive živali za razplod in nadaljnjo rejo (tarifne oznake: od 0101 do vključno 0105 ter kunci in čebele);
– žive ribe za razplod (tarifna oznaka: 0301 razen 0301 10);
– raki in mehkužci za razplod iz tarifnih oznak: 0306 in 0307.
(2) Med živali iz prvega odstavka tega člena se uvrščajo tudi ptičja valilna jajca (tarifne oznake: od vključno 0407 00 11 do vključno 0407 00 19) ter bikovo seme (tarifna oznaka: 0511 10 00) in seme drugih živali iz tarifne oznake: 0511 99 90.
(3) Med semena in sadike iz 12. točke 25. člena ZDDV, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu se uvrščajo semena in sadike kmetijskih in gozdnih rastlin, ki so dane v promet v skladu s predpisi, ki urejajo promet s semeni in sadikami in so uvrščene v naslednje tarifne oznake:
– žive rastline, razen okrasnih (tarifne oznake: 0602 10, 0602 20, 0602 90 10, 0602 90 30 in 0602 90 41);
– semenski krompir (tarifna oznaka: 0701 10 00), čebulček, semenski česen in šalotka, druga semena užitnih čebulnic (tarifna oznaka: 0703), semenski hibrid sladke koruze (tarifna oznaka: 0712 90 11), sušena semena stročnic (tarifna oznaka: 0713);
– seme začimb (tarifni oznaki: 0909 in 0910 99 10);
– semenska žita (tarifne oznake: od 1001 do vključno 1008);
– oljna semena za setev (tarifne oznake: od 1201 00 do vključno 1207), seme, plodovi in trosi za setev (tarifna oznaka: 1209, razen 1209 30 00 in 1209 99 91), seme rožiča (tarifna oznaka: 1212 10 99).
(4) Med gnojila iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo gnojila iz tarifnih oznak: od 3101 00 00 do vključno 3105.
(5) Med fitofarmacevtska sredstva iz 12. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo izdelki, ki so v skladu s predpisi o fitofarmacevtskih sredstvih uvrščeni v seznam fitofarmacevtskih sredstev, ki so registrirana za promet in uporabo v Republiki Sloveniji.
(6) Med storitve iz 12. točke 25. člena ZDDV, ki so namenjene izključno uporabi v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, se uvrščajo:
– storitve za rastlinsko pridelavo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.412;
– storitve za živinorejo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/01.42, razen nege, čuvanja in oskrbe hišnih živali ter storitev zatočišč za živali;
– gozdarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: A/02.02; dela pri vzdrževanju gozdnih cest in vlak ter dela pri gojenju, varstvu in izkoriščanju gozda;
– ribiške in ribogojske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: B/05.02;
– veterinarske storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.20 za živali, navedene v prvem odstavku tega člena.
48. člen
(nastanitvene zmogljivosti v hotelih in podobnih nastanitvenih obratih)
Nastanitvene zmogljivosti iz 13. točke 25. člena ZDDV, katerih oddaja v najem je obdavčena po stopnji 8,5%, so:
– hoteli in podobni obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti H/ 55.1;
– domovi, kampi in drugi nastanitveni obrati pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti H/ 55.2.
49. člen
(uporaba športnih objektov)
(1) Športni objekti iz 14. točke 25. člena ZDDV so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori.
(2) Če se športni objekti dajejo v najem in upravljanje z njimi (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: K/70.2), se DDV obračunava po splošni stopnji DDV.
50. člen
(storitve pokopa in upepelitev)
(1) Med storitve pokopa in upepelitve v skladu s 15. točko 25. člena ZDDV se uvrščajo storitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti 0/93.030, in sicer:
– pokop in upepelitev;
– priprava mrtvih za pokop ali upepelitev in balzamiranje ter storitve grobarjev;
– priprava pogrebnih in upepelitvenih obredov;
– izposojanje opremljenih prostorov in mrliških vež;
– prevoz pokojnikov.
(2) Med promet blaga, ki je neposredno povezan s pogrebnimi storitvami se, pod pogojem, da ga opravi izvajalec teh storitev, uvrščajo: krste, sarkofagi, vključno z vložki za pogreb, žare, zabojčki za kosti, pogrebni simboli izključno za na krsto in sarkofag, tekstil za krsto in sarkofag, tekstil za pokojnika, pregrinjala, pogrebne vreče za pokojnika in žalne knjige.
51. člen
(storitve javne higiene)
Med storitve javne higiene iz 16. točke 25. člena ZDDV se uvrščajo:
– ravnanje z odplakami pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/90.01;
– ravnanje z odpadki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/90.02;
– čiščenje okolja ter druge storitve javne higiene pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/90. 3.
VIII. DAVČNE OPROSTITVE
1. Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
52. člen
(bolnišnična in izvenbolnišnična zdravstvena oskrba)
Med bolnišnično in izvenbolnišnično zdravstveno oskrbo in z njo neposredno povezane dejavnosti iz 1. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni zdravstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije, uvrščajo:
– bolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.11;
– izvenbolnišnična zdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.12;
– zobozdravstvena dejavnost pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.13, razen zobne protetike, ki jo izdela zobozdravnik, ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV.
53. člen
(zdravstvena oskrba v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti)
Med zdravstveno oskrbo iz 2. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se, pod pogojem, da jo opravljajo zdravstveni delavci v okviru samostojne zdravstvene dejavnosti, uvrščajo dejavnosti iz prejšnjega člena ter samostojne zdravstvene dejavnosti pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.141, razen dejavnosti zobnih tehnikov (ki se uvršča v okvir 4. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV) in prevozov z rešilnimi avtomobili, helikopterji ali drugimi vozili, z zdravstvenim osebjem ali brez njega (ki se uvršča v okvir 15. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV).
54. člen
(storitve zobnih tehnikov in zobna protetika)
Med storitve zobnih tehnikov in zobno protetiko iz 4. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se uvrščajo:
– dejavnost zobnih tehnikov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.141;
– izdelovanje umetnih zob, zobnih protez in naprav, ki jih izdelujejo zobozdravniki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.13 in zobotehniki pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/33.10.
55. člen
(storitve neodvisnih skupin oseb, ki opravljajo oproščeno ali neobdavčljivo dejavnost in so opravljene lastnim članom)
Storitve neodvisnih skupin oseb iz 5. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV so, ob pogoju, da:
– so dejavnosti članov oproščene plačila DDV ali so neobdavčljive;
– te skupine od svojih članov zahtevajo le plačilo njihovega deleža skupnih stroškov ter
– ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence,
storitve, ki jih združenja, zbornice in podobne neodvisne skupine oseb (npr.: Zdravniška zbornica Slovenije, Socialna zbornica Slovenije, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Združenje zavarovalnih agencij ipd.) opravljajo svojim članom v zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev, zaradi katerih so ustanovljene.
56. člen
(socialno varstvene storitve)
Med socialno varstvene storitve in promet blaga, ki je z njimi neposredno povezan iz 6. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije oziroma druge nepridobitne organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne, invalidske organizacije ali organizacije za samopomoč, uvršča:
– socialno varstvo z nastanitvijo pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.31;
– socialno varstvo brez nastanitve pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.32.
57. člen
(varstvo otrok in mladostnikov)
(1) Med storitve varstva otrok in mladostnikov iz 7. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se, pod pogojem, da jih kot javno službo opravljajo javni zavodi, druge osebe na podlagi koncesije ali druge organizacije, ki se po predpisih štejejo za dobrodelne organizacije, uvršča:
– vzgoja in predšolsko izobraževanje v vrtcih pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti M/80.101;
– vzgoja in izobraževanje, ki se opravljata v domovih za učence in dijaških domovih iz šifre standardne klasifikacije dejavnosti H/55.234.
(2) Med promet blaga in storitev, ki je neposredno povezan s storitvami iz prvega odstavka tega člena se šteje tudi prehrana, pod pogojem, da jo nudijo izvajalci storitev varstva otrok in mladostnikov neposredno otrokom oziroma mladostnikom in, da se prodaja po nižjih cenah od tržnih.
58. člen
(vzgoja, izobraževanje in usposabljanja)
(1) Med storitve vzgoje, izobraževanja in usposabljanja v skladu z 8. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV se uvrščajo storitve, ki so v okviru predpisanih programov namenjene pridobitvi javnoveljavne izobrazbe in jih javni zavodi ali druge organizacije pod predpisanimi pogoji izvajajo na področju:
– osnovnošolskega splošnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem v osnovnih glasbenih šolah, ki spadajo v redni sistem osnovnošolskega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.102;
– dejavnosti zavodov za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.103;
– srednješolskega splošnega izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.21;
– srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem v srednjih glasbenih šolah, ki so vključene v redni sistem izobraževanja pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.22;
– višjega strokovnega, visokega strokovnega in univerzitetnega izobraževanja, vključno z izobraževanjem v glasbenih akademijah pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: M/80.30.
(2) Med promet blaga in storitev, neposredno povezan s storitvami iz prejšnjega odstavka tega člena se štejejo tudi organizirani prevozi in prehrana, pod pogojem, da so opravljeni s strani izvajalcev izobraževanja neposredno udeležencem izobraževanja in da se prodajajo po nižjih cenah od tržnih in ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
59. člen
(storitve nepridobitnih organizacij, opravljene lastnim članom kot povračilo za članarino)
(1) Med storitve nepridobitnih organizacij iz 11. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV se uvrščajo:
– dejavnost sindikatov pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/91.2:
– dejavnost verskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/91.31;
– dejavnost političnih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/91.32;
– dejavnost drugih članskih organizacij pod šifro standardne klasifikacije dejavnosti: 0/91.33.
(2) Promet storitev iz prejšnjega odstavka ter promet blaga, neposredno povezan s temi storitvami je oproščen plačila DDV le, če:
– se opravi lastnim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu s pravili nepridobitne organizacije ter
– ni verjetno, da takšna oprostitev vodi k izkrivljanju konkurence.
60. člen
(storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo)
(1) Storitve, neposredno povezane s športom ali športno vzgojo, ki jih nepridobitne organizacije nudijo osebam, ki se ukvarjajo s športom ali se udeležujejo športne vzgoje, v skladu z 12. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV so storitve, ki se opravljajo na področjih športne vzgoje in/ali športne rekreacije.
(2) Športna vzgoja in športna rekreacija iz prvega odstavka tega člena vključujeta športno dejavnost otrok, mladine ter odraslih vseh starosti in družin, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom, ne glede na njegovo pojavno obliko.
61. člen
(kulturne storitve)
(1) Za kulturne storitve v skladu s 13. točko prvega odstavka 26. člena ZDDV, ki jih opravljajo javni zavodi, se štejejo:
– priprava in izvedba gledaliških, opernih ali plesnih predstav, koncertov, lutkovnih predstav ter drugih odrskih prireditev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.310);
– dejavnost knjižnic (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.511);
– dejavnost arhivov (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.512);
– dejavnost muzejev (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.521);
– varstvo kulturne dediščine (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: O/92.522).
(2) Med storitve iz prve alinee prvega odstavka tega člena se ne uvrščajo storitve izvajalskih umetnikov, ki se uvrščajo v okvir 8. točke 25. člena ZDDV.
(3) Promet blaga, ki ga opravijo javni zavodi je oproščen plačila DDV, če je neposredno povezan s storitvami iz prvega odstavka tega člena (kot npr. katalogi, plakati, kostumi, scena).
62. člen
(reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb)
Reševalni prevozi bolnih ali poškodovanih oseb iz 15. točke prvega odstavka 26. člena ZDDV so prevozi, ki so, z zdravstvenim osebjem ali brez njega, opravljeni z rešilnimi avtomobili, helikopterji, drugimi vozili ali plovili, ki so za te namene posebej prirejeni (šifra standardne klasifikacije dejavnosti: N/85.141).
2. Druge oprostitve
63. člen
(zavarovalni in pozavarovalni posli)
(1) Zavarovalni in pozavarovalni posli iz 1. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV so v skladu s predpisi sklepanje in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, pozavarovanju in sozavarovanju.
(2) Povezane storitve zavarovalniških posrednikov in zastopnikov so storitve, ki so nujno potrebne za sklenitev in izvrševanje pogodb o premoženjskem in življenjskem zavarovanju, ki jih posredniki ali zastopniki zaračunajo sklenitelju zavarovanja.
64. člen
(najem oziroma zakup nepremičnin)
(1) Storitve in dobave blaga v zvezi z najemom oziroma zakupom nepremičnin iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZDDV, kot so na primer: dobava vode, električne energije, plina, energije za ogrevanje, odvoz smeti, so v primeru, če jih najemodajalec ali upravnik stavbe le prerazdeli najemnikom oziroma lastnikom stavb, neobdavčljive.
(2) Če je vrednost storitev in blaga iz prejšnjega odstavka vključena v najemnino, so te storitve in blago oproščene plačila DDV v skladu z 2. točko prvega odstavka 27. člena ZDDV.
65. člen
(4.a in 4.b točka prvega odstavka 27. člena ZDDV)
Za finančne storitve iz 4.a in 4.b točke prvega odstavka 27. člena ZDDV se med drugim ne šteje zbiranje, analiziranje in posredovanje informacij o kreditni oziroma posojilni sposobnosti posameznikov ali podjetij, ki ni vezano na dajanje in upravljanje kreditov oziroma posojil ali na izdajanje garancij in drugih denarnih jamstev za kredite oziroma posojila.
66. člen
(4.c točka prvega odstavka 27. člena ZDDV)
(1) Za transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti, tekočimi oziroma transakcijskimi računi, plačili, nakazili, dolgovi, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti po 4.c točki prvega odstavka 27. člena ZDDV se štejejo vse storitve, ki so neposredno povezane oziroma omogočajo izpolnitev denarne obveznosti.
(2) Med transakcije v zvezi z depoziti po 4.c točki prvega odstavka 27. člena ZDDV se štejejo: odprtje računa, vpisovanje terjatev in dolgovanj, obveščanje deponentov o vplačilih in izplačilih v okviru depozitne pogodbe, obveščanje banke deponenta o spremembi stanja na računu, o stanju računa ipd.
(3) Za storitve, neposredno povezane z izpolnitvijo denarne obveznosti se ne štejejo najem in vzdrževanje POS terminalov, vzdrževanje bankomatov ter izdelava različnih poročil.
(4) Za transakcije iz 4.c točke prvega odstavka 27. člena ZDDV se šteje tudi opravljanje plačil z elektronskim denarjem, vključno z izdajo elektronskega denarja.
67. člen
(4.d in 4.e točka prvega odstavka 27. člena ZDDV)
(1) Po 4.d točki prvega odstavka 27. člena ZDDV se za transakcije v zvezi s tujo valuto štejejo tudi prihodki od trgovanja s tujo valuto (tečajna marža).
(2) Izdaja priložnostnih kovancev, ki so zakonito plačilno sredstvo je v skladu s 4.d točko 27. člena ZDDV oproščena plačila DDV.
(3) Storitve posredovanja oziroma komisijskega posredovanja, ki jih opravijo banke (kot zastopniki ali komisionarji) pri prodaji priložnostnih kovancev, se ne štejejo za oproščen promet po 4.d točki prvega odstavka 27. člena ZDDV.
(4) Promet priložnostnih kovancev, ki se dajejo v obtok po nominalni vrednosti in so zakonito plačilno sredstvo, je oproščen plačila DDV po 4.d točki 27. člena ZDDV.
(5) Za upravljanje iz 4.e točke prvega odstavka 27. člena ZDDV se šteje gospodarjenje z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun posamezne stranke, ki se opravlja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
68. člen
(skupna izjava)
V skladu s tretjim odstavkom 27. člena ZDDV sestavita davčna zavezanca skupno izjavo v dveh izvodih in ju predložita vsak svojemu pristojnemu davčnemu organu.
3. Oprostitve pri izvozu blaga in podobnih transakcijah ter mednarodnem prevozu
69. člen
(31. člen ZDDV)
(1) DDV se ne plačuje ob izvozu blaga ter od prevoznih in drugih postranskih storitev, ki so neposredno povezane z izvozom blaga.
(2) Davčni zavezanec dokazuje, da je bila opravljena izvozna dobava (izvoz) z dokazilom, iz katerega je razvidno, da je sam ali druga oseba za njegov račun blago iznesla iz carinskega območja Slovenije.
(3) Dokazilo iz prejšnjega odstavka je izvozna carinska deklaracija, ki mora vsebovati najmanj:
– ime in naslov davčnega zavezanca (izvoznika),
– trgovsko ime in količino izvoženega blaga,
– kraj in datum izvedbe izvoznega carinskega postopka,
– potrditev mejne carinske izpostave o izvozu, ki dokazuje, da je blago zapustilo carinsko območje Slovenije.
(4) Kot dokazilo iz drugega odstavka tega člena se lahko uporabi tudi carinska deklaracija za vnos v carinsko skladišče in prijava za vnos v prosto carinsko cono, če gre za blago, ki je v skladu s četrtim odstavkom 31. člena ZDDV namenjeno izvozu. V tem primeru mora davčni zavezanec le-to hraniti skupaj z izvozno carinsko deklaracijo, s katero je blago dejansko zapustilo carinsko območje Slovenije. Sama izvozna carinska deklaracija se za namene DDV v tem primeru ne more uporabljati.
(5) Če ni vložena izvozna carinska deklaracija za carinsko blago, ki je bilo predmet preprodaje na carinskem območju Slovenije in se blago prodaja v tujino ter se pošilja v carinskem tranzitnem postopku (vključno s TIR), se uporabi:
– s strani izstopne izpostave potrjena izvozna faktura skupaj s potrdilom, ki ga izda odhodna izpostava, potem ko je prejela potrdilo izstopne izpostave, da je blago zapustilo carinsko območje Slovenije ali
– potrdilo, ki ga izda odhodna izpostava, potem ko je na podlagi točke (b) 492. člena uredbe o izvajanju carinskega zakona ugotovila, da je blago zapustilo carinsko območje Slovenije.
(6) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko, v primeru, če davčni zavezanec pošilja blago v tujino po pošti ali železnici, kot dokazilo o opravljeni izvozni dobavi uporabi:
– poštna deklaracija, tovorni list ali dvojnik takega dokumenta ali
– drugo dokazilo, ki se običajno uporablja v poštnem prometu.
(7) Dokazila iz prejšnjega odstavka morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:
– ime in naslov oziroma firmo in sedež izdajatelja ter dan izdaje dokazila;
– ime in naslov oziroma firmo in sedež davčnega zavezanca (izvoznika);
– običajno trgovsko ime in količino blaga;
– kraj in dan, ko je bilo blago izvoženo oziroma kraj in dan, ko je bilo blago odposlano v tujino;
– ime in naslov oziroma firmo in sedež prejemnika blaga v namembni državi;
– izjavo izdajatelja, da so bili podatki v dokazilu izdani na podlagi poslovnih listin izdajatelja in jih je mogoče preveriti;
– podpis in žig izdajatelja.
(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko v primeru, ko ena oseba (komisionar) izvaža blago za račun dveh ali več komitentov hkrati, kot dokazilo o opravljeni izvozni dobavi uporabi potrdilo o opravljenem izvozu blaga, ki ga na zahtevo komisionarja ali njegovega pooblaščenca potrdi carinski organ, ki je izvedel postopek izvoznega carinjenja. Carinski organ sme potrditi potrdilo o izvršenem izvozu samo, če mu je deklarant predložil potrjen list 3 carinske deklaracije o izstopu blaga iz carinskega območja in je istočasno izvozno carinsko deklaracijo za potrebe DDV razveljavil. Potrdilo o opravljenem izvozu je v prilogi I k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(9) V skladu z 2. točko prvega odstavka 31. člena ZDDV so plačila DDV oproščene tudi storitve, ki se opravijo v zvezi z odpremo blaga neposredno v izvoz (na primer: prevozne storitve, storitve nakladanja, prekladanja na drugo prevozno sredstvo, storitve organiziranja prevoza blaga ipd.).
(10) V skladu z 2. točko prvega odstavka 31. člena ZDDV so plačila DDV oproščene tudi storitve, ki se opravijo v zvezi z dobavo blaga, v zvezi s katerim obveznost za plačilo DDV od uvoza v skladu z drugim odstavkom 16. člena ZDDV še ni nastala.
(11) Stroški prevoza in drugi posredni stroški, od katerih DDV ni bil obračunan v skladu s prejšnjim odstavkom se v skladu z 22. členom ZDDV vštevajo v davčno osnovo za obračun DDV od uvoza tega blaga, ko je obveznost za obračun nastala v skladu z 20. členom ZDDV.
(12) Storitev iz devetega oziroma desetega odstavka tega člena je lahko oproščena DDV v skladu s tem členom, če izvajalec lahko dokaže, da je storitev povezana z odpremo blaga v izvoz oziroma z odpremo (dobavo) blaga, za katero še ni nastala obveznost za obračun DDV od uvoza. Praviloma izvajalec dokazuje dejstva iz prejšnjega stavka s pogodbo, sklenjeno z izvoznikom oziroma imetnikom dovoljenja oziroma s tovornim listom ali drugim ustreznim dokumentom.
70. člen
(kaj se ne šteje za izvoz)
(1) Za Izvoz, ki je oproščen plačila DDV se ne šteje:
– začasnega izvoza blaga na oplemenitenje, razen če carinski deklarant dokaže, da je začasno izvoženo blago zaradi spremenjenih okoliščin ostalo izven carinskega območja;
– blaga, ki je začasno izvoženo z ATA zvezkom, razen če deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin začasno izvoženo blago ostalo izven carinskega območja;
– izvoza blaga, ki je namenjeno, da bo ponovno uvoženo v skladu s 167. členom carinskega zakona, razen če carinski deklarant dokaže, da je zaradi spremenjenih okoliščin izvoženo blago ostalo izven carinskega območja;
– iznosa domačega blaga iz carinskega območja z namenom, da bo prepeljano do drugega kraja v Sloveniji preko tujega carinskega območja v skladu s 126. členom carinskega zakona.
(2) Za blago iz prejšnjega odstavka zaradi izvoza blaga ne nastane obveznost za obračun DDV, zavezanec pa vrednosti blaga iz prejšnjega odstavka ne sme izkazovati v knjigah kot izvoz blaga in ga ne izkaže v obračunu DDV kot izvoz blaga.
4. Druge, posebne oprostitve DDV
71. člen
(32. člen ZDDV)
Če je carinsko blago po uvozu predmet prometa v smislu 4. do 6. člena ZDDV, se od tega prometa obračunava in plačuje DDV.
IX. IZDAJANJE RAČUNOV
72. člen
(splošno)
(1) Davčni zavezanec mora za dobavljeno blago in za opravljene storitve, za prejeta predplačila ter za vsako naknadno spremembo davčne osnove izdati račun ali drug dokument, ki služi kot račun. Račun mora izdati najmanj v dveh izvodih, od katerih prvi izvod prejme kupec blaga oziroma naročnik storitve, drugi izvod pa zadrži dobavitelj blaga oziroma storitev.
(2) Dokument, ki služi kot račun je vsak dokument, iz katerega je razvidno, da je davčni zavezanec opravil ali da bo opravil obdavčljivo transakcijo v skladu z ZDDV.
(3) Dokument, ki služi kot račun je tudi dokument, v katerem dobavo blaga oziroma storitev obračuna prejemnik blaga ali storitev, če sta obe strani soglasni, da se obračun opravi na ta način. Če izdajatelj računa ni hkrati tudi dobavitelj blaga ali storitve, je v tem primeru dobavitelj soodgovoren za izdajo računa.
73. člen
(podatki o vrsti in količini dobavljenega blaga oziroma opravljenih storitev, ki jih mora vsebovati račun, izdan davčnim zavezancem)
(1) Če se račun izda za oddajanje v najem, oziroma za stroške obratovanja, vzdrževanja in upravljanja stanovanjskih in poslovnih prostorov, se mora na računu posebej navesti blago oziroma nepremičnino, na katero se nanaša račun.
(2) Če se račun izda za opravljene storitve, pri katerih ni mogoče izraziti količine v merskih enotah, davčni zavezanec na računu opiše storitev tako, da je razvidno za kakšno storitev gre oziroma kakšen obseg storitve je bil opravljen ali na katero obdobje se zaračunane storitve nanašajo.
(3) Račun, ki ga davčni zavezanec izda za prejeto predplačilo v skladu s 34. členom ZDDV, mora vsebovati podatke o vrsti in količini blaga oziroma opis storitev, ki jih bo dobavil za prejeto predplačilo.
74. člen
(seštevek davčnih osnov na enem računu)
Če se račun nanaša na več vrst blaga oziroma storitev, se lahko vrednosti brez DDV, ki se nanašajo na blago oziroma storitve, ki so obdavčene z enako stopnjo DDV seštejejo, od seštevka pa se obračuna DDV po predpisani davčni stopnji.
75. člen
(podatki na računu po 35. členu ZDDV)
(1) Davčni zavezanec, ki izda račun v skladu s 35. členom ZDDV, mora na računu navesti najmanj naslednje podatke:
– kraj in datum izdaje ter zaporedno številko računa;
– svojo firmo oziroma ime, svoj sedež oziroma stalno prebivališče ter svojo davčno številko;
– prodajno ceno blaga oziroma storitve z vračunanim DDV in prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vračunanim DDV in
– znesek DDV, vračunan v prodajno vrednost blaga oziroma storitve.
(2) Če davčni zavezanec proda blago ali opravi storitve po različnih davčnih stopnjah, mora prodajno vrednost z vračunanim DDV izkazati ločeno po davčnih stopnjah in izkazati ločeno tudi znesek vračunanega DDV po različnih davčnih stopnjah.
76. člen
(izjeme od obveznosti izdajanja računov)
(1) Obveznost izdajanja računov v skladu s 35. členom ZDDV se ne nanaša na davčne zavezance iz drugega odstavka 45. člena ZDDV, ki prodajo kmetijske pridelke na tržnicah.
(2) Obveznost izdajanja računov v skladu s 35. členom ZDDV se ne nanaša na prodajo vozovnic, kart in žetonov v potniškem prometu (vlak, avtobus, žičnice), znamk, kolekov, vrednotnic in obrazcev v poštnem prometu, periodičnega tiska, na prodajo na avtomatih in na prodajo kartic s kodo za polnjenje predplačniških sistemov mobilnih operaterjev preko bankomatov, GSM omrežja ter interneta.
(3) Podatke o prodaji iz prejšnjega odstavka mora davčni zavezanec zagotoviti s popisom začetnih in končnih zalog, ki ga opravi najmanj enkrat mesečno.
77. člen
(stotinska izravnava)
Zneski, izkazani na računu, se izkazujejo v tolarjih in stotinih. Pri zneskih, izkazanih na računu se lahko uporabljajo stotinske izravnave le pri vrednosti blaga oziroma storitve z vključenim DDV.
78. člen
(oproščen promet)
(1) Davčni zavezanec, ki opravi promet blaga ali storitev, za katerega je predpisana oprostitev plačila DDV, mora v skladu z drugim odstavkom 34. člena in tretjim odstavkom 35. člena ZDDV na računu navesti, da davek ni obračunan in navesti določbo ZDDV, ki določa oprostitev. V tem primeru na računu od predpisanih podatkov iz 6. in 7. točke prvega odstavka 34. člena ZDDV, izkazuje le skupno vrednost prodanega blaga oziroma opravljenih storitev.
(2) Davčni zavezanec, ki opravi promet blaga oziroma storitev, od katerega se DDV obračuna le od dela tega prometa, mora na računu izkazati davčno osnovo za obračun DDV in znesek obračunanega DDV, za preostali del prometa pa navesti določbo ZDDV, na podlagi katere je ta del prometa oproščen plačila DDV.
79. člen
(predplačila)
(1) V skladu z drugim odstavkom 33. člena ZDDV mora davčni zavezanec izdati račun tudi za vsako prejeto predplačilo. Prejeto predplačilo predstavlja plačilo za nameravan promet blaga oziroma storitev z vključenim DDV, iz katerega izračuna znesek DDV z uporabo preračunane stopnje v skladu s tretjim odstavkom 38. člena tega pravilnika.
(2) Davčni zavezanec izda račun za prejeto predplačilo v skladu s 34. oziroma 35. členom ZDDV najkasneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je predplačilo prejeto. Pri izdaji računa v skladu s 34. členom ZDDV namesto podatka iz 4. točke prvega odstavka, navede datum predvidene dobave blaga oziroma izvršitve storitev.
(3) Ob dobavi blaga oziroma storitev mora davčni zavezanec v računu, v katerem obračuna dobavo blaga oziroma storitve, od obračunanega DDV po tem računu odšteti DDV, obračunan od predplačil. Na tem računu navede tudi številko izdanega računa za prejeto predplačilo.
80. člen
(naročnine, najemnine, članarine)
Davčni zavezanec, ki dobavlja blago oziroma storitve na podlagi vnaprejšnjega plačila (naročnine, najemnine, članarine ipd.), lahko, ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena, izda račun zadnji dan obdobja, na katerega se plačilo nanaša.
81. člen
(plačilo od druge osebe)
Če davčni zavezanec za dobavljeno blago in storitev prejme plačilo, v celoti ali delno od druge osebe in ne od prejemnika blaga in storitve, mora biti na računu izkazano skupno plačilo, vključno s plačilom druge osebe, DDV pa mora biti obračunan od celotenega zneska plačila.
82. člen
(popravek računa)
(1) Davčni zavezanec lahko popravi napačno izkazan DDV na računu za dobavljeno blago oziroma storitev, če prejemnik blaga oziroma storitve po tem računu še ni uveljavil pravice do odbitka vstopnega DDV. V tem primeru mora izdajatelj računa pisno obvestiti prejemnika o popravku, mu izstaviti nov račun s sklicevanjem na številko računa, ki je storniran, popraviti davčne evidence in dokumente shraniti.
(2) Če je prejemnik računa iz prejšnjega odstavka pred popravkom računa že odbil vstopni DDV v svojem davčnem obračunu, se popravek izkazanega in obračunanega DDV lahko opravi le pod pogoji iz desetega in enajstega odstavka 21. člena ZDDV.
83. člen
(izkazovanje pavšalnega nadomestila na računih)
Davčni zavezanci, ki jim je bil opravljen promet blaga in storitev s strani oseb, ki so imetniki dovoljenja za pavšalno nadomestilo po 46. členu ZDDV, ravnajo po 116. členu tega pravilnika in morajo na računu oziroma na drugem dokumentu, ki je podlaga za nakup, navesti stopnjo in znesek pavšalnega nadomestila in napisati številko in datum dovoljenja, ki je podlaga za plačilo pavšalnega nadomestila.
X. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DDV
84. člen
(davčno obdobje)
(1) Davčno obdobje je časovno obdobje, za katero davčni zavezanec obračunava in plačuje DDV.
(2) Davčno obdobje je obdobje od prvega do zadnjega dneva v mesecu, od prvega do zadnjega dneva v trimesečju oziroma od prvega do zadnjega dneva v šestmesečnem obdobju.
85. člen
(obračunavanje DDV, razen pri uvozu blaga)
(1) Davčni zavezanec obračunava DDV od zneskov, ki jih zaračuna za obdavčen promet blaga oziroma storitev v davčnem obdobju (v nadaljnjem besedilu: zaračunani zneski).
(2) Obdavčen promet blaga in storitev pomeni za katerokoli davčno obdobje celotni znesek, od katerega se obračunava in plačuje DDV za to obdobje po predpisanih stopnjah.
(3) Za zaračunane zneske za obdavčen promet blaga oziroma storitev po prvem odstavku tega člena se štejejo:
– zneski na računih, izdanih za opravljen obdavčen promet blaga oziroma storitev;
– zneski na računih za prejeta predplačila v skladu s petim odstavkom 19. člena ZDDV.
(4) Za zaračunane zneske v smislu prejšnjega odstavka se štejejo tudi:
– vrednost opravljenega prometa blaga oziroma storitev po 5., 6. in 9. členu ZDDV;
– zneski na računih, ki jih izda davčni zavezanec s sedežem v tujini v skladu s petim odstavkom 21. člena ZDDV.
(5) Če za dobave blaga oziroma storitev v davčnem obdobju niso izdani računi, se DDV obračuna, kot da so izdani in se vključijo v obračun DDV. Naknadno izdani računi za prej obračunane dobave blaga oziroma storitev ne vplivajo na obračunavanje DDV, priložijo pa se k dokumentu, s katerim je bila ugotovljena davčna obveznost.
(6) V obračun DDV se vključujejo tudi zneski iz računov, izdanih v davčnem obdobju, po katerih še ni bil opravljen promet blaga oziroma storitev. Naknadno opravljene dobave blaga oziroma storitev, za katere so predhodno izdani računi, ki so vključeni v obračun DDV, ne vplivajo na obračun DDV.
86. člen
(zaračunavanje, plačevanje in zavarovanje plačila DDV pri uvozu)
(1) Pri uvozu zaračunava DDV carinski organ, ki je v skladu s carinskimi predpisi pristojen za obračunavanje uvoznih dajatev.
(2) Oseba, ki mora plačati DDV pri uvozu blaga (v nadaljnjem besedilu: carinski dolžnik), mora DDV plačati v roku, ki je s carinskimi predpisi določen za plačilo carinskega dolga, sicer tečejo zamudne obresti v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Če je carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi in odločbo carinskega organa dolžan samostojno obračunavati in plačevati uvozne dajatve, mora samostojno obračunavati in plačevati tudi DDV od uvoza blaga v skladu s pogoji in roki, ki so določeni v odločbi carinskega organa.
(4) Če mora carinski dolžnik v skladu s carinskimi predpisi plačati kompenzacijske obresti na znesek dolgovanega carinskega dolga, se v osnovo za obračun kompenzacijskih obresti vključi tudi DDV, plačljiv pri uvozu blaga.
(5) Če carinski organ v skladu s carinskimi predpisi zahteva položitev instrumenta zavarovanja za plačilo carinskega dolga ali bi ga lahko zahteval, če bi ne bila za zadevno blago predpisana carinska stopnja “prosto”, mora položeni instrument zavarovati tudi plačilo DDV.
87. člen
(naknadni popravki davčne obveznosti pri uvozu blaga)
(1) Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da je bil DDV ob uvozu obračunan v nižjem ali višjem znesku, kot je zakonsko dolgovan znesek DDV, ravna v skladu s 154. oziroma 158. členom carinskega zakona, ko odloča o naknadnem obračunu oziroma vračilu ali odpustu preveč plačanega oziroma obračunanega DDV.
(2) Vračilo DDV na podlagi odločbe carinskega organa o povrnitvi preveč plačanega DDV se izvrši z izplačilom ustreznega zneska le v delu, v katerem carinski dolžnik, ki je plačal znesek DDV, ki ni bil zakonsko dolgovan, ni uveljavil odbitka DDV.
88. člen
(predpisi, ki se upoštevajo pri obračunavanju DDV pri uvozu blaga)
(1) DDV pri uvozu se obračunava v skladu s predpisi, ki veljajo na dan nastanka obveznosti za obračun DDV.
(2) Če ni mogoče natančno določiti, kdaj je nastala obveznost za obračun DDV, se pri določitvi višine DDV upoštevajo predpisi, ki veljajo na dan, ko je bilo ugotovljeno, da je nastala obveznost za obračun DDV.
XI. ODBITEK VSTOPNEGA DDV
89. člen
(vstopni DDV)
Vstopni DDV je znesek DDV, ki je v skladu s prvim odstavkom 34. člena ZDDV posebej izkazan na računih za dobave blaga in storitev, ki so jih davčnemu zavezancu opravili drugi davčni zavezanci.
90. člen
(vstopni DDV, obračunan pri uvozu)
(1) Za vstopni DDV se šteje tudi znesek DDV, obračunan pri uvozu razen, če je bil znesek DDV, plačan ob uvozu naknadno z odločbo carinskega organa v celoti ali deloma vrnjen ali plačilo odpuščeno.
(2) Kot vstopni DDV ni mogoče upoštevati DDV, obračunanega ob uvozu, če je bila carinska deklaracija na podlagi katere je bil obračunan DDV, umaknjena prej, preden je bil uveljavljen odbitek vstopnega DDV. Če je bil na podlagi umaknjene carinske deklaracije DDV že plačan, se ta znesek v skladu s carinskimi predpisi vrne, sicer pa se plačilo odpusti. Če je bil DDV od uvoza v zvezi s katerim je bila deklaracija umaknjena že upoštevan kot vstopni DDV, carinski organ vrne oziroma odpusti plačilo DDV le, če zavezanec dokaže, da je odbitek vstopnega DDV zmanjšal za znesek DDV, obračunanega na podlagi umaknjene deklaracije.
91. člen
(vstopni DDV, plačan za opravljen promet s strani drugih oseb)
Za vstopni DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec kot prejemnik blaga oziroma storitev plačal v skladu z drugim stavkom 2. točke in s 3. točko 12. člena ZDDV.
92. člen
(1. točka 6. člena ZDDV)
Kot vstopni DDV se šteje tudi znesek DDV, ki ga je davčni zavezanec obračunal po 1. točki 6. člena ZDDV od davčne osnove po šestem odstavku 21. člena ZDDV, razen v primeru iz tretjega odstavka 59. člena ZDDV.
93. člen
(davčni zavezanci, ki imajo pravico do odbitka vstopnega DDV)
(1) Pravico do odbitka vstopnega DDV imajo davčni zavezanci, ki opravljajo obdavčene in tiste oproščene transakcije, za katere je z ZDDV priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.
(2) Pravica do odbitka vstopnega DDV se davčnim zavezancem iz prejšnjega odstavka prizna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da prejeti računi za blago oziroma storitve vsebujejo vse podatke, predpisane v prvem odstavku 34. člena ZDDV, razen v primerih, določenih s tem pravilnikom;
– da je blago ali storitev prejeta oziroma bo prejeta od drugega davčnega zavezanca;
– da za blago oziroma storitve ni izključena pravica do odbitka vstopnega DDV v skladu s 40. členom ZDDV;
– da je oziroma bo blago oziroma storitev namenjena opravljanju obdavčene dejavnosti in tiste oproščene dejavnosti davčnega zavezanca, za katero je z ZDDV priznana pravica do odbitka vstopnega DDV.
(3) Davčni zavezanec, ki prejme račun za dano predplačilo, lahko uveljavi odbitek vstopnega DDV že v davčnem obdobju, ko prejme račun za dano predplačilo.
(4) Davčni zavezanec, ki prejme račun, ki ga je izdala tuja oseba v skladu s predpisi države svojega sedeža oziroma prebivališča in je dolžan obračunati in plačati DDV na podlagi drugega stavka 2. točke ali na podlagi 3. točke 12. člena ZDDV, lahko uveljavi pravico do odbitka vstopnega DDV v davčnem obdobju, v katerem je obračunal DDV v skladu z ZDDV oziroma v skladu s sedmim odstavkom 40. člena ZDDV.
(5) Davčni zavezanec, ki na računu izkazuje pavšalno nadomestilo v skladu s sedmim odstavkom 119. člena tega pravilnika, lahko uveljavlja pravico do odbitka pavšalnega nadomestila kot vstopnega DDV v davčnem obdobju, v katerem je pavšalno nadomestilo plačal imetniku dovoljenja oziroma v skladu s sedmim odstavkom 40. člena ZDDV.
(6) Pravico do odbitka vstopnega DDV za uvoženo blago davčni zavezanec lahko uveljavi v davčnem obdobju, v katerem prejme carinsko deklaracijo za sprostitev blaga v prosti promet ali postopek začasnega uvoza blaga z delno oprostitvijo plačila carine oziroma odločbo carinskega organa, na kateri je obračunan DDV oziroma v skladu s sedmim odstavkom 40. člena ZDDV.
94. člen
(davčni zavezanec, ki nima pravice do odbitka vstopnega DDV)
(1) Davčni zavezanec iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV, nima pravice do odbitka vstopnega DDV.
(2) Davčni zavezanec ne more uveljavljati pravice do odbitka vstopnega DDV od blaga in storitev, ki jih je uporabil za opravljanje dejavnosti, za katero je predpisana oprostitev plačila DDV, razen v primerih, določenih z ZDDV.
95. člen
(osebni avtomobili)
(1) Osebni avtomobili iz 1. točke petega odstavka 40. člena ZDDV so motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi, vključno z motornimi vozili za kombiniran prevoz ljudi in blaga (npr. tip “karavan“, “kombi“ itd.) in dirkalni avtomobili iz tarifne oznake 8703.
(2) Motorno vozilo, ki je izpeljanka iz vozila iz prejšnjega odstavka, ki ga je proizvajalec homologiral kot tovorno vozilo, se ne šteje za osebni avtomobil.
96. člen
(občasne finančne storitve pri izračunu odbitnega deleža)
V izračun odbitnega deleža se v skladu z 2. točko tretjega odstavka 41. člena ZDDV ne všteva znesek prometa finančnih storitev, če se opravljajo občasno. Šteje se, da je promet finančnih storitev opravljen občasno, če finančne storitve ne predstavljajo dejavnosti zavezanca.
97. člen
(opravljanje obdavčene in oproščene dejavnosti)
(1) Davčni zavezanec, ki opravlja deloma oproščeno deloma pa obdavčeno dejavnost ima pravico do odbitka vstopnega DDV le v delu, ki se nanaša na obdavčeno dejavnost (razen v primerih iz petega odstavka 40. člena ZDDV) in na del oproščene dejavnosti, za katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV na podlagi četrtega odstavka 40. člena ZDDV.
(2) Davčni zavezanec iz prvega odstavka tega člena lahko:
– odbija vstopni DDV za obdavčeno dejavnost in oproščeno dejavnost, za katero ima pravico do odbitka vstopnega DDV v skladu s četrtim odstavkom 40. člena ZDDV, po dejanskih podatkih, če v svojem knjigovodstvu ali izvenknjigovodski evidenci zagotovi podatke o celotnem vstopnem DDV in znesku vstopnega DDV, za katerega se prizna pravica do odbitka;
– določi znesek vstopnega DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo odbitnega deleža v skladu z 41. členom ZDDV za celotno dejavnost, če ne more zagotoviti podatkov o vstopnem DDV na način iz prve alinee tega odstavka ali
– določi znesek vstopnega DDV, ki ga sme odbiti, z uporabo večih odbitnih deležev ločeno za vsako področje svoje dejavnosti v skladu s šestim odstavkom 41. člena ZDDV. Področje dejavnosti po tej alinei pomeni katero koli raven dejavnosti zavezanca po standardni klasifikaciji dejavnosti ali organizacijsko enoto zavezanca (kot npr. dislociran obrat, poslovna enota..., glede na notranjo organizacijo davčnega zavezanca). Če je posamezna dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti glede na ZDDV obravnavana delno kot obdavčena, delno pa kot oproščena, se kot področje dejavnosti lahko upošteva tudi razdelitev na obdavčen oziroma oproščen del dejavnosti.
(3) Razdelitev vstopnega DDV na del, ki se sme odbiti in na del, ki se ne sme odbiti, mora davčni zavezanec opraviti pred predložitvijo obračuna DDV.
(4) Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarski mesec, ustrezno popravi nastale razlike med vstopnim DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža preteklega leta in vstopnim DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež preteklega leta v davčnem obračunu za mesec februar tekočega leta. Davčni zavezanec, katerega davčno obdobje je koledarsko trimesečje ali koledarsko polletje pa nastale razlike popravi v davčnem obračunu za prvo davčno obdobje tekočega leta.
(5) Davčni zavezanec lahko v mesecu januarju tekočega leta za določitev zneska vstopnega DDV, ki ga sme odbiti, začasno uporabi začasni odbitni delež iz predhodnega leta.
(6) Popravek odbitka vstopnega DDV v skladu s petim odstavkom 41. člena ZDDV za leto 2002 se opravi le za obdobje od 1. 10. 2002 do 31. 12. 2002.
98. člen
(odbitek vstopnega DDV pri predplačilu)
Če po danem predplačilu ne pride v celoti ali deloma do dobave blaga ali storitve, se v celoti ali deloma izgubi pravica do odbitka vstopnega DDV, račun z obračunanim DDV pa je treba popraviti. Ta določba velja ne glede na to, ali je bilo opravljeno vračilo predplačila ali ne.
99. člen
(odbitek vstopnega DDV pri storitvah, ki jih davčni zavezanec s sedežem v tujini opravi davčnemu zavezancu s sedežem v Sloveniji)
(1) Davčni zavezanec, ki na podlagi drugega stavka 2. točke 12. člena ZDDV ali tretjega odstavka 17. člena ZDDV obračuna DDV kot prejemnik storitve ali blaga, ima pravico ta davek odbiti kot vstopni DDV, če:
– so izpolnjeni pogoji iz 40. člena ZDDV;
– račun izda davčni zavezanec, ki nima sedeža v Sloveniji;
– je DDV plačan.
(2) Šteje se, da je DDV iz tretje alinee prejšnjega odstavka plačan, ko je izkazan v obračunu DDV.
100. člen
(popravek odbitka vstopnega DDV)
(1) Če se davčna osnova (plačilo) naknadno spremeni zaradi različnih vrst popustov ali nemožnosti poplačila v skladu z desetim odstavkom 21. člena ZDDV, lahko davčni zavezanec, ki je dobavil blago ali opravil storitev, popravi (zmanjša) znesek zaračunanega DDV šele potem, ko davčni zavezanec, kateremu je bilo dobavljeno blago ali mu je bila opravljena storitev, popravi (zmanjša) odbitek vstopnega DDV in o tem pisno obvesti dobavitelja.
(2) Popravki se morajo opraviti v davčnem obdobju, v katerem je prejeto pisno obvestilo oziroma je spremenjena davčna osnova.
(3) Če je na podlagi odločbe carinskega organa treba popraviti odbitek vstopnega DDV, se ta popravek izvrši pri obračunu DDV za davčno obdobje, v katerem je odločba carinskega organa postala izvršljiva.
101. člen
(popravek odbitka vstopnega DDV pri odkupu vračljive embalaže)
(1) Davčni zavezanec, ki odkupi vračljivo embalažo od osebe, ki ni imela pravice do odbitka vstopnega DDV od embalaže, ki jo vrača, sme odbiti kot vstopni DDV znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji DDV od odkupne cene vračljive embalaže.
(2) Davčni zavezanec je dolžan v svojem knjigovodstvu zagotoviti podatke o prodaji in odkupu vračljive embalaže za obdobje, v katerem uveljavlja odbitek vstopnega DDV v skladu s prejšnjim odstavkom.
102. člen
(sprememba pogojev, merodajnih za obdavčevanje)
(1) S spremembo pogojev, merodajnih za obdavčevanje v skladu z drugim odstavkom 42. člena ZDDV, je mišljena sprememba pogojev, ki so bili merodajni za odbitek vstopnega DDV na začetku uporabe opreme oziroma nepremičnine, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka vstopnega DDV z ozirom na začetno stanje.
(2) Če je v obdobju 5 let od koledarskega leta, v katerem se je začela uporabljati oprema, davčni zavezanec prešel iz obdavčene na oproščeno dejavnost in obratno (sprememba pogojev, na podlagi katerih je imel ali ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV za to opremo), se za obdobje po spremembi popravi vstopni DDV. Pri nepremičninah se namesto obdobja 5 let upošteva obdobje 20 let.
(3) Čas uporabe iz prejšnjega odstavka se izkazuje v davčnih obdobjih. V čas uporabe se všteva tudi vsako začeto davčno obdobje uporabe.
(4) Za opremo po prvem odstavku tega člena se šteje oprema, ki se po računovodskih predpisih uvršča med opredmetena osnovna sredstva.
(5) Pri popravku odbitka vstopnega DDV se izhaja iz skupnega zneska vstopnega DDV, ki se nanaša na nabavljeno ali proizvedeno opremo. Odbitek vstopnega DDV se popravi za obdobje od spremembe pogojev do poteka obdobja iz drugega odstavka tega člena.
(6) Če se naknadno popravi odbitek vstopnega DDV, ki se v obdobju nabave ni mogel odbiti, je dovoljen odbitek samo tistih zneskov vstopnega DDV, ki izpolnjujejo pogoje iz 40. člena ZDDV. Popravek vstopnega DDV, ki se ni mogel odbiti, ker ne obstaja račun iz 34. člena ZDDV ali carinska dokumentacija, ni dovoljen.
103. člen
(posebnosti pri spremembi pogojev)
(1) Če določena oprema oziroma nepremičnina postane neuporabna (uničena) pred iztekom obdobja za popravek vstopnega DDV, se s trenutkom, ko postane neuporabna (uničena), zaključi tudi obdobje popravka vstopnega DDV.
(2) Če naknadno vlaganje v opremo ali nepremičnino bistveno ne spremeni časa uporabe opreme, se popravek vstopnega DDV za to vlaganje opravi v obdobju popravka vstopnega DDV za zadevno opremo.
(3) Če naknadno vlaganje v opremo ali nepremičnino bistveno spremeni čas uporabe ali predstavlja posebno celoto, kot npr. dograditev že obstoječe zgradbe, se za to vlaganje določi novo (posebno) obdobje popravka vstopnega DDV.
104. člen
(ugotavljanje zneska popravka po drugem odstavku 42. člena ZDDV)
Znesek popravka vstopnega DDV se določi na naslednji način:
čas uporabe opreme pred spremembo
pogojev, merodajnih za odbitek
vstopnega DDV
vstopni DDV – (minus)___________________________________
vstopni DDV × (krat)
obdobje popravka vstopnega DDV
105. člen
(popravek vstopnega DDV pri spremembi obdavčevanja)
(1) Če davčni zavezanec, ki je bil registriran za obračunavanje DDV, preide na poslovanje v skladu s 45. členom ZDDV (oprostitev obračunavanja DDV), mora za opremo in nepremičnine opraviti popravek vstopnega DDV, če se za njih ni končalo obdobje popravkov vstopnega DDV.
(2) Če se davčni zavezanec iz 45. člena ZDDV registrira za obračunavanje DDV, to ne predstavlja spremembe pogojev, merodajnih za odbitek vstopnega DDV v smislu drugega odstavka 42. člena ZDDV in nima pravice do naknadnega odbitka vstopnega DDV, razen v primerih iz 43. člena ZDDV.
106. člen
(odbitek vstopnega DDV pri začetku opravljanja obdavčljive dejavnosti)
(1) Oseba iz prvega odstavka 43. člena ZDDV predloži davčnemu organu zahtevek za odbitek vstopnega DDV od blaga, ki ga ima na zalogi. V zahtevku mora ločeno izkazati blago, od katerega je bil plačan DDV ob nabavi ali ob uvozu in rabljeno blago. Odbitek se izračuna tako, da:
– se zaloge ovrednotijo po knjigovodski vrednosti ali tržni vrednosti (z vključenim DDV), po nižji od obeh;
– se od vrednosti zalog blaga odšteje vrednost kateregakoli blaga, za katerega še ni bil prejet račun oziroma bo račun prejet po registraciji za davčnega zavezanca;
– je znesek odbitka enak znesku DDV, ki bi bil obračunan, če bi bilo blago dobavljeno dan pred dnevom registracije, za plačilo, ki vsebuje DDV.
(2) Za zaloge blaga iz prejšnjega odstavka se ne štejejo oprema za opravljanje dejavnosti in nepremičnine.
XII. OBRAČUN DDV
107. člen
(splošno)
(1) Davčni zavezanec mora za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati na obrazcu DDV-O (obračun DDV), ki ga mora predložiti davčnemu organu. Obrazec DDV-O lahko davčni zavezanec predloži tudi na magnetnih medijih ali v elektronski obliki v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje.
(2) Davčni zavezanec ob predložitvi obrazca DDV-O priloži tudi:
– podatke o popravku zneska obračunanega in vstopnega DDV zaradi spremembe davčne osnove;
– podatke o nastalih razlikah med odbitim vstopnim DDV na podlagi začasnega odbitnega deleža in vstopnim DDV, ki bi se smel odbiti glede na dejanski odbitni delež;
– podatke o znesku vstopnega DDV, ki ga davčni zavezanec ni odbil v davčnem obdobju, ko je prejel račun oziroma carinsko deklaracijo ampak ga uveljavlja naknadno v skladu s sedmim odstavkom 40. člena ZDDV in
– podatke o znesku prometnega davka po 142. členu tega pravilnika.
(3) Davčni zavezanec podatke iz prejšnjega odstavka vključi v obračun DDV, in sicer:
– popravek vstopnega DDV pod oznake 41, 42, 43, 44, 45 oziroma 46,
– popravek obračunanega DDV pod oznake 31, 32, 33, 34 oziroma 35.
(4) Davčni zavezanec predloži obrazec DDV-O na magnetnih medijih ali v elektronski obliki v skladu z navodili davčnega organa.
(5) Vsebina obrazca DDV-O je v prilogi II k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
108. člen
(podatki v obračunu)
(1) V obrazec DDV-O za obračun DDV se vpišejo:
1. podatki o prometu blaga in storitev:
– pod oznako 11 (obdavčen promet) se vpiše seštevek zneskov iz stolpcev 11, 13, 15 in 17 knjige izdanih računov, razen prometa po 5., 6. in 9. členu ZDDV;
– pod oznako 12 (izvoz blaga) se vpiše znesek iz stolpca 9 knjige izdanih računov;
– pod oznako 13 (oproščen in drug promet s pravico do odbitka vstopnega DDV) se vpiše znesek iz stolpca 10 knjige izdanih računov;
– pod oznako 14 (oproščen promet brez pravice do odbitka vstopnega DDV) se vpiše znesek iz stolpca 8 knjige izdanih računov;
– pod oznako 15 (promet po 5., 6. in 9. členu ZDDV) se vpiše znesek vrednosti prometa po 5., 6. in 9. členu ZDDV; podatki se zajamejo iz knjigovodskih evidenc;
2. podatki o nabavah blaga in storitev:
– pod oznako 21 (obdavčene nabave) se vpiše vrednost iz stolpca 8 zmanjšana za vrednost iz stolpca 10 in 11 knjige prejetih računov, vključno z nabavami nepremičnin in ostalih osnovnih sredstev, brez vrednosti uvoza blaga;
– pod oznako 22 (uvoz) se vpiše davčna osnova pri uvozu blaga iz stolpca 7 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga, vključno z uvozom osnovnih sredstev ter brez vrednosti uvoza blaga, pri katerem ni bil obračunan DDV;
– pod oznako 23 (oproščene nabave) se vpiše vrednost iz stolpca 9 knjige prejetih računov in vrednost iz stolpca 8 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga;
– pod oznako 24 (nabavna vrednost nepremičnin) se vpiše nabavna vrednost nepremičnin, katerih nabava je obdavčljiva po ZDDV, ne glede na to, ali je bil pri nabavi obračunan DDV ali ne (obdavčena in oproščena nabava) in so vodene v knjigovodstvu kot osnovna sredstva ter nabavljena v davčnem obdobju, za katerega se sestavlja obračun; vpišejo se tudi dana predplačila;
– pod oznako 25 (nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev) se vpiše nabavna vrednost drugih osnovnih sredstev (razen nepremičnin), katerih nabava je obdavčljiva po ZDDV, ne glede na to, ali je bil pri nabavi obračunan DDV ali ne (obdavčena in oproščena nabava), nabavljenih v davčnem obdobju, za katerega se sestavlja obračun; vpišejo se tudi dana predplačila;
3. podatki o obračunanem DDV od prodaje blaga in storitev:
– pod oznako 31 (zavezancem za DDV po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige izdanih računov;
– pod oznako 32 (zavezancem za DDV po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 14 knjige izdanih računov;
– pod oznako 33 (končnim potrošnikom po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 16 knjige izdanih računov;
– pod oznako 34 (končnim potrošnikom po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige izdanih računov;
– pod oznako 35 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpiše znesek DDV, ki se plača po drugem stavku 2. točke in 3. točki 12. člena ZDDV;
4. podatki o vstopnem DDV od nakupa blaga in storitev:
– pod oznako 41 (v Sloveniji po 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 12 knjige prejetih računov;
– pod oznako 42 (v Sloveniji po 20%) se vpiše znesek iz stolpca 13 knjige prejetih računov;
– pod oznako 43 (pri uvozu 8,5%) se vpiše znesek iz stolpca 11 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu;
– pod oznako 44 (pri uvozu 20%) se vpiše znesek iz stolpca 12 posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu;
– pod oznako 45 (pavšalno nadomestilo 4%) se vpiše znesek iz stolpca 18 knjige prejetih računov;
– pod oznako 46 (prejemniki blaga in storitev kot plačniki DDV) se vpišeta zneska iz stolpcev 15 in 16 knjige prejetih računov;
5. ugotovljena davčna obveznost oziroma presežek DDV v tem davčnem obdobju:
– pod oznako 51 (obveznost DDV za davčno obdobje) se vpiše znesek razlike med obračunanim DDV (vsota pod oznakami 31 do 35) in vstopnim DDV (vsota pod oznakami od 41 do 46) v primeru, če je obračunani DDV večji od vstopnega DDV;
– pod oznako 52 (presežek DDV v davčnem obdobju) se vpiše znesek razlike med vstopnim DDV (vsota pod oznakami 41 do 46) in obračunanim DDV (vsota pod oznakami od 31 do 35) v primeru, če je vstopni DDV večji od obračunanega DDV;
– pod oznako 61 (prenos iz preteklega davčnega obdobja) se vpiše znesek DDV iz preteklega davčnega obdobja (oznaka 72 predhodnega obračuna), če davčni zavezanec v predhodnem obračunu ni zahteval vračila tega zneska;
– pod oznako 71 (plačilo DDV) se vpiše znesek DDV, ki ga mora davčni zavezanec plačati in je enak razliki med obveznostjo DDV za davčno obdobje (oznaka 51) in prenosom iz preteklega obdobja (oznaka 61), v primeru, da je obveznost DDV večja od prenosa iz preteklega obdobja;
– pod oznako 72 (vračilo DDV) se vpiše znesek DDV, ki bo davčnemu zavezancu vrnjen (če bo to zahteval v skladu s 53. členom ZDDV) ali pa prenesen v naslednje davčno obdobje in je enak:
i. razliki med prenosom iz preteklega obdobja (oznaka 61) in obveznostjo za davčno obdobje (oznaka 51), v primeru, da je prenos iz preteklega obdobja večji od obveznosti DDV za davčno obdobje, ali pa
ii. vsoti med presežkom DDV v davčnem obdobju (oznaka 52) in prenosom iz preteklega obdobja (oznaka 61).
(2) Če so za nepremičnino ali drugo osnovno sredstvo dana predplačila, se v četrto in peto alineo 2. točke prvega odstavka tega člena vpiše znesek predplačil, danih v predpisanem davčnem obdobju. Po poplačilu celotne vrednosti nepremičnine ali drugega osnovnega sredstva se nabavna vrednost le-teh ne vpisuje ponovno. Podatki se zajemajo iz knjigovodskih evidenc.
(3) Na obrazcu DDV-O, ki ga sestavi podružnica tuje osebe, mora biti navedena firma in sedež oziroma ime, priimek in naslov stalnega ali običajnega bivališča tuje osebe, davčna številka in ime podružnice.
(4) Na obrazcu DDV-O, ki ga v imenu tuje osebe sestavi davčni zastopnik, mora biti navedena firma in sedež oziroma ime, priimek in naslov stalnega ali običajnega bivališča tuje osebe, davčna številka tuje osebe in davčna številka davčnega zastopnika.
109. člen
(DDV, ki ga mora plačati prejemnik blaga oziroma storitev)
Davčni zavezanec, ki ni registriran za obračunavanje DDV in druga oseba, ki je plačnik DDV na podlagi drugega stavka 2. točke ali na podlagi 3. točke 12. člena ZDDV, predloži pri pristojnem davčnemu organu obrazec DDV-O iz 108. člena tega pravilnika na katerem izkaže znesek DDV, ki ga mora plačati kot prejemnik blaga ali storitev v roku iz drugega odstavka 39. člena ZDDV, pri čemer poleg podatkov o zavezancu iz davčnega registra izpolni še polja 35, 51 in 71.
XIII. POSEBNI POSTOPKI OBDAVČITVE
110. člen
(definicija prometa po 45. členu ZDDV)
(1) Obdavčljiv promet iz prvega odstavka 45. člena ZDDV pomeni znesek obdavčenega in oproščenega prometa.
(2) Skupni katastrski dohodek iz drugega odstavka 45. člena ZDDV je katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč vseh članov gospodinjstva, upoštevan kot osnova za davek iz kmetijstva za preteklo leto, zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč, danih v zakup, za katastrski dohodek zemljišč, od katerih se ne plačuje davka od katastrskega dohodka v skladu z 29., 30. in 31. členom zakona o dohodnini ter zmanjšan za olajšave zaradi izrednih dogodkov v skladu s 33. in 34. členom zakona o dohodnini.
111. člen
(prehod iz splošnega v posebni postopek obdavčitve)
(1) Pri prehodu iz splošnega postopka obdavčitve na obdavčitev po prvem in drugem odstavku 45. člena ZDDV in obratno, je za davčno obveznost ter odbitek vstopnega DDV merodajen način obdavčitve v 12-mesečnem obdobju, v katerem je dobava opravljena oziroma prejeta.
(2) Če je oseba iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV pred prehodom na splošni postopek obdavčitve prejela predplačila, se dobave, za katere so bila pred prehodom na splošni postopek obdavčitve prejeta predplačila, v celoti obdavčijo v davčnem obdobju, v katerem so opravljene.
(3) Pri prehodu iz splošnega postopka obdavčitve na način iz prvega in drugega odstavka 45. člena ZDDV se dobave, ki so bile opravljene pred prehodom, ne obdavčijo po prehodu.
112. člen
(pavšalno nadomestilo)
(1) Davčni zavezanec iz drugega odstavka 45. člena ZDDV lahko v skladu s prvim odstavkom 46. člena ZDDV uveljavi pravico do pavšalnega nadomestila le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov, ki so rezultat kmetijske ali gozdarske dejavnosti gospodinjstva, katerega predstavnik je ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki se opravijo za plačilo v okviru kmetijske ali gozdarske dejavnosti istega gospodinjstva ali preko strojnega krožka drugemu kmečkemu gospodinjstvu, ki je registrirano za obračunavanje DDV.
(2) Pavšalno nadomestilo je mogoče uveljaviti le za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov ter kmetijskih in gozdarskih storitev, ki so navedene v prilogi III k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(3) Za pridelke in storitve iz posameznih skupin priloge III je mogoče uveljaviti pavšalno nadomestilo, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
– za kmetijske pridelke iz skupine 1, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar njive, travnika, barjanskega travnika in pašnika;
– za kmetijske pridelke iz skupine 2, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar njive, vrta, travnika, barjanskega travnika in pašnika;
– za kmetijske pridelke iz skupine 3, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara hmeljišča;
– za kmetijske pridelke iz skupine 4, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara plantažnega in ekstenzivnega sadovnjaka;
– za kmetijske pridelke iz skupine 5, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 0,3 hektara vinograda;
– za gozdarske pridelke iz skupine 6, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 1 hektar gozdne plantaže in gozda;
– za kmetijske storitve iz skupin 7, 8, 9 in 10, kadar imajo člani gospodinjstva v uporabi vsaj 2 hektara kmetijskih zemljišč in gozda, od katerih mora biti vsaj 1 hektar kmetijskih zemljišč.
(4) Kot površina zemljišč v uporabi se upošteva površina zemljišč v lasti, povečana za površino zemljišč, vzetih v zakup in zmanjšana za površino zemljišč, danih v zakup ter zmanjšana za površino zemljišč, za katera se v skladu z 29. in 30. členom zakona o dohodnini ne plačuje davka iz kmetijstva.
(5) Kot površina zemljišč v uporabi gospodinjstva se upoštevajo podatki davčnega organa o površini zemljišč po posameznih katastrskih kulturah v uporabi članov gospodinjstva, kot so bila evidentirana v postopku odmere davka iz kmetijstva.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko predstavnik gospodinjstva, katerega člani pridobijo zemljišča v last in posest ali v zakup, ki še niso evidentirani v uradnih evidencah, s predložitvijo ustreznih dokazil (overovljena kupoprodajna ali druga pogodba o pridobitvi stvarno pravne pravice ter vloga za vpis v zemljiško knjigo, zakupna ali druga pogodba) tudi taka zemljišča prijavi kot zemljišča v uporabi gospodinjstva.
(7) Kot gospodinjstvo se šteje skupnost oseb, ki skupaj porabljajo dohodke za osnovne življenjske potrebe in imajo skupno stalno prebivališče na istem naslovu.
113. člen
(izdaja dovoljenja)
(1) Za pridobitev pravice do uveljavljanja pavšalnega nadomestila je potrebno pridobiti dovoljenje davčnega organa (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje).
(2) Vlogo za pridobitev dovoljenja se odda pristojnemu davčnemu organu na obrazcu DDV- VKP4, ki je v prilogi IV k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(3) Krajevno pristojen za odločanje o vlogi iz prejšnjega odstavka je davčni urad, na območju katerega je vložnik dovoljenja vpisan v davčni register. Za osebo, ki nima stalnega prebivališča v Sloveniji (nerezident) je krajevno pristojen davčni urad, ki vrši odmero davka od dohodka iz kmetijstva za zemljišča, ki jih imajo na območju Slovenije v uporabi člani njegovega gospodinjstva.
(4) Površino zemljišč v uporabi članov gospodinjstva ugotavlja pristojni davčni organ iz uradnih evidenc.
(5) V vlogi vlagatelj označi skupine kmetijskih pridelkov in storitev, za katere bi želel uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila ter ji priloži morebitna dodatna dokazila o izpolnjevanju pogojev iz šestega odstavka 112. člena tega pravilnika. Nerezident mora vlogi priložiti tudi potrdilo o članih njegovega gospodinjstva, ki ga izda organ države nerezidenta.
(6) Če davčni organ na osnovi razpoložljivih podatkov ugotovi, da gospodinjstvo vložnika izpolnjuje pogoje iz tretjega odstavka 112. člena tega pravilnika, izda vložniku dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila za kmetijske in gozdarske pridelke ter kmetijske in gozdarske storitve iz tistih skupin priloge III k temu pravilniku, za katere je zaprosil in zanje izpolnjuje pogoje.
(7) Davčni organ v okviru davčnega registra vodi ločen seznam upravičencev do pavšalnega nadomestila.
114. člen
(veljavnost dovoljenja)
(1) Dovoljenje je veljavno od datuma izdaje do izteka koledarskega leta, za katero je bilo izstavljeno.
(2) Ne glede na določbo 113. člena tega pravilnika tistim predstavnikom gospodinjstva, ki jim je bilo izdano dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila, davčni organ s 1. januarjem naslednjega leta podaljša veljavnost dovoljenja za naslednje koledarsko leto po uradni dolžnosti.
(3) Davčni organ pred podaljšanjem dovoljenja na podlagi uradnih evidenc preveri izpolnjevanje pogojev za izdajo dovoljenja iz tretjega odstavka 112. člena tega pravilnika. Če imetnik dovoljenja ne predloži obračuna pavšalnega nadomestila na način in v roku, določenem v devetem odstavku 116. člena tega pravilnika ali predloži obračun brez prikazanega zneska obračunanega pavšalnega nadomestila, davčni organ za leto, ki sledi letu, v katerem bi imetnik dovoljenja moral predložiti obračun, dovoljenja ne podaljša po uradni dolžnosti.
(4) Če želi predstavnik gospodinjstva, na katerega se glasi dovoljenje, kot predstavnika gospodinjstva določiti drugo osebo, ali če želi dopolniti ali spremeniti seznam blaga in storitev, za katere ima pravico do pavšalnega nadomestila, lahko v petnajstih dneh po prejemu podaljšanega dovoljenja, izdanega po uradni dolžnosti, uveljavi spremembo na pristojnem davčnem organu v skladu z določbami tega pravilnika.
(5) Če gospodinjstvo ne želi več uveljavljati pravice do pavšalnega nadomestila, lahko imetnik dovoljenja v petnajstih dneh po prejemu podaljšanja dovoljenja po uradni dolžnosti o tem pisno obvesti pristojni davčni organ in vrne dovoljenje. Davčni organ izvrši izbris iz seznama upravičencev do pavšalnega nadomestila.
115. člen
(vložnik vloge)
(1) Vlogo za pridobitev dovoljenja lahko vloži le en član gospodinjstva kot njegov predstavnik.
(2) Če vložnik vloge v obdobju veljavnosti dovoljenja umre, se lahko s posebno vlogo na pristojnem davčnem organu prenese dovoljenje na drugega člana gospodinjstva kot naslednika vložnika vloge.
116. člen
(uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila)
(1) Pravico do pavšalnega nadomestila lahko uveljavi le oseba, ki je zavedena v seznamu upravičencev in na ime katere se glasi dovoljenje za uveljavljanje pravice do pavšalnega nadomestila.
(2) Imetniki dovoljenja iz prejšnjega odstavka lahko ob dobavi blaga in storitev kupcem – davčnim zavezancem, ki so registrirani za obračunavanje DDV, zahtevajo pavšalno nadomestilo le za tiste pridelke in storitve, ki spadajo v posamezne skupine kmetijskih in gozdarskih pridelkov in kmetijskih in gozdarskih storitev iz priloge III k temu pravilniku, za katere jim je davčni organ v dovoljenju priznal pravico do pavšalnega nadomestila.
(3) Osnova za obračun pavšalnega nadomestila je davčna osnova iz 21. člena ZDDV.
(4) Ob dobavi blaga ali storitve morajo imetniki dovoljenja, če želijo uveljaviti pravico do pavšalnega nadomestila, predložiti kopijo dovoljenja, ki ga mora kupec hraniti skupaj z računom.
(5) V primeru, da imetnik dovoljenja v obdobju, za katerega velja dovoljenje za uveljavitev pravice do pavšalnega nadomestila, večkrat dobavi pridelke in storitve za katere mu je izdano dovoljenje istemu kupcu, zadostuje predložitev kopije dovoljenja le ob prvi dobavi.
(6) Brez kopije dovoljenja kupec ne more uveljavljati pravice do odbitka pavšalnega nadomestila kot vstopnega DDV.
(7) Račun za opravljen promet blaga oziroma storitve izda kupec. Račun mora vsebovati podatke, predpisane v 34. členu ZDDV ter številko dovoljenja, pri čemer se kot zaporedna številka računa navede zaporedna številka iz evidence izdajatelja računa. Pavšalno nadomestilo se na računu prikazuje kot DDV.
(8) Imetnik dovoljenja mora prejete račune, na podlagi katerih je uveljavil pavšalno nadomestilo, hraniti v skladu s 57. členom ZDDV ter jih na zahtevo davčnega organa dati na vpogled.
(9) Imetnik dovoljenja mora na podlagi prejetih računov sestaviti obračun pavšalnega nadomestila za obdobje veljavnosti dovoljenja in ga predložiti davčnemu organu do 31. januarja naslednjega leta. Obračun predloži na obrazcu DDV-OPN, ki je v prilogi V k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(10) Če katerikoli član gospodinjstva, ki je po določbah ZDDV in tega pravilnika preko svojega predstavnika pridobilo pravico do pavšalnega nadomestila, v času veljavnosti dovoljenja postane davčni zavezanec, ki je registriran za obračunavanje DDV od pridelkov in storitev, ki so rezultat dejavnosti, za katero se plačuje davek od dohodka po katastrskem dohodku, z dnem registracije za DDV izgubi pravico do pavšalnega nadomestila. Davčni organ o tem izda ugotovitveno odločbo.
XIV. VRAČILO DDV
1. Vračilo DDV davčnim zavezancem
117. člen
(izvoznik)
(1) V skladu s četrtim odstavkom 53. člena ZDDV se kot izvoznik šteje davčni zavezanec, pri katerem je vrednost izvoza (podatek iz polja 12 obrazca DDV-O), po podatkih iz predloženih obračunov za zadnjih 6 mesecev, večja od vsote obdavčenega, oproščenega in drugega prometa s pravico do odbitka vstopnega DDV, oproščenega prometa brez pravice do odbitka vstopnega DDV ter prometa po 5., 6. in 9. členu ZDDV (seštevek vrednosti iz polj 11, 13, 14 in 15 obrazca DDV-O) za isto obdobje, in ki hkrati v istem obdobju, v vsaj dveh zaporednih obračunih izkazuje presežek vstopnega DDV. Za davčne zavezance, ki vlagajo polletne obračune se presežek vstopnega DDV ugotavlja v obdobju dveh polletnih obračunov.
(2) Davčni zavezanci iz prvega odstavka tega člena predložijo davčnemu organu vlogo za pridobitev statusa izvoznika, v kateri navedejo:
– firmo oziroma ime in sedež (naslov) oziroma stalno prebivališče,
– davčno številko.
(3) Davčni organ po prejemu vloge iz prejšnjega odstavka izda davčnemu zavezancu odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvoznika iz drugega odstavka 53. člena ZDDV za obdobje največ 12 mesecev.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena lahko tistim davčnim zavezancem, ki jim je bila na podlagi prejšnjega odstavka izdana odločba o izpolnjevanju pogojev za izvoznika, davčni organ v roku 30 dni po poteku obdobja iz tretjega odstavka tega člena, na podlagi podatkov iz obrazca DDV-O, izda odločbo o izpolnjevanju pogojev za izvoznika za naslednje obdobje največ 12 mesecev, po uradni dolžnosti.
(5) Prejšnji odstavek se nanaša tudi na davčne zavezance, ki jim je bil status izvoznika dodeljen v letu 2001.
2. Vračilo DDV davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji
118. člen
(splošno)
(1) Tuja oseba, ki opravlja dejavnost iz drugega odstavka 13. člena ZDDV preko podružnice v Sloveniji in tuja oseba, ki je zaradi opravljanja te dejavnosti v Sloveniji imenovala davčnega zastopnika, nima pravice do vračila DDV na podlagi 54. člena ZDDV, ima pa na podlagi predložitve obračuna DDV pravico do odbitka vstopnega DDV, če izpolnjuje pogoje iz 40. člena ZDDV.
(2) Tuja oseba, ki opravi obdavčljiv promet v Sloveniji, pa ne imenuje davčnega zastopnika, nima pravice do vračila DDV povezanega s tem obdavčljivim prometom na podlagi 54. člena ZDDV.
(3) Prejšnji odstavek se ne nanaša na tujo osebo, ki opravi promet storitev iz tretjega odstavka 17. člena ZDDV osebi, ki je v skladu z ZDDV davčni zavezanec, registriran za obračunavanje DDV.
119. člen
(vlagatelj zahtevka za vračilo)
(1) Davčni zavezanec, ki ima pravico do vračila DDV na podlagi 54. člena ZDDV, predloži zahtevek za vračilo DDV pri Davčnemu uradu Ljubljana.
(2) Davčni urad Ljubljana odloči o vračilu DDV na podlagi izpolnjenega zahtevka za vračilo DDV.
(3) V zahtevku za vračilo DDV mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem “Zahtevek za vračilo DDV davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji”, ki je v prilogi VI k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(4) Zahtevek za vračilo DDV na podlagi 54. člena ZDDV lahko namesto davčnega zavezanca na podlagi pooblastila predloži tudi druga oseba. Pooblastilo za zastopanje v postopku se pisno predloži davčnemu organu, ali pri davčnemu organu da ustno na zapisnik. Davčni organ lahko v dvomu zahteva, naj se pooblastilo za zastopanje v postopku vračanja overi pri notarju. Ne glede na pooblastilo lahko davčni organ v postopku neposredno od zastopanega zahteva posamezna dokazila ali izjave.
120. člen
(zahtevek za vračilo)
(1) Vlagatelj zahtevka za vračilo DDV, lahko uveljavlja vračilo DDV, ki mu je bil zaračunan v zvezi z nabavami premičnin ali storitev v Sloveniji, oziroma DDV, ki mu je bil zaračunan pri uvozu blaga.
(2) Vlagatelj lahko zahtevek za vračilo DDV vloži za obdobje najmanj šestih mesecev in največ za obdobje koledarskega leta.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek, se lahko zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje, ki je krajše od šestih mesecev, če to obdobje predstavlja preostanek koledarskega leta. Ta zahtevek lahko vključuje tudi DDV, zaračunan na računih ali ob uvozu, ki ga vlagatelj zahtevka ni uveljavljal v prejšnjem obdobju in zadeva transakcije, zaključene v tekočem koledarskem letu.
(4) Vlagatelj zahtevka mora izpolnjenemu zahtevku priložiti:
– račune oziroma ustrezne uvozne dokumente v izvirniku;
– potrdilo pristojnega organa države, kjer ima sedež, da je dolžan obračunavati DDV v tej državi (potrdilo ne sme biti starejše od enega leta).
(5) Vlagatelj zahtevka mora na zahtevku potrditi:
– da v Sloveniji v obdobju, na katerega se zahtevek nanaša, ni opravil nobenega prometa blaga oziroma storitev, razen prevoznih in s prevozom povezanih storitev, za katere velja oprostitev v skladu s 5. točko 28. člena, 31. členom ali prvim odstavkom 32. člena ZDDV ter storitev, od katerih mora v skladu s 3. točko 12. člena ZDDV, DDV plačati izključno oseba, kateri so bile storitve opravljene;
– da so dani podatki resnični ter,
– da bo povrnil katerikoli po pomoti ali neupravičeno pridobljeni znesek DDV.
(6) Zahtevek za vračilo DDV se predloži Davčnemu uradu Ljubljana najpozneje v šestih mesecih po poteku koledarskega leta, v katerem je bil DDV obračunan.
121. člen
(omejitve vračil)
(1) Če se zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje šestih mesecev, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 50. 000 tolarjev.
(2) Če se zahtevek za vračilo DDV nanaša na obdobje koledarskega leta oziroma na preostanek koledarskega leta v skladu s tretjim odstavkom 120. člena tega pravilnika, zahtevani znesek za vračilo ne sme biti nižji od 12.000 tolarjev.
122. člen
(roki vračil)
(1) Davčni organ mora vsak predložen račun ter uvozni dokument ožigosati in jih vrniti vlagatelju zahtevka v roku 30 dni od njihovega prejema.
(2) Davčni organ mora o zahtevku odločiti v šestih mesecih od vložitve zahtevka.
(3) Če davčni organ odobri vračilo DDV, mora biti vračilo izvršeno v roku iz prejšnjega odstavka, in sicer na račun vlagatelja v Sloveniji ali pa na njegove stroške v tujino ali, na zahtevo vlagatelja, na račun druge osebe.
(4) Vračilo DDV se prizna davčnim zavezancem samo ob pogoju reciprocitete.
3. Vračilo DDV v potniškem prometu
a) Splošno
123. člen
(pogoji za vračilo DDV)
(1) Kupec, ki v Sloveniji nima niti stalnega niti začasnega bivališča in iznese blago, kupljeno v Sloveniji, vključno z nadomestnimi deli, ki so zaradi popravila ali servisiranja vgrajeni v motorna vozila, plovila ali letala, registrirana izven davčnega območja, ima v skladu s pogoji iz 55. člena ZDDV in tega pravilnika pravico zahtevati vračilo DDV, plačanega za izneseno blago.
(2) Pri vračilu DDV iz prejšnjega odstavka, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je vrednost kupljenega blaga z vključenim DDV (brez izdelkov, navedenih v tretjem odstavku tega člena) na enem oziroma več računih, izdanih istega dne pri istem prodajalcu višja od 15.000 tolarjev;
– da je davčni zavezanec – prodajalec za prodano blago izdal izpolnjen obrazec DDV-VP ali drug dokument, katerega vsebina ustreza obrazcu DDV-VP (v nadaljevanju: obrazec DDV-VP). Obrazcu mora biti priložen izvirnik računa oziroma računov iz prejšnje točke;
– da je kupec iznesel blago iz Slovenije v roku treh mesecev od dneva nakupa. Kot iznos blaga se šteje tudi pošiljanje blaga po pošti ali na drug primeren način pod pogojem, da kupljeno blago zapusti carinsko območje Slovenije;
– da je kupljeno blago dano na vpogled carinskemu organu, ki po pregledu overi izvirnik obrazca DDV–VP in izvirnike priloženih računov in vpiše datum iznosa blaga iz Slovenije.
(3) Pravica do vračila DDV v skladu s tem členom se ne nanaša na mineralna olja, alkohol, alkoholne pijače in tobačne izdelke.
(4) Vsebina obrazca DDV–VP je v prilogi VII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
124. člen
(obveznosti prodajalca)
(1) Prodajalec izda obrazec DDV–VP na zahtevo kupca. Obrazec DDV–VP se izpolni v treh izvodih, od katerih izvirnik in eno kopijo zadrži kupec, drugo kopijo pa prodajalec hrani v svoji dokumentaciji.
(2) Prodajalec v obrazcu DDV–VP izkaže celotni plačani znesek, znesek plačila brez DDV, stopnjo DDV, znesek DDV in skupni znesek DDV, ki se vrača kupcu ter vpiše evidenčno številko tega obrazca iz evidence izdanih obrazcev DDV-VP. Evidenčna številka obrazca DDV-VP se vpiše v prvi vrstici ob nazivu obrazca.
(3) Prodajalec mora voditi posebno evidenco o izdanih obrazcih DDV-VP ter o vračilu DDV kupcem iz 55. člena ZDDV na obrazcu DDV–VE.
(4) Če prodajalec pooblasti drugo osebo za izvršitev vračila DDV svojim kupcem, mora tudi ta oseba voditi evidenco o vračilu DDV kupcem iz 55. člena ZDDV na obrazcu DDV-VE. Če ista oseba izvršuje vračila za več prodajalcev, vodi evidenco ločeno po posameznem prodajalcu.
(5) Vsebina obrazca DDV–VE je v prilogi VIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
125. člen
(način vračila)
(1) Kupcu se plačani DDV vrne, če v roku šestih mesecev od dneva izdaje obrazca DDV-VP dostavi s strani carinskega organa overjeni izvirnik obrazca DDV-VP, skupaj z overjenimi izvirniki računov, prodajalcu oziroma drugi osebi, ki jo je prodajalec pooblastil za vračilo davka. Overjeni izvirnik obrazca DDV-VP in overjeni izvirniki računov predstavljajo zahtevek za vračilo DDV.
(2) Zahtevek za vračilo DDV lahko kupec predloži osebno, po drugi pravni ali fizični osebi ali po pošti. Če kupec predloži zahtevek po pošti, mora navesti tudi številko računa, na katerega naj se mu vrne plačani DDV.
(3) Če kupec izpolnjuje pogoje za vračilo DDV, se mu znesek izplača v gotovini ali pa se v roku petnajstih dni od dneva prejema zahtevka znesek vplača na račun, ki ga je navedel kupec v zahtevku.
126. člen
(carinski nadzor)
(1) Carinski organ mora pred overitvijo izpolnjenega obrazca DDV–VP ugotoviti:
– da so podatki iz potne listine enaki podatkom iz obrazca DDV–VP;
– da je blago, dano na vpogled, istovetno blagu, navedenem v obrazcu DDV–VP in na priloženem računu ali računih;
– da je znesek z vključenim DDV v obrazcu DDV–VP večji od 15.000 tolarjev;
– da kupljeno blago ni bilo uporabljeno v Sloveniji in je carinskemu organu predloženo v roku treh mesecev od dneva nakupa v Sloveniji;
– da je izvirnik obrazca DDV–VP overil in podpisal prodajalec ter vpisal evidenčno številko.
(2) Carinski organ overi izvirnike računov in obrazec DDV-VP s podpisom in žigom ter v obrazec DDV-VP vnese datum iznosa blaga iz carinskega območja Slovenije. Izvirnike računov in obrazec DDV-VP vrne kupcu, en izvod obrazca pa zadrži za potrebe naknadnega nadzora iznosa blaga iz Slovenije.
127. člen
(vračilo DDV s strani davčnega organa)
(1) Davčni zavezanec pridobi pravico do vračila DDV s strani davčnega organa na podlagi predložitve obrazca DDV-VP, potem ko je v skladu s pogoji iz 125. člena tega pravilnika kupcu vrnil DDV za blago, ki ga je kupec pri njem nabavil in iznesel iz Slovenije.
(2) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka predloži zahtevek za vračilo vrnjenega DDV pri pristojnemu davčnemu organu.
(3) Davčni organ odloči o vračilu DDV na podlagi predloženih obrazcev DDV-VP in s strani carinskega organa potrjenih računov, obrazcev DDV-VE in dokazila o izplačilu DDV kupcu.
(4) Zahtevek se lahko vloži po preteku meseca, v katerem je prodajalec ali druga oseba vrnila DDV kupcu.
b) Posebne določbe za vračilo DDV v mejnih prodajalnah
128. člen
(splošno)
(1) Imetnik mejne prodajalne, ki posluje za izstopno mejno kontrolo, lahko izvaja vračilo DDV v potniškem prometu v skladu s splošno ureditvijo (123. do 126. člen tega pravilnika) ali v skladu s 129. do 132. členom tega pravilnika.
(2) Če s 128. do 131. členom tega pravilnika ni drugače določeno se tudi za prodajalne iz prejšnjega odstavka primerno upoštevajo določbe 123. do 127. člena tega pravilnika.
129. člen
(vnaprej overjeni obrazci DDV-VP)
(1) Carinski urad lahko na podlagi pisnega zahtevka dovoli imetniku mejne prodajalne iz prvega odstavka prejšnjega člena, da za izvrševanje vračila DDV kupcem, ki v Sloveniji nimajo stalnega niti začasnega bivališča, ki zapuščajo carinsko območje Republike Slovenije, uporablja vnaprej overjene obrazce DDV-VP.
(2) Krajevno pristojni carinski urad izda odločbo o zahtevku iz prejšnjega odstavka v pisni obliki in v primeru ugoditve zahtevku v njej določi pogoje uporabe vnaprej overjenih obrazcev in način izvajanja kontrole.
(3) Carinski urad lahko izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če imetnik prodajalne iz prvega odstavka prejšnjega člena:
– uporablja vnaprej overjene obrazce DDV–VP le v zvezi z uveljavljanjem vračila DDV za kupce, ki v Sloveniji nimajo stalnega niti začasnega bivališča, ki izpolnjujejo pogoje iz prve alinee drugega odstavka 123. člena tega pravilnika in neposredno iznašajo v mejni prodajalni kupljeno blago iz slovenskega davčnega in carinskega območja;
– vodi posebno evidenco DDV-VE o izdajanju vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP za vsako prodajalno, v zvezi s katero so mu bili obrazci izdani, posebej in
– nudi vsa druga potrebna jamstva za pravilno izvajanje postopka vračila DDV tujim potnikom.
(4) Carinski organ stalno preverja izpolnjevanje pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano. Če kateri od pogojev ni več izpolnjen, carinski organ razveljavi izdano dovoljenje in odvzame še neporabljene overjene obrazce DDV-VP.
130. člen
(pridobitev vnaprej overjenih obrazcev)
(1) Na podlagi dovoljenja iz prejšnjega člena in pisnega zahtevka imetnik prodajalne pri mejnem carinskem organu, kjer je mejna prodajalna, vnaprej overi obrazce DDV-VP. Carinski organ vnaprej overi število obrazcev, ki je predvidoma potrebno za enomesečno poslovanje mejne prodajalne. Vsak obrazec, ki je predložen v predhodno overitev mora biti opremljen z žigom vložnika zahtevka in navedbo mejne prodajalne, v kateri se bo uporabljal.
(2) Ob vložitvi ponovnega zahtevka za overitev novih obrazcev DDV-VP imetnik mejne prodajalne carinskemu organu predloži kopijo oziroma izpis posebne evidence DDV-VE za obdobje od prejšnje overitve obrazcev. Iz evidence oziroma priloženih dokumentov mora biti jasno razvidna tudi količina še neporabljenih vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP. Imetnik prodajalne mora predložiti tudi poškodovane ali pomotoma izpolnjene overjene obrazce DDV-VP, ki jih carinski organ zadrži in uradno uniči.
(3) Imetnik mejne prodajalne, ki preneha s poslovanjem mora carinskemu organu nemudoma posredovati vse še neporabljene vnaprej overjene obrazce DDV-VP in končno evidenco DDV-VE. Carinski organ neporabljene vnaprej overjene obrazce uradno uniči.
(4) Prenos vnaprej overjenih obrazcev iz ene prodajalne v drugo ni dovoljen.
131. člen
(posebne obveznosti prodajalca)
(1) Imetnik mejne prodajalne mora hraniti vnaprej overjene obrazce DDV-VP s posebno skrbnostjo v prostorih prodajalne, za katero so bili pridobljeni.
(2) Vnaprej overjeni obrazci DDV-VP morajo biti oštevilčeni, evidenco izdanih vnaprej overjenih obrazcev DDV-VP pa mora imetnik mejne prodajalne voditi v prostorih prodajalne tako, da lahko carinski organ vsak trenutek preveri, komu je bil obrazec z določeno zaporedno številko izdan (ime, priimek, številka potne listine potnika, država, ki je potno listino izdala ter potovalna destinacija potnika) ter kdaj je bil izdan.
(3) Imetnik mejne prodajalne, ki pridobi dovoljenje iz 129. člena tega pravilnika sme kupcu izdati obrazec DDV-VP, ki ga je carinski organ overil vnaprej, če:
– so izpolnjeni pogoji iz prve alinee drugega odstavka 123. člena tega pravilnika;
– kupec skupaj z blagom neposredno po nakupu v mejni prodajalni zapušča slovensko carinsko in davčno območje;
– na računu označi, da je bil za blago na računu izdan vnaprej potrjeni obrazec DDV-VP.
(4) Imetnik prodajalne iz 128. člena tega pravilnika mora ob uporabi vnaprej overjenega obrazca DDV-VP v okencu 2 tega obrazca poleg podatka o državi, ki je izdala potno listino kupca, vpisati tudi podatek o tem, kam je potnik namenjen po nakupu blaga v mejni prodajalni.
(5) Imetnik mejne prodajalne kupcu izroči izvirnik vnaprej overjenega obrazca DDV-VP, eno kopijo shrani za svojo evidenco, eno kopijo pa shrani za potrebe carinskega nadzora. Kopije porabljenih obrazcev DDV-VP, ki jih je shranil za potrebe carinskega nadzora, mora do drugega delovnega dne v tednu za predhodni teden oddati carinskemu organu, ki je vnaprej overil obrazec DDV-VP.
(6) Če imetnik prodajalne iz 128. člena tega pravilnika po prodaji blaga zadrži izvirnik vnaprej overjenega obrazca DDV-VP in račun, ker je kupcu v skladu s 125. členom tega pravilnika takoj vrnil plačani DDV, kupcu izda dodatno kopijo računa, na kateri posebej vidno označi, da je bil plačani DDV že vrnjen na podlagi vnaprej overjenega obrazca DDV-VP. Ta račun služi potniku kot dokazilo o nakupu blaga v mejni prodajalni v skladu s 7. členom zakona o preoblikovanju prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z državami članicami Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije, v mejne prodajalne in posebnih ukrepih nadzora teh prodajaln (Uradni list RS, št. 62/01).
132. člen
(poseben carinski nadzor)
Carinski organ sme kadarkoli v mejni prodajalni iz 128. člena tega pravilnika preverjati, ali imetnik prodajalne hrani, uporablja in evidentira vnaprej overjene obrazce DDV-VP v skladu z zakonom in s tem pravilnikom.
XV. KNJIGOVODSTVO DAVČNEGA ZAVEZANCA IN HRAMBA DOKUMENTACIJE
133. člen
(splošno)
(1) Podlaga za knjigovodsko evidentiranje davčno pomembnih dogodkov, sprememb in dejstev so ustrezne listine, kot so: izdani in prejeti računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, uvozne in izvozne carinske deklaracije, odločbe carinskega organa ter druge listine, s katerimi se dokazuje izvozna dobava kot tudi vse druge listine, ki so pomembne za obračun in plačilo DDV ter odbitek vstopnega DDV (v nadaljnem besedilu: listina).
(2) Knjigovodstvo davčnega zavezanca in knjige izdanih in prejetih računov se morajo voditi v skladu s predpisi o računovodstvu ter drugimi predpisi, ki urejajo vodenje knjig davčnega zavezanca.
(3) Listine, nastale na podlagi računalniške obdelave podatkov, je treba hraniti na nosilcih podatkov in v obliki, ki omogočajo ponovno predstavitev v prvotni nespremenjeni obliki.
134. člen
(zagotavljanje podatkov)
(1) Davčni zavezanec mora zaradi zagotovitve predpisanih podatkov voditi knjigo izdanih računov (obrazec I–RAČ), knjigo prejetih računov (obrazec P–RAČ) ter posebno evidenco o vstopnem DDV pri uvozu blaga (obrazec E-UVOZ).
(2) Če davčni zavezanec v okviru knjige prejetih in knjige izdanih računov ne more zagotoviti vseh potrebnih podatkov za izpolnjevanje obračuna DDV, lahko spremlja podatke tudi v ločenih knjigah.
(3) Oblika in vsebina obrazca I–RAČ, obrazca P–RAČ ter obrazca E-UVOZ so v prilogah IX, X in XI k temu pravilniku in so njegov sestavni del.
(4) Če davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotavlja vse podatke, ki so potrebni za ugotavljanje davčne osnove oziroma DDV, kakor tudi vstopnega DDV, ni dolžan posebej voditi knjig, ki so predpisane s tem pravilnikom in o tem obvesti pristojni davčni organ.
(5) Knjige se lahko prilagajajo avtomatski obdelavi podatkov, vendar se morajo zagotoviti najmanj predpisani podatki, pri čemer mora davčni zavezanec omogočiti izpis vseh podatkov, ki so sicer predpisani s knjigo prejetih in izdanih računov ter s posebno evidenco o vstopnem DDV pri uvozu.
135. člen
(knjiga izdanih računov)
(1) V knjigo izdanih računov (I-RAČ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe;
– v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
– v stolpec 3 se vpiše številka listine;
– v stolpec 4 se vpiše datum izstavitve listine;
– v stolpec 5 se vpišejo podatki o kupcu, ime in sedež oziroma stalno prebivališče;
– v stolpec 6 se vpiše davčna številka kupca oziroma prejemnika blaga oziroma storitev; ne vpisuje se davčne številke tujih kupcev in končnih potrošnikov;
– v stolpec 7 se vpiše vrednost obdavčenega prometa blaga in storitev z vračunanim DDV, ta znesek se nato razčlenjuje v stolpcih od 11 do 18;
– v stolpec 8 se vpiše vrednost oproščenega prometa za katerega ni pravice do odbitka vstopnega DDV (npr. po 26. in 27. členu ZDDV);
– v stolpec 9 se vpiše vrednost izvoza blaga iz listine s katero se dokazuje izvozna dobava oziroma izvoz;
– v stolpec 10 se vpisuje celotna vrednost prometa s pravico do odbitka vstopnega DDV, razen izvoza blaga (št. 9), in sicer: storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu z 2. točko drugega odstavka 22. člena ZDDV, promet blaga in storitev, ki je oproščen plačila DDV po 31. in 32. členu ZDDV, promet storitev po 1. in 4.a do 4.e točki 27. člena ZDDV, če se opravljajo za naročnika storitve, ki ima sedež oziroma stalno poslovno enoto izven Slovenije ali, če so te storitve neposredno povezane z blagom, ki je namenjeno izvozu in vrednost drugega prometa, ki daje pravico do odbitka vstopnega DDV kot npr.: promet storitev iz četrtega odstavka 17. člena ZDDV in promet blaga in storitev, opravljen izven Slovenije, ki daje davčnemu zavezancu pravico do odbitka vstopnega DDV po drugem odstavku 40. člena ZDDV.
– v stolpec 11 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je davčnim zavezancem obračunan DDV po stopnji 8,5%;
– v stolpec 12 se vpiše znesek DDV, ki je davčnim zavezancem obračunan po stopnji 8,5%;
– v stolpec 13 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je davčnim zavezancem obračunan DDV po stopnji 20%;
– v stolpec 14 se vpiše znesek DDV, ki je davčnim zavezancem obračunan po stopnji 20%;
– v stolpec 15 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je končnim potrošnikom obračunan DDV po stopnji 8,5%;
– v stolpec 16 se vpiše znesek DDV, ki je končnim potrošnikom obračunan po stopnji 8,5%;
– v stolpec 17 se vpiše znesek davčne osnove, od katere je končnim potrošnikom obračunan DDV po stopnji 20%;
– v stolpec 18 se vpiše znesek DDV, ki je končnim potrošnikom obračunan po stopnji 20%.
(2) V knjigo izdanih računov se vpisuje tudi podatke o dnevnem iztržku, za katerega so izstavljeni računi po 35. členu ZDDV in je registriran z registrsko blagajno ter o dnevnem iztržku pri prodaji kmetijskih pridelkov na tržnicah, in sicer takole:
– v stolpca 3 in 4 se vpišejo podatki o knjigovodski listini, v kateri je obračun dnevnega iztržka, in sicer v stolpec 3 številka, v stolpec 4 datum;
– v stolpec 5 se vpiše “iztržek po blagajni“ ali “prodaja na tržnici“;
– v stolpec 7 se vpiše znesek skupnega dnevnega obdavčenega prometa z vračunanim DDV;
– v stolpec 15 se vpiše osnova za obračun DDV po stopnji 8,5%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se od skupnega prometa z vračunanim DDV po stopnji 8,5% odšteje vračunani DDV, ki se izračuna z uporabo preračunane davčne stopnje iz tretjega odstavka 38. člena tega pravilnika;
– v stolpec 16 se vpiše obračunani DDV po stopnji 8,5%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se na skupni promet z vračunanim DDV po stopnji 8,5% uporabi preračunana davčna stopnja iz tretjega odstavka 38. člena tega pravilnika;
– v stolpec 17 se vpiše osnova za obračun DDV po stopnji 20%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se od skupnega prometa z vračunanim DDV po stopnji 20% odšteje vračunani DDV, ki se izračuna z uporabo preračunane davčne stopnje iz tretjega odstavka 38. člena tega pravilnika;
– v stolpec 18 se vpiše obračunani DDV po stopnji 20%, ki se, če ni na razpolago dejanskih podatkov, izračuna tako, da se na skupni promet z vračunanim DDV po stopnji 20% uporabi preračunana davčna stopnja iz tretjega odstavka 38. člena tega pravilnika. V obračunu dnevnega iztržka morajo biti razvidni podatki o številkah računov (od... do...), ki so zajeti v obračunu dnevnega iztržka.
(3) V knjigo izdanih računov se ločeno vpisuje tudi podatki o iztržku, za katerega po 76. členu tega pravilnika niso izstavljeni računi po 35. členu ZDDV, se pa zanj sestavi poseben obračun iztržka.
(4) V knjigo izdanih računov se vpisujejo tudi računi, s katerimi se naknadno popravlja obračun DDV.
(5) V knjigo izdanih računov se lahko računi, izstavljeni po 35. členu ZDDV osebam, ki niso davčni zavezanci, vpisujejo na podlagi dnevnega zbirnika.
136. člen
(knjiga prejetih računov)
(1) V knjigo prejetih računov (P-RAČ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka knjižbe;
– v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
– v stolpec 3 se vpiše datum prejema listine, za uveljavljanje zneska pavšalnega nadomestila kot vstopnega DDV pa datum plačila;
– v stolpec 4 se vpiše številka listine;
– v stolpec 5 se vpiše datum listine;
– v stolpec 6 se vpiše ime in sedež oziroma stalno prebivališče dobavitelja;
– v stolpec 7 se vpiše davčna številka dobavitelja; ni potrebno vpisovati davčne številke dobavitelja iz tujine in dobavitelja, ki v skladu s 45. členom ZDDV ni dolžan obračunavati DDV;
– v stolpec 8 se vpiše vrednost iz listine z vračunanim DDV od vseh obdavčenih nabav blaga oziroma prejetih storitev, ne glede na to, ali ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV ali ne, znesek vračunanega DDV izkazanega na listini se razporeja v stolpca 10 in 11;
– v stolpec 9 se vpiše vrednost iz listine za nabave za katere je predpisana oprostitev plačila DDV;
– v stolpec 10 se vpiše podatek o skupnem znesku vstopnega DDV, ki se sme odbiti in je izkazan na listini, ta znesek se razporeja v stolpce 12, 13., 15, 16 ter 18;
– v stolpec 11 se vpiše znesek vstopnega DDV, ki se ne sme odbiti v skladu s tretjim, petim, osmim in devetim odstavkom 40. člena zakona;
– v stolpec 12 se vpiše znesek DDV, obračunan po 8,5% stopnji od nabav na domačem trgu, ki se sme odbiti;
– v stolpec 13 se vpiše znesek DDV, obračunan po 20% stopnji od nabav na domačem trgu, ki se sme odbiti;
– v stolpec 14 se vpiše davčna osnova od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji;
– v stolpec 15 se vpiše znesek DDV po 8,5% stopnji od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ki se sme odbiti;
– v stolpec 16 se vpiše znesek DDV po 20% stopnji od nabav od davčnih zavezancev, ki nimajo sedeža v Sloveniji, ki se sme odbiti;
– v stolpec 17 se vpiše podatek o osnovi iz računa po sedmem odstavku 116. člena tega pravilnika, če je kupec pavšalno nadomestilo tudi plačal; v primeru delnega plačila pavšalnega nadomestila se vpiše podatek o osnovi, ki se nanaša na to delno plačilo;
– v stolpec 18 se vpiše znesek pavšalnega nadomestila, plačanega po tretjem odstavku 46. člena ZDDV, ki se sme odbiti v skladu s 3. točko šestega odstavka 40. člena ZDDV.
(2) V knjigo prejetih računov se vpisujejo tudi računi, s katerimi se naknadno popravlja vstopni DDV.
(3) V knjigo prejetih računov se lahko zbirno z internim dokumentom knjižijo zneski, ki so zaračunani na dokumentih, ki niso podlaga za odbitek vstopnega DDV (na primer bančne provizije, ipd.), ki jih zaračuna davčni zavezanec za opravljen promet blaga in storitev.
137. člen
(posebna evidenca o vstopnem DDV pri uvozu blaga)
V posebno evidenco o vstopnem DDV pri uvozu blaga (E-UVOZ) se vpisujejo podatki, kot sledi:
– v stolpec 1 se vpiše zaporedna številka;
– v stolpec 2 se vpiše datum knjiženja;
– v stolpec 3 se vpiše datum prejema listine;
– v stolpec 4 se vpiše carinski postopek, ki se označi s šifro iz šifranta 10 (šifrant postopkov), ki je naveden v prilogi 20 uredbe za izvajanje carinskega zakona;
– v stolpec 5 se vpiše številka listine;
– v stolpec 6 se vpiše datum listine;
– v stolpec 7 se vpiše davčna osnova pri uvozu blaga;
– v stolpec 8 se vpiše vrednost iz listine za uvoz blaga za katerega je predpisana oprostitev plačila DDV;
– v stolpec 9 se vpiše skupni znesek vstopnega DDV, ki se sme odbiti in je izkazan na listini, ta znesek se razporeja v stolpca 11 in 12;
– v stolpec 10 se vpiše znesek vstopnega DDV, ki se ne sme odbiti v skladu s petim odstavkom 40. člena ZDDV in v primerih iz 90. člena tega pravilnika;
– v stolpec 11 se vpiše znesek vstopnega DDV, zaračunan pri uvozu blaga, ki se sme odbiti, po 8,5% stopnji;
– v stolpec 12 se vpiše znesek vstopnega DDV, zaračunan pri uvozu blaga, ki se sme odbiti, po 20% stopnji.
138. člen
(zaključek knjige prejetih, knjige izdanih računov ter posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga)
(1) Zneski, vpisani v knjigah izdanih in prejetih računov ter posebni evidenci o vstopnem DDV pri uvozu blaga se za vsako davčno obdobje seštejejo in uporabljajo za sestavljanje obračuna DDV.
(2) Knjige prejetih in izdanih računov ter posebne evidence o vstopnem DDV pri uvozu blaga se za vsako davčno obdobje zaključijo na način, kot to določajo računovodskimi predpisi za zaključevanje drugih poslovnih knjig.
139. člen
(hramba dokumentacije)
Dokumentacija iz 57. členom ZDDV se lahko hrani tudi na mikrofilmu oziroma na drugem mediju, vendar tako, da jo je mogoče kadarkoli prikazati na zaslonu ali jo izpisati.
XVI. REGISTRACIJA DAVČNIH ZAVEZANCEV
140. člen
(pričetek in prenehanje registracije za DDV)
(1) Pravna ali fizična oseba lahko pridobi status davčnega zavezanca za obračunavanje DDV (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za DDV) že s prvimi, navzven vidnimi aktivnostmi, ki so usmerjene na opravljanje dejavnosti. Te aktivnosti so npr. pripravljalna dela, prva nabava blaga, nakup opreme ipd.
(2) Pravna ali fizična oseba iz prejšnjega odstavka pridobi status zavezanca za DDV z odločbo, izdano v skladu z drugim odstavkom 58. člena ZDDV.
(3) Oseba iz prvega odstavka tega člena kot dokazilo, da namerava opravljati dejavnost, davčnemu organu, skupaj s prijavo za registracijo predloži npr. pogodbe ali predpogodbe, poslovni načrt, listine o nabavah za namene opravljanja dejavnosti ipd.
(4) Status zavezanca za DDV preneha z zadnjimi aktivnostmi podjetja oziroma s prenehanjem opravljanja dejavnosti.
(5) Davčni zavezanec preneha opravljati dejavnost za potrebe ZDDV z izbrisom iz sodnega oziroma drugega ustreznega registra, ali če davčni organ v postopku ugotovi, da je zavezanec za DDV prenehal opravljati dejavnost iz 13. člena ZDDV, zaradi katere se je registriral za DDV ter v primeru, ko ni predložil obračuna DDV v zadnjih 12 mesecih.
(6) Začasno prenehanje dejavnosti ne vpliva na status zavezanca za DDV. Za začasno prenehanje dejavnosti se šteje, če ima davčni zavezanec namen nadaljevati dejavnost, oziroma v doglednem času ponovno pričeti z opravljanjem dejavnosti.
(7) Davčni zavezanec mora na dan izbrisa iz registra zavezancev za DDV, ki ga z odločbo določi davčni organ, popisati zaloge blaga. DDV obračunan v skladu s 3. točko 6. člena ZDDV, vključi v obračun DDV, ki ga sestavi za davčno obdobje, ki se konča z dnem izbrisa iz registra zavezancev za DDV. Če davčni organ določi prvi dan meseca, kot dan izbrisa iz registra zavezancev za DDV, se davčno obdobje konča z zadnjim dnem predhodnega meseca.
(8) Davčnemu zavezancu, ki se mu med letom spremeni pravni status zemljišč v uporabi gospodinjstva za toliko, da bi to pomenilo znižanje katastrskega dohodka pod znesek, določen v drugem odstavku 45. člena ZDDV, lahko davčni organ na njegovo zahtevo izda odločbo o prenehanju registracije za DDV.
141. člen
(prijava za registracijo)
(1) Davčni zavezanec se mora prijaviti davčnemu organu, kjer je vpisan v davčni register zaradi vpisa v register zavezancev za DDV. Davčnemu organu se mora prijaviti tudi tuja oseba, ki nima sedeža v Sloveniji.
(2) Za davčnega zavezanca iz drugega odstavka 45. člena ZDDV, katerega katastrski dohodek gospodinjstva za zadnje leto presega znesek 1,500.000 tolarjev, določi zavezanost za DDV davčni organ po uradni dolžnosti do 31. marca tekočega leta; ta postane davčni zavezanec s 1. aprilom tekočega leta.
(3) Davčnega zavezanca iz drugega odstavka 45. člena ZDDV določi davčni organ po uradni dolžnosti izmed oseb, ki imajo med člani gospodinjstva najvišji katastrski dohodek. Pred vpisom zavezanosti za DDV po uradni dolžnosti davčni organ o določitvi predstavnika obvesti gospodinjstvo, ki lahko v petnajstih dneh po prejemu obvestila določi drugega predstavnika gospodinjstva. O določitvi drugega predstavnika gospodinjstva podajo polnoletni člani gospodinjstva lastnoročno podpisano izjavo.
(4) Če se pravni status zemljišč v uporabi članov gospodinjstva glede na zemljišča, upoštevana pri odmeri davka iz kmetijstva za preteklo leto, spremeni tako, da bi to pomenilo znižanje katastrskega dohodka pod znesek, določen v drugem odstavku 45. člena ZDDV in ta sprememba do konca preteklega leta še ni bila evidentirana v uradnih evidencah, predstavnik gospodinjstva v petnajstih dneh od prejema obvestila iz prejšnjega odstavka predloži davčnemu organu ustrezna dokazila o spremembi pravnega statusa (dokazilo o spremembi katastrske kulture ali katastrskega razreda v zemljiškem katastru, overovljena kupoprodajna ali druga pogodba o odtujitvi lastninske ali posestne pravice ter vloga za vpis v zemljiško knjigo, zakupna ali druga pogodba).
(5) V prijavi za registracijo mora davčni zavezanec navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV- P2, ki je v prilogi XII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(6) Tuja oseba, ki opravi promet preko podružnice, se vpiše v register zavezancev za DDV najkasneje na dan, ko opravi prvi promet blaga oziroma storitev v Sloveniji; v prijavi za registracijo mora navesti podatke, ki so predpisani z obrazcem DDV-P3, ki je v prilogi XIII k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(7) Tuja oseba, ki opravlja dejavnost v Sloveniji in imenuje davčnega zastopnika, v obrazcu DDV-P3 navede tudi podatke o davčnem zastopniku.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
142. člen
(promet rabljenih osnovnih sredstev)
(1) Davčni zavezanec, ki opravi promet z rabljenim osnovnim sredstvom, od katerega pri nabavi ni imel pravice do odbitka vstopnega DDV, ker je bilo nabavljeno s plačilom davka od prometa proizvodov v skladu z zakonom o prometnem davku, obračuna DDV od prodajne cene osnovnega sredstva, pri čemer sme odbiti kot vstopni DDV znesek, ki ga ugotovi po preračunani stopnji davka od prometa proizvodov od knjigovodske vrednosti osnovnega sredstva, vendar največ v višini, ki je enaka znesku DDV, obračunanem od tega prometa.
(2) Knjigovodska vrednost iz prejšnjega odstavka je zadnja ugotovljiva knjigovodska vrednost in se ugotavlja skladno z amortizacijsko stopnjo, ki je davčno priznan odhodek na podlagi zakona, ki ureja davek od dobička pravnih oseb.
143. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost ((Uradni list RS, št. 4/99, 45/99, 59/99, 110/99, 27/00, 17/00 – odl. US, 19/00 – odl. US, 27/00 – odl. US, 22/01, 28/01, 54/01, 106/01 in 28/02).
144. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati 1. oktobra 2002.
Št. 16845/02
Ljubljana, dne 4. septembra 2002.
Minister
za finance
mag. Anton Rop l. r.
