Na podlagi 39. in 43. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 21. člena statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 8/00) je Občinski svet občine Laško na 24. seji dne 19. 6. 2002 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije in prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Laško sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev Občine Laško. Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev Občine Laško (v nadaljnjem besedilu: PUP), je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje v aprilu 2002 pod številko projekta 579/01.

Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev Občine Laško se nanaša na:
– razmejitev prostorske dokumentacije PUP med območjem bivše Občine Laško in novo Občino Laško,
– uskladitev prostorskega izvedbenega akta PUP s plansko dokumentacijo Občine Laško (Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Laško za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Laško od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 46/87 in 44/88, Uradni list RS, št. 26/93, 86/01)) in s tem z obveznimi izhodišči državnih planskih aktov in zlasti v pogledu:
– uskladitve mej ureditvenih območij v občini in obsega stavbnih zemljišč na območju razpršene gradnje,
– dopolnitve za področje ohranjanja narave in kulturne dediščine,
– spremembe in dopolnitve za prometno omrežje, kolesarsko omrežje, elektroenergetsko omrežje ter ostalo komunalno omrežje ter za področje ravnanja z odpadki in vodnogospodarske omejitve,
– dopolnitev s podrobnejšimi pogoji urejanja v ureditvenih območjih lokalnih oskrbnih središč Zidani Most, Sedraž, Brezno-Belovo, Zg. Rečica, Vrh nad Laškim, Jurklošter in Šentrupert,
– določitev urbanističnih, oblikovalskih in drugih pogojev za posege v prostor ob upoštevanju ukrepov za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja,
– določitev meril in pogojev za graditev ali prenovo objektov in naprav glede na njihovo lego, funkcijo, velikost in oblikovanje.

Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za posege v prostor:
– pogoje za celotno območje občine – za območje odprtega prostora in razpršene poselitve, za ureditvena območja naselij in druga ureditvena območja ter
– dodatne in posebne pogoje za ureditvena območja naselij – lokalnih oskrbnih središč občine.
Izvzeta so območja, za katera so sprejeti prostorski izvedbeni načrti (PIN).

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih PUP,
– soglasja in pogoje pristojnih organov in organizacij,
– kartografski del s pregledno karto v merilu 1:25000, kartografski del s prikazom namenske rabe prostora in varovanimi območji ter zbirnim prikazom infrastrukturnih ureditev v merilu 1:5000,
– podrobnejšimi pogoji urejanja v ureditvenih območjih lokalnih oskrbnih središč (Strokovne podlage za usmerjanje nadaljnjega urejanja in razvoja sedmih naselij – lokalnih oskrbnih središč v Občini Laško: Zidani Most, Sedraž, Brezno-Belovo, Zg. Rečica, Vrh nad Laškim, Jurklošter in Šentrupert, št. proj. 211/98).
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije in v nadaljevanju za pridobitev lokacijskega oziroma enotnega dovoljenja za gradnjo, ter za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za posege v prostor.

S prostorskimi ureditvenimi pogoji se ureja celotno območje Občine Laško, ki vključuje območja krajevnih skupnosti: Breze, Jurklošter, Laško, Marija Gradec, Rečica, Rimske Toplice, Sedraž, Vrh Nad Laškim in Zidani Most.

Pregled ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP po krajevnih skupnostih občine:
– ureditvena območja z oznakami iz registra prostorskih enot iz planske dokumentacije in nekatera območja znotraj meje urbanistične zasnove Laško in urbanistične zasnove Rimske Toplice, ki se urejajo izključno na podlagi PUP,
območje Krajevne skupnosti Breze:
– vključena ureditvena območja z oznakami, to so območja po naslednjih naseljih:
– ureditveno območje naselja Mala Breza 036 – 1
– ureditveno območje naselja Konjice 036 – 2
– del ureditvenega območja naselja Šentrupert 066 – 1
– ureditveno območje naselja Šentrupert 066 – 2
– ureditveno območje naselja Trobni dol 075 – 1
območje Krajevne skupnosti Jurklošter:
– vključena ureditvena območja z oznakami, to so območja po naslednjih naseljih:
– ureditveno območje naselja Blatni vrh 002 – 1
– del ureditvenega območja naselja Jurklošter 020 – 2
– ureditveno območje naselja Razkrže 027 – 1 (območje počitniških hiš)
– ureditveno območje naselja Marof 041 – 1
– ureditveno območje naselja Marof 041 – 2
– ureditveno območje naselja Paneče 047 – 1
– ureditveno območje naselja Polana 049 – 1
– ureditveno območje naselja Henina 049 – 2
– ureditveno območje naselja Reber 049 – 3
– ureditveno območje naselja Na Loki – 049 – 4
območje Krajevne skupnosti Laško:
– vključena ureditvena območja z oznakami, to so območja po naslednjih naseljih:
– ureditveno območje naselja Kuretno 024 – 1
– ureditveno območje naselja Strmca 064 – 1
– ureditveno območje naselja Strmca 064 – 2
– ureditveno območje naselja Udmat 077 – 1
ureditvena območja znotraj meje UZ Laško:
– ki se urejajo izključno na podlagi PUP, to so območja z oznakami:
– pretežno pozidana stanovanjska območja: ks1, ks1/1 del, ks2/1, del ks3, ks3/1, ks3/2, ks4, ks5, ks6, ks6/1, ks7, ks7/2, ks7/3, ks7/4, ks8, ks8/1, ks8/2, ks9, ks9/1, ks10, ks10/1, ks 11/2, ks12,
– za območje oskrbnih in storitvenih dejavnosti: ksc3
– za pretežno pozidana proizvodna območja: kp1, kp2, kp4, kp5, kp5/1
– za zelene, kmetijske ter gozdne površine
območje Krajevne skupnosti Marija Gradec:
– vključena ureditvena območja z oznakami, to so območja po naslednjih naseljih:
– ureditveno območje naselja Razborce 017-1
– ureditveno območje naselja Kozličar 017-2
– ureditveno območje naselja Lahomno 025-1
– ureditveno območje naselja Olešče 045-1
– ureditveno območje naselja Olešče 045-2
– ureditveno območje naselja Stopce 062-1
– ureditveno območje naselja Tevče 071-1
– ureditveno območje naselja Tevče 071-2
območje Krajevne skupnosti Rečica:
– vključena ureditvena območja z oznakami, to so območja po naslednjih naseljih:
– ureditveno območje naselja Slivno 060 – 1
– ureditveno območje naselja Govčje njive 061 – 1
– ureditveno območje naselja Kurja vas 061 – 2
– del ureditvenega območja naselja Zgornja Rečica 084-1
območje Krajevne skupnosti Rimske Toplice:
– vključena ureditvena območja z oznakami, to so območja po naslednjih naseljih:
– ureditveno območje naselja Dol pri Laškem 011-1
– ureditveno območje naselja Farma 013 – 1
– ureditveno območje naselja Loka 013 – 2
– ureditveno območje naselja Grobeljce 013 – 3
– ureditveno območje naselja Grobeljce 013 – 4
– ureditveno območje naselja Lopočnica 013 – 5
– ureditveno območje naselja Laziše 030 – 1
– ureditveno območje naselja Sevce 059 – 1
– ureditveno območje naselja Strensko 063 – 1
– ureditveno območje naselja Škofce 068 – 1
– ureditveno območje naselja Zabrež 083 – 1
– ureditveno območje naselja Konc 023-1
– ureditvena območja znotraj meje UZ Rimske Toplice, ki se urejajo izključno na podlagi PUP, to so območja z oznakami:
– za pretežno pozidana stanovanjska območja: S1, S1/1, S2, S3, S4
– za območje za stanovanja in storitvene dejavnosti: SO
– območje za oskrbne in storitvene dejavnosti: C1, C3,
– predvideno:C2
– območje za družbene dejavnosti – šola: Š
ter za zelene, kmetijske in gozdne površine
območje Krajevne skupnosti Sedraž:
– vključena ureditvena območja z oznakami, to so območja po naslednjih naseljih:
– del ureditvenega območja naselja Belovo – Sp. Brezno 001-003-1
– ureditveno območje naselja Gornje Brezno 003 – 1
– ureditveno območje naselja Gornje – Brezno 003 – 2
– ureditveno območje naselja Sedraž 056 – 1
– ureditveno območje naselja Trnovo 074 – 1
območje Krajevne skupnosti Vrh Nad Laškim:
– vključena ureditvena območja z oznakami, to so območja po naslednjih naseljih:
– ureditveno območje naselja Kladje 021 – 1
– ureditveno območje naselja Laška vas 028 – 1
– ureditveno območje naselja Male Grahovše 037 – 1
– ureditveno območje naselja Selo nad Laškim 057 – 1
– ureditveno območje naselja Vel.Gorelce 078 – 1
– ureditveno območje naselja Vel. Grahovše 079 – 1
– ureditveno območje naselja Torog 079 – 2
– ureditveno območje naselja Loke 079 – 3
– ureditveno območje naselja Vrh nad Laškim 082-1
– ureditveno območje naselja Žigon 086 – 1
območje Krajevne skupnosti Zidani Most:
– vključena ureditvena območja z oznakami, to so območja po naslednjih naseljih:
– ureditveno območje naselja Širje 067 – 1
– ureditveno območje naselja Širje – pokopališče 067-2
– del ureditvenega območja naselja Zaselek »Vila« 085 – 2.

Na območju Občine Laško so izvzeta iz urejanja s PUP ureditvena območja, ki se urejajo na podlagi prostorsko izvedbenih načrtov. V območjih in naseljih izven urbanističnih zasnov, za katera bodo izdelani prostorsko izvedbeni načrti (PIN), ki se začasno urejajo s PUP do izdelave PIN, in sicer:
– urejanje zelenih površin ter posamezne usmeritve iz VII. poglavja tega odloka.
Vsi navedeni posegi morajo biti skladni s predvidenimi ureditvami in z njimi ne sme biti onemogočena kasnejša celovita zasnova ter izvedba prostorskega izvedbenega načrta.

Meja ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij, meje površin po namenu so določene v grafičnih prikazih na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru prikaza namenske rabe prostora z varovanimi območji, ki so sestavni del tega odloka.

Skupna merila in pogoji za posege v prostor veljajo za vsa območja iz 6. člena tega odloka, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Obravnavano območje PUP vključuje glede na namen in varovanje naslednje površine:
– območja za poselitev,
– ureditvena območja naselij,
– stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje,
– kmetijska zemljišča (najboljša in druga kmetijska zemljišča),
– gozdove,
– območje vodnogospodarskih ureditev in varovana območja vodnih virov ter vodnogospodarskih omejitev v prostoru,
– varovana območja naravnih vrednot in kulturne dediščine in
– prometne površine, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Vsa zgoraj našteta območja so prikazana na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v okviru kartnega gradiva iz 4. člena tega odloka.

Na celotnem območju, ki se ureja s temi ureditvenimi pogoji, so dovoljeni naslednji posegi, če v tem odloku ni določeno drugače:
– redno vzdrževanje, adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav,
– urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve (melioracije in regulacije vodotokov),
– za sekundarno prometno, komunalno, energetsko omrežje ter za omrežje zvez so dopustne novogradnje,
– za prometno, komunalno in energetsko omrežje ter za omrežje zvez so dopustna obnovitvena dela, rekonstrukcije, odstranitve in novogradnja,
– gradnja in vzdrževanje gozdnih vlak,
– postavitev spominskih in sakralnih obeležij.

Poleg navedenih pogojev iz 11. člena so po posameznih območjih dovoljeni še naslednji posegi, ki imajo značaj graditve, ob upoštevanju pogojev iz 13. člena ter ostalih določil tega odloka:
a) Na območjih poselitve:
V ureditvenih območjih naselij s pretežno stanovanjsko pozidavo:
funkcionalno zaokroženih območij in v okviru urbanistične zasnove naselja Laško in Rimske Toplice (ureditvena območja, ki se urejajo izključno na podlagi PUP iz 6. člena tega odloka):
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, nepremičnine, najem, poslovne storitve, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, druge javne skupne in osebne storitve),
– postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov,
– urejanje odprtih površin znotraj ureditvenega območja,
– v ureditvenih območjih naselij, ki so lokalna oskrbna središča, je poleg navedenih posegov dopustna še dopolnilna gradnja objektov centralnih, terciarnih in kvartarnih dejavnosti (trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, nepremičnine, najem, poslovne storitve, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, druge javne, skupne in osebne storitve) v okviru tovrstne zazidave znotraj ureditvenega območja,
– v okviru obstoječih proizvodnih območij so dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje in rekonstrukcije obstoječih objektov za sodobnejše tehnologije na podlagi predhodne urbanistične in okoljevarstvene presoje.
V ureditvenih območjih vaških naselij s pretežno kmečko stanovanjsko zazidavo:
(naselja z oznako iz registra prostorskih enot iz planske dokumentacije iz 6. člena tega odloka):
– novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov kmetij – dopolnilna in nadomestna gradnja le v primerih, kadar bi bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so le-ti arhitektonsko nekvalitetni,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, če so posegi v skladu s pogoji iz tega odloka,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za stanovanja, za potrebe kmetijstva, za dopolnilne dejavnosti – obrtno dejavnost brez emisij, za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji,
– urejanje odprtih javnih in zelenih površin.
V ureditvenih območjih lokalnih oskrbnih središč Zidani Most, Sedraž, Brezno-Belovo, Zg. Rečica, Vrh nad Laškim, Jurklošter in Šentrupert je upoštevati še podrobnejša določila za ta naselja iz VII. poglavja tega odloka.
V ureditvenih območjih s pretežno počitniškimi objekti in zidanicami:
– novogradnje – dopolnilna gradnja počitniških objektov oziroma zidanic,
– dozidava obstoječih objektov,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za bivalne prostore.
Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje (u):
– novogradnje – dopolnilna in nadomestna gradnja v okviru opredeljenih stavbnih zemljišč iste namembnosti kot je namembnost obstoječih objektov,
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča obstoječega objekta (razen pri počitniškemu objektu in zidanici),
– sprememba namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov za potrebe turistične dejavnosti na kmetiji, za stanovanja, potrebe kmetijstva in gospodarske dejavnosti.
V okviru funkcionalnih zemljišč (obstoječih legalno zgrajenih objektov ali da je objekt zgrajen pred letom 1967) ki v prostorskem planu in v kartografski dokumentaciji PUP še nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča so dovoljeni posegi v obsegu, kot so opisani za stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje in skladno z določili tega odloka (brez dopolnilne gradnje). Pridobiti je potrebno soglasje Občine Laško, ki bo na osnovi dokumentacije za objekt in napravo pri izvedbi naslednjega postopka sprememb in dopolnitev planskih aktov zagotovila vris stavbnega zemljišča za objekt ali napravo v smislu ažuriranja kartografske dokumentacije plana z dejanskim stanjem.

Podrobnejša merila in pogoji za posamezne vrste posegov iz 12. člena tega odloka
Novogradnje:
– novogradnje v okviru ureditvenih območij in na območju stavbnih zemljišč razpršene gradnje so možne le kot zapolnitev znotraj zaokroženih območij. Novogradnje morajo biti praviloma iste namembnosti kot je namembnost opredeljenega območja,
– novogradnje na kmetijskih zemljiščih na robu površin namenjenih poselitvi so možne pod pogojem, da lokacija novega objekta ni oddaljena od obstoječe pozidave na teh površinah več kot 30 m in da ni v nasprotju z veljavnimi predpisi, z mnenjem strokovne službe Občine Laško, ter ob upoštevanju vseh ostalih določil tega odloka,
– dopolnilna gradnja individualnih stanovanjskih objektov in prizidave so ob upoštevanju vseh določil možne do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40% pozidanega in 60% nepozidanega funkcionalnega zemljišča,
– novogradnja gospodarskih objektov – shramb za sadje in zidanic je možna ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– trajni nasad mora biti v območjih, ki so za to konkretno kulturo opredeljena po agrokarti (rajonizacija kmetijskih zemljišč),
– najmanjša površina nasada, ki jo mora investitor imeti, je 0,25 ha za vinograd (nasad ribeza) in 0,50 ha za sadovnjak,
– z načrtovano gradnjo gospodarskega objekta – zidanice je v lokacijskem postopku pridobiti pozitivno mnenje občinske kmetijske službe,
– gradnja objektov za centralne dejavnosti (trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, nepremičnine, najem, poslovne storitve, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo, druge javne, skupne in osebne storitve), je možna na podlagi predhodne strokovne presoje (iz urbanističnega in okoljevarstvenega vidika), podane s strani strokovne organizacije in v skladu z določili tega odloka v okviru ureditvenih območij naselij, za katera je po dolgoročnem planu občine predviden razvoj teh dejavnosti in so dane prostorske možnosti v okviru dopolnilne gradnje,
– v okviru ureditvenih območij s pretežno stanovanjsko namembnostjo je možna sprememba namembnosti za ureditev prostorov za proizvodno obrtno dejavnost, v okviru novogradenj oziroma obstoječih objektov – stanovanjskih ali gospodarskih – le za tiste dejavnosti, ki nimajo negativnih vplivov na okolje in na bivalne pogoje sosednjih objektov. V primeru, da dejavnost povzroča vpliv na okolje, mora investitor obvezno v lokacijskem postopku predložiti strokovno mnenje – oceno vplivov na okolje, ki jo izdela za to pooblaščena institucija,
– v okviru obstoječih proizvodnih kompleksov, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so do izdelave le-teh dovoljene spremembe dejavnosti za potrebe proizvodnje (po predhodni oceni vplivov na okolje), rekonstrukcije obstoječih objektov in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije,
– dograjujejo (dozidave, nadzidave) in prenavljajo se lahko le objekti, ki bodo po dograditvi skladni s pogoji oblikovanja določenimi v tem odloku in ki so zgrajeni v skladu s predpisi,
– na območjih, ki so opredeljena kot območja kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejeni določilom, ki jih je za ta območja opredelil Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Gradnja pomožnih objektov:
– gradnja pomožnih objektov (garaže, drvarnice in drugo), je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov oziroma kmečkih gospodarstev, oblikovanje in lociranje teh objektov mora biti v skladu z določili tega odloka,
– gradnja bazenov je možna le v okviru funkcionalnih zemljišč stanovanjskih objektov oziroma kmečkih gospodarstev.
Ob upoštevanju določil tega odloka in po predhodni strokovni presoji, ki jo poda strokovna organizacija, je možna postavitev:
– kioskov v okviru ureditvenih območij naselij, ki so po dolgoročnem planu občine opredeljena kot oskrbna središča,
– ureditev javnih zelenih površin v okviru ureditvenih območij ter postavitev mikrourbane opreme; ureditve morajo biti v skladu z namembnostjo opredeljenega območja, Občina Laško lahko določi uporabo tipske urbane opreme,
– posamične novogradnje za objekte in naprave posebnega družbenega pomena (za lovsko, turistično ali rekreacijsko dejavnost ipd.) so možne, če ne zahtevajo izdelave prostorskega izvedbenega načrta ob upoštevanju določil tega odloka.
Gradnja nadomestnih objektov:
– je možna v primeru, če je obstoječi objekt dotrajan oziroma arhitektonsko in funkcionalno neustrezen, namembnost novega objekta mora ostati nespremenjena, pogoji gradnje za nadomestne objekte so enaki kot za druge novogradnje,
– je možna le na istem mestu kot je stari objekt ali v neposredni bližini starega objekta na njegovem funkcionalnem zemljišču – stavbišču,
– na območjih, ki so opredeljena kot območja naravne in kulturne dediščine, morajo biti vse gradnje in posegi v prostor podrejene določilom, ki jih je za to območje opredelil pristojni Zavod za naravno in kulturno dediščino in so sestavni del tega odloka.

Na kmetijskih zemljiščih je skladno pod pogoji iz 8. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96) dopustna tudi gradnja drugih objektov, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot so: hlevi, silosi, vinske kleti, strojne lope, rastlinjaki ipd.
Na kmetijskih zemljiščih so dopustni tudi drugi posegi, ki jih dopušča 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih.

Funkcionalno zemljišče obstoječih objektov je površina zemljišča, ki je potrebna za redno rabo obstoječega objekta.
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč novih objektov je potrebno upoštevati namembnost in velikost objektov, oblikovanost terena, lokacijo komunalnih vodov ter druge omejitve v prostoru ob upoštevanju predvidenega razvoja. Pri tem je zagotoviti sanitarno tehnične zahteve (osončenje, proste in zelene površine) in ostale urbanistične pogoje v zvezi z dovozi, parkirnimi površinami in drugimi utrjenimi površinami okrog objektov.
Širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta je 3 m, širina dovoza do objekta pa 3,5 m. V funkcionalno zemljišče se vključujejo tudi parkirne in manipulativne površine (centralne in proizvodne dejavnosti).
Za stanovanjske individualne objekte in počitniške objekte je velikost funkcionalnega zemljišča največ 700 m2.
Za kmetije je potrebno zagotoviti velikost funkcionalnega zemljišča v takšnem obsegu, da bo prilagojeno obsegu proizvodnje in kmetijske mehanizacije.
Funkcionalno zemljišče objektov v okviru naselij, ki predstavljajo naselbinsko dediščino, je podrediti zahtevam in pogojem pristojne spomeniške službe.
Funkcionalno zemljišče oziroma gradbena parcela se določi v lokacijski dokumentaciji, ob upoštevanju določil tega odloka in predpisov geodetske službe. Načrt gradbene parcele je obvezno osnova za parcelacijo na terenu.
Gradnja objektov za dejavnosti, ki potrebujejo večje število parkirnih mest, večje površine za odprta skladišča in podobno, je možna, če je za te namene dovolj površin na funkcionalnem zemljišču ali če je zadovoljevanje teh potreb možno na skupnem funkcionalnem zemljišču območja, v katerem se lokacija nahaja. Investitor mora izkazati pravico do uporabe skupnega funkcionalnega zemljišča, kar mora biti tudi formalno pravno urejeno.
Merila in pogoje iz tega poglavja je smiselno uporabiti tudi pri določanju funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov.

Kmetijska zemljišča se bodo urejevala na podlagi agrokarte.
Na opredeljenih območjih naravne in kulturne dediščine je čimbolj ohraniti obstoječo rabo kmetijskih površin.
Območja obstoječih in predvidenih trajnih nasadov in intenzivnih sadovnjakov je potrebno varovati za nadaljnjo rabo v te namene.
Kmetijska zemljišča je možno ogozditi v primeru sanacij plazišč, v ožjih vodovarstvenih pasovih večjih črpališč in drugih območjih, ob soglasju občinske kmetijske službe.
Na opredeljenih območjih kulturne krajine je potrebno pri prenovi vinogradov upoštevati parcelacijsko strukturo in obdelavo po plastnicah terena – terasasta obdelava ni možna. Načrtovanje in izvajanje agrooperacij na območjih kulturne krajine praviloma ni sprejemljivo oziroma je možnost nadaljnega podrobnejšega načrtovanja in izvajanja agrooperacije preveriti v postopku pridobitve dovoljenja za poseg v prostor (pridobitev kulturnovarstvenega mnenja oziroma kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenega soglasja s strani zavoda pristojnega za varstvo dediščine).
Upoštevati je potrebno vodnogospodarske pogoje, da v pasu 5 m oziroma 10m (Savinja), od zunanjega roba potokov ni možno intenzivno izkoriščanje kmetijskih zemljišč (njive, nasadi). Ta pas ob vodotoku mora biti travnat, zasajen ali drugače utrjen (pot).
Na območju kmetijskih zemljišč so dovoljeni posegi v prostor, ki so opredeljeni v 11. členu tega odloka po predhodnem soglasju občinske kmetijske službe.

Vsi posegi v gozdni prostor se urejajo z določili zakona o gozdovih, na njegovi podlagi izdanih predpisov, gozdnogospodarskih načrtov in z določili tega odloka.
S posamičnim gozdnim drevjem in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij je potrebno tako gospodariti, da se njihova vloga v okolju ohrani in krepi. V gozdove ni dovoljeno vnašati tujerodnih drevesnih vrst. Izjema so razglašeni parkovni gozdovi.
Krčitve gozdov s 1. stopnjo poudarjenosti ekoloških funkcij niso dovoljene.
Pri poseganju v gozdove s poudarjenimi funkcijami so za blažitev negativnih vplivov na okolje potrebne nadomestne zasaditve, spremembe gospodarjenja v preostalem gozdu in obnove gozdnih robov.
Posebno naj se varujejo krajinsko estetsko zanimivi in biotopsko pomembni elementi prostora, kot so omejki, obvodna drevnina in prosto rastoče gozdno drevje v kmetijski in urbani krajini. Zaradi manjše površine največkrat niso vključeni v gozdne površine, so pa izredno pomembni.
Za vse posege v plansko opredeljene gozdne površine, v naravi obrasle površine, omejke v kmetijski rabi, objekte ob gozdni infrastrukturi in prosto rastoče drevje v kmetijski in urbani krajini predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove.
Obstoječi gozdni rob se mora ohraniti, zato je pri novogradnjah upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba. Odmiki objektov od gozdnega roba ne smejo biti manjši od povprečne višine dreves, izjemoma je ta odmik lahko tudi manjši, vendar ne manj od 10 m.
Pri načrtovanju krajinske ureditve okolja objektov in drugih posegov v prostor je potrebno upoštevati načela sonaravnega ravnanja s prostorom in glede na vrstno sestavo bližnjih gozdov prvenstveno saditi avtohtono rastje.
Gozdna infrastruktura se mora načrtovati, graditi in vzdrževati po določilih zakona o gozdovih ter na njegovi podlagi izdanih predpisov o gradnji, vzdrževanju in načinu uporabe gozdnih prometnih, ki jih izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z Ministrstvom za okolje.
K vsakemu posegu v gozdni prostor je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove. Soglasje zavoda se mora pridobiti tudi k dovoljenju za poseg v prostor za graditev objektov zunaj gozda, če je iz poročila o vplivih na okolje razvidno, da bi objekt ali posledice delovanja objekta negativno vplivale na gozdni ekosistem in funkcije gozdov.
Ravnanje z gozdovi na območjih naravne dediščine je potrebno prilagoditi predpisanim režimom za naravno dediščino.
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesenih sortimentov po obstoječih vlakah (priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza).

Varovanje kakovosti in količin voda:
– pri posegih v območja opredeljenih varstvenih pasov vodnih virov za vodovod je upoštevati pogoje in režim urejanja določen v odloku o varstvu teh vodnih virov in sicer:
– odločbo o zavarovanju varstvenega pasu zdraviliških vrelcev v Laškem št. 03/9-2411/1, z dne 9. 7. 1962,
– odločbo o zavarovanju vodovarstvenega pasu zdraviliških vrelcev v Rimskih Toplicah št. 03/9-2412/1, z dne 9. 7. 1962,
– odlok o varstvu vodnih virov na območju Občine Laško (Uradni list RS, št. 38/99 in št. 21/02),
– prioritetno je pristopiti k raziskavam in izdelati strokovne podlage ter zavarovati še ostale vire pitne vode na območju občine,
– za izboljšanje kvalitete vodotokov je potrebna izgradnja čistilnih naprav in kanalizacije,
– območje vodnih virov je potrebno urejati skladno z določili odlokov o varovanju virov.
Varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varovanje pred škodljivim delovanjem voda:
– poplavna območja ob koritih vodotokov je potrebno v največji možni meri ohraniti za razlitje oziroma zadrževanje visokih voda, skladno z dolgoročnimi celovitimi rešitvami za izboljšanje poplavne varnosti,
– gradnja objektov naj se usmerja na geološko stabilna in poplavno varna območja,
– načrtovane nove premostitve morajo biti hidravlično preverjene in dimenzionirane tako, da bo omogočen pretok visokih voda, oziroma bo po možnosti zagotovljen pretok Q(100),
– možna je lokalna protierozijska in protipoplavna zaščita obstoječih objektov, skladno s celovitimi rešitvami, oziroma tako, da se poplavna varnost ostalega območja ne zmanjšuje,
– ob vodotokih je potrebno zagotoviti obvodni pas za vzdrževanje vodnega režima. Širina tega pasu je odvisna od kategorije vodotoka in urejenosti korita (5-15m). V obvodnem pasu je potrebno preprečevati gradnjo objektov (stanovanjskih in gospodarskih), intenzivno obdelavo kmetijskih površin in tako zasaditev, ki onemogoča dostop do korit,
– kmetijske površine se ohranjajo za razlivanje in zadrževanje visokih voda. Za preprečitev nastanka erozijskih žarišč na pribrežnem zemljišču morajo biti vse kmetijske površine, ki se intenzivno izkoriščajo (njive, nasadi, itd.), od zgornjega roba korita Savinje oddaljene vsaj 10m, od ostalih vodotokov (Lahomnica, Rečica, Ična...) pa 5m. Ta pas ob vodotoku mora biti travnat ali drugače utrjen (cesta),
– ob vodotokih Lahomnica, Rečica, Ična, Gračnica je potrebno zagotoviti obvodni pas za vzdrževanje vodnega režima in preprečiti gradnjo objektov v pasu širine 10m; ob pritokih teh vodotokov pa v pasu širine vsaj 5m od zgornjega roba brežine,
– na hudourniških potokih je treba predvideti objekte za preprečevanje globinske in bočne erozije ter objekte za zadrževanje nanosa in plavja,
– evidentirati je treba objekte rabe vode ali obvodnega prostora. Dosedanje pravice in dolžnosti v zvezi z rabo vode v strugi vodotoka ali obvodnem prostoru bodo morali koristniki uskladiti z novo zakonodajo,
– ostali pogoji v zvezi z varstvom in čiščenjem voda so podani v 27. členu tega odloka.

Za vsak poseg na objektih in v okviru varovanih območij naravnih vrednot je potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje oziroma pogoje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave po 105. členu zakona o ohranjanju narave.
V Občini Laško, so po zakonu o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 57/99), naslednja zavarovana območja, ki so istočasno tudi obvezno izhodišče republiškega prostorskega plana, za katera veljajo usmeritve (OdPSDP RS, št. 11/99 v podpoglavju 7):
– regijski park Kozjansko,
– krajinski park Kopitnik (varstveni režim za geomorfološko, površinsko, botanično in zoološko naravno dediščino),
– krajinski park Veliko Kozje-Lisca (varstveni režim za geomorfološko, površinsko, botanično in zoološko naravno dediščino),
– območje naravne vrednote – naravnega spomenika (NS) vodotoka Gračnica (s pritoki Vodiški graben, Mišnica, Lahovnica, Slatina, Paneški graben in Lahovniški sopot). (varstveni režim za hidrološke, botanične, geomorfološke ter zoološke naravne vrednote).
Na območju občine je opredeljeno 63 območij in objektov naravnih vrednot, od tega naj bi se z aktom zavarovalo kot naravni spomenik 21 objektov in območij, ki so hkrati predlagani kot obvezno občinsko izhodišče, in 2 krajinska parka (Kopitnik in Veliko Kozje-Lisca), le-ta so razvidna iz grafične priloge.
Pri posegih na objekte in območja naravnih vrednot je upoštevati varstvene režime za posamezne vrste teh vrednot.

Za vsak poseg na objektih oziroma varovanih območjih kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje po 44., 45., 46. in 47. členu zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99).
Splošno izhodišče je, da je potrebno za objekte in območja kulturnih spomenikov in dediščine pred vsakim posegom predhodno sodelovanje pristojne službe, ki glede na naravo in obseg izdela bodisi konzervatorski program prenove za zahtevnejše posege, bodisi pogoje in smernice, če gre za manj zahtevne ali parcialne posege na objektih.

Pomembnejša kulturna dediščina:
(spomeniki državnega pomena)

EŠD 7906  –  Rimske Toplice–zdraviliški park
             (SON) zavarovan (Uradni list RS, št. 6/93)
EŠD 643   –  Senožete pri Rimskih Toplicah–
             domačija Antona Aškerca (E)
             zavarovan (Uradni list SRS, št. 19/81)
EŠD 206   –  Jurklošter–območje kartuzije
             z dvorcem (UA)
EŠD 310   –  Laško–mestno jedro (U)
EŠD 309   –  Laško–cerkev sv. Martina (UA)
EŠD 9310  –  Laško–župnišče (UA)
EŠD 8112  –  Zidani Most–železniški zidani most
             južne železnice (Z.T.)
EŠD 8113  –  Zidani Most–cestni most (Z.T.).

Arheološka dediščina
Pri posegih na območjih arheološke dediščine je upoštevati naslednje usmeritve:
– raba tal na teh območjih mora biti takšna, da ohranja podzemne arheološke ostaline nepoškodovane (ekstenzivno kmetijstvo, varovalni gozd, prepoved poseganja v zemeljske plasti z vsemi oblikami gradenj in kmetijskih operacij). Pred vsakim posegom mora pristojna služba za varstvo kulturne dediščine opredeliti nadaljnje ukrepe potrebne za ohranitev arheološke dediščine.
Evidentiranih in ovrednotenih je 24 arheoloških območij, ki imajo vrednost kulturnega spomenika (KS) oziroma kulturne dediščine (KD).
Profana stavbna dediščina
Na območju občine je evidentiranih in ovrednotenih 10 objektov profane stavbne dediščine.
Vse posege na objektih profane stavbne dediščine je potrebno izvajati s soglasjem in pod pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
Sakralna stavbna dediščina
Na območju občine je evidentiranih in ovrednotenih 31 objektov sakralne stavbne dediščine.
Upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– vse posege na teh objektih je izvajati s soglasjem in pod pogoji pristojne službe za varstvo kulturne dediščine,
– vplivna območja cerkva in ostalih spomenikov so območja omejene rabe za ostale dejavnosti, ki se morajo podrediti ambientalni kvaliteti spomenikov, predvsem pa so nezazidljiva z gradnjami oziroma z napravami, ki bi bistveno spremenile oziroma poslabšale vizualno in fizično kvaliteto spomenika v prostoru.
Naselbinska dediščina
Na območju občine so z vrednostjo naselbinskega spomenika (KS) oziroma naselbinske dediščine (KD) 20 naselij.
Pri prenovah in posegih v ureditvena območja naselij naselbinske dediščine je upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– upoštevati je obstoječo grajeno strukturo in kontinuiteto načina pozidave,
– v okviru grajene strukture so mogoče adaptacije in prenove obstoječih objektov,
– možne so nadomestne gradnje gradbeno ogroženih ali oblikovno neustreznih objektov,
– novogradnje so možne le izjemoma kot nujna funkcionalna dopolnitev obstoječe strukture naselja ali posamezne domačije – prilagajati se morajo terenu in obstoječi pozidavi,
– prenove naselij se morajo urejati po vnaprej pripravljenih izvedbenih dokumentih, za katera so obvezne strokovne podloge pristojne službe za varstvo kulturne dediščine,
– širše območje naselja je povezano z merili varovanja kulturne krajine in je nezazidljivo z gradnjami in napravami, ki bi kvarile obstoječe razmerje grajene naselbinske strukture in odprtega prostora. Večje zazidalne gruče bi bile pogojno mogoče v širšem območju naselij ob predhodni izdelavi izvedbenega prostorskega dokumenta za celoto.
Kulturna krajina
Območje z vrednostjo krajinske dediščine se obravnava kot območje omejene rabe, torej je potrebno ostale dejavnosti usklajevati in jih prilagajati njegovim krajinskim kvalitetam. Osnovna usmeritev je zagotavljati sonaravni način gospodarjenja, ki preprečuje zaraščanje kmetijskih površin, ohranjati značilne vegetacijske in reliefne posebnosti, pestrost ter parcelacijsko strukturo.
Zaradi tega je potrebno v teh območjih opustiti načrtovanje radikalnih melioracijskih ukrepov in drugih dejavnosti, ki bi vizualno in ekološko obremenjevale okolje ter s svojimi objekti in napravami močno spreminjale oziroma presegale obstoječe krajinsko kakovost arhitekture, kar sledi iz varstvenih usmeritev za naselbinske spomenike.
Tehniška dediščina
Objekti v sklopu zavarovanega območja tehniškega spomenika v Zidanem Mostu so izjemnega spomeniškega in raziskovalnega pomena, zato je gradbeno-tehnični in prometni poseg na tem območju potrebno predhodno temeljito strokovno pretehtati s ciljem ohranjanja in ustrezne prezentacije spomeniških sestavin.

Pri posegih in urejanju na območju naselij Zidani Most, Sedraž, Brezno-Belovo, Zg. Rečica, Vrh nad Laškim, Jurklošter in Šentrupert je poleg splošnih določil iz tega člena upoštevati podrobnejša merila in pogoje iz VII. poglavja tega odloka.
Lokacija, odmiki od objektov in parcelne meje:
– stavbno zemljišče mora biti sposobno za gradnjo, predhodno obvezno pridobiti geotehnične pogoje v zvezi z načrtovano gradnjo. Na plazljivih in nestabilnih območjih gradnja ni mogoča,
– vsaka lokacija za gradnjo objektov mora imeti zagotovljeno minimalno komunalno opremljenost – dostop na javno cesto ter oskrbo z neoporečno pitno vodo in elektriko,
– najmanjši medsebojni odmik objektov se določi glede na terenske razmere in v skladu s sanitarnimi in požarnovarnostnimi predpisi in pogoji osvetlitve; bivalni pogoji v neposredni soseščini se ne smejo poslabšati,
– objekti morajo biti grajeni v odmiku od gozda, ki mora znašati vsaj eno zgornjo sestojno višino dreves na bližnjem gozdnem rastišču,
– odmik objekta od sosedove posestne meje mora biti min. 4 m, za manjši odmik oziroma za objekt, ki je oddaljen 4m in več, ima pa vpliv na sosednja zemljišča in objekte, je potrebno pridobiti soglasje sosedov, oziroma v primeru nesoglasja, mnenje strokovne institucije. Postavitev objekta na želeni odmik je mogoča samo pod pogojem, da je pridobljeno pozitivno soglasje soseda ali mnenje strokovne institucije. Z načrtovanimi odmiki novogradenj od posestnih mej mora biti zagotovljeno vzdrževanje objekta tako, da ni motena sosednja posest ter, da so upoštevani sanitarni in požarnovarnostni pogoji,
– pogoji v zvezi z odmiki novogradenj od ceste, energetskih in komunalnih vodov so podani v V. poglavju odloka PUP,
– pri lociranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati značilen vzorec poselitve in značilnosti lokalne graditeljske tradicije v obravnavani arhitekturni krajini. Vsi posegi v grajeno strukturo naselja morajo težiti k ohranjanju kvalitetne arhitekture posameznih območij in izboljšanju negativnih dosedanjih posegov. Na celotnem obravnavanem območju je potrebno dosledno upoštevati opredeljeno naravno in kulturno dediščino.
Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen:
– vse novogradnje se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave, prav tako to velja za prizidave in nadzidave objektov,
– praviloma naj bo etažnost za stanovanjske objekte: klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Pri tem je potrebno skrbeti, da se ohrani razmerje zidanega dela objekta napram strehi v razmerju, značilnem za posamezno vrsto objekta v naselju in arhitekturni krajini,
– novogradnje na izpostavljenih legah in grebenih morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih,
– tlorisne oblike novih objektov v okviru vaških naselij in v odprtem prostoru naj bodo podolgovate in praviloma v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2. V okviru urbanih in lokalnih središč je tlorisni gabarit potrebno podrediti obstoječi zazidavi. Možna je sodobnejša zasnova (členjenost) v primeru, da ni v nasprotju z ostalimi določili iz tega odloka,
– površina prizidave objekta praviloma ne sme presegati zazidane površine obstoječega objekta, pri čemer je ohraniti razmerje tlorisnih stranic objekta kot je to opredeljeno v zgornji alinei. Zagotovljeni morajo biti odmiki od parcel in sosednjih objektov skladno s predpisi. Bivalni pogoji sosednjih objektov se ne smejo poslabšati,
– smer slemena naj poteka vzporedno s plastnicami oziroma mora biti usklajena z obstoječo zasnovo zaselka ali gruče hiš, ki je tipična za posamezni poselitveni vzorec. Sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta.
Streha, fasada:
– strehe naj bodo simetrične dvokapnice eventualno s čopi, kar je še posebej obvezno upoštevati v okviru odprtega prostora in vaških naselij. Naklon strešin od 35° do 45°. Kritina naj bo temna ali opečna oziroma naj se v zaselkih s tradicionalno sivo kritino prilagaja prevladujoči barvi v zaselku. Svetle kritine niso dovoljene. Načelno je možno tudi sodobnejše oblikovanje objektov (strešin, enokapnice, nakazane dvokapnice, nakloni), ki pa se mora v masah, osnovnih gabaritih in pri izboru barv in tekstu podrediti avtohtoni arhitekturi in konfiguraciji terena, predvsem ne sme izstopati iz kulturne krajine, predvsem pa to velja za ureditvena območja znotraj urbanistične zasnove Laško in Rimske Toplice,
– oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta in se prilagajajo sosednjim objektom ter značilnostim oblikovanja v arhitekturni krajini,
– na stanovanjskih objektih naj bodo okenske odprtine praviloma vertikalno podolgovate.
Gospodarski objekti – kleti z bivalnim prostorom (vinske kleti in shrambe za sadje), zidanice, počitniški objekti
– obvezni so podolgovati tlorisni objekti v razmerju stranic praviloma 1:2 in z max. zazidano površino do 50 m2; velikost je potrebno prilagajati obstoječi zazidavi in velikosti kmetijskega zemljišča, ki ga investitor poseduje,
– objekt ima lahko nad nivojem terena eno etažo in izkoriščeno podstreho; objekti na nagnjenem terenu, ki so delno vkopani, oziroma je zadnja stena kleti praviloma v celoti vkopana, imajo lahko nad kletno etažo le izkoriščeno podstreho – kolenčni zid, visok do največ 1,6 m,
– streha mora biti simetrična dvokapnica z nakloni strešin 40–45° z opečno ali njej podobno kritino, sleme vzdolž daljše stranice objekta mora biti vzporedno s plastnicami terena.
Pomožni objekti:
– pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z objektom, ob katerem stojijo in v skladu z določili tega odloka in odloka o določitvi pomožnih objektov in drugih objektov, naprav in del, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list SRS, št. 42/86, Uradni list RS, št 35/94 in št. 43/97),
– kioski na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju morajo biti enotno oblikovani, pri izbiri materialov zanje pa je upoštevati prostorske značilnosti lokacije in območja. Lokacije kioskov so lahko le začasne na površinah, ki so predvidene za centralno dejavnost, izvedeni pa morajo biti tako, da jih je možno odstraniti in zemljišče brez večjih posegov vzpostaviti v prvotno stanje,
– začasni objekti za eventualne sezonske prireditve in druge vrste turistične ponudbe in druge namene (montažni bazeni za interno uporabo, pergole, plinske cisterne ...) morajo biti tako locirani, da ne ovirajo drugih dejavnosti v prostoru in da niso locirani na varovanih območjih. Po prenehanju dovoljenja je zemljišče (po odstranitvi objekta) vzpostaviti v prvotno stanje.
Ureditev okolice objektov:
– ureditev okolice objektov mora zagotoviti oblikovano povezavo objekta z okoljem, kar se opredeli z lokacijsko dokumentacijo in odločbo,
– pri zemeljskih posegih v teren naj se planiranje terena izvaja z brežinami in le v primeru, ko to ni mogoče, oziroma ko se mora upoštevati pogoje geotehničnega poročila, se izvede z opornimi zidovi po projektu, ki morajo biti maksimalno ozelenjeni. Izgradnja opornega zidu v primeru popolne horizontalizacije terena ni dopustna. Maksimalne gabarite opornega zidu določi in prostorsko preveri izdelovalec lokacijske dokumentacije.
– ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo avtohtonih grmovnic, ki se režejo na višino 1 m. Možna je kombinacija žive meje z lesenimi tramiči ali drugo v skladu z obstoječimi ureditvami okolja, vendar ograje ne smejo biti višje od 1 m. V strnjenih naseljih je mogoča izvedba ograj do višine ca. 1,70m,
– pri ograjevanju objektov in območij, ki zahtevajo posebno varnost, je upoštevati izvedbo in višino ograje, ki je določena z drugimi predpisi,
– od roba cestnega telesa morajo biti ograje odmaknjene minimalno 1 m in ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti in ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti,
– ozelenitve okolice objektov se naj izvedejo s krajevnimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Odprte zelene površine, osrednje površine za pešce (trgi) se ne smejo pozidati, urejajo se naj usklajeno v značilnem ambientu posameznega naselja,
– posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi telesno prizadetim občanom.

Vsi objekti razen nekaterih pomožnih objektov morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno prometno in komunalno omrežje, elektro, kanalizacijsko in vodovodno omrežje.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti, ipd.).
Pri posegih v prostor na območjih, ki se urejajo na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev znotraj urbanistične zasnove naselja Laško in Rimske Toplice, je pogoje komunalnega urejanja podrediti zasnovi komunalnih ureditev v okviru urbanistične zasnove. Pri posegih v okviru lokalnih oskrbnih središč Zidani Most, Sedraž, Brezno-Belovo, Zg. Rečica, Vrh nad Laškim, Jurklošter in Šentrupert pa je poleg pogojev iz 24. člena upoštevati še podrobnejša merila in pogoje iz VII. poglavja tega odloka.

Promet
Pri določanju lokacij novih objektov je treba za vsak objekt zagotoviti dostop in dovoz na javno cesto ali javno pot in si prizadevati, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto.
Za gradnjo v varovalnih pasovih cest in za nove priključke je obvezno pridobiti soglasje upravljavcev cest; ločeno za državne in občinske ceste.
Pri posegih, ki posegajo na državno prometno omrežje in naprave, je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v prostor s strani pristojnega državnega organa.
Pri državnih cestah je potrebno upoštevati varovalni pas, ki se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran ceste enako širok, in sicer:
– pri glavnih cestah 25 m,
– pri regionalnih cestah 15 m,
– občinskih lokalnih cestah 10 m.
Pri nadaljnjem načrtovanju prometnih ureditev je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja cestne infrastrukture, in sicer:
– zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– uredba o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98, 48/99, 102/99, 69/00, 79/00, 97/00, 62/01, 82/01),
– pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00),
– odlok o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 12/99 in 12/01),
– upoštevati je potrebno zakon o varnosti v cestnem prometu in skladno temu predvideti rešitve, ki bodo umirjale promet.
Upoštevati je potrebno:
– odmiki objektov od cest se morajo določati v skladu s predpisi in določili zakona o cestah,
– parkirišča morajo biti ustrezno dimenzionirana in omogočena manipulacija vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje na cesto,
– pri dimenzioniranju parkirišč je upoštevati veljavne normative glede števila parkirnih mest za posamezne dejavnosti,
– pri lokaciji posameznih objektov je potrebno upoštevati predvidene rekonstrukcije in razširitve obstoječih javnih in lokalnih cest na predpisane elemente in v strnjenih naseljih eventualno gradnja pločnikov in kolesarskih stez,
– pri načrtovanju in izvedbi rekonstrukcij obstoječih cest je zagotoviti ureditev kolesarskih stez skladno s podano zasnovo kolesarskega omrežja v planskih aktih občine,
– pri naseljih, ki so varovana kot naselbinska dediščina, se odmiki objektov od cest podrejajo določilom pristojne spomeniške službe.
Železnica
Od železniške proge morajo biti vsi novi objekti odmaknjeni skladno s predpisi. Za vsak poseg v varovalnem pasu železnice od osi skrajnega tira železniške proge na vsako stran v širini 200 m se mora pridobiti soglasje Slovenskih železnic.
Oddaljenost objektov in naprav mora biti v skladu z določili pravilnika o pogojih graditve gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87, 25/88), predvsem glede minimalnih dovoljenih odmikov od osi skrajnega tira železniške proge ter gradnje protihrupne zaščite in zaščite kovinskih delov proti vplivu blodečih tokov.

Vodooskrba
Vse novogradnje se bodo priključevale na obstoječe in predvideno vodovodno omrežje.
Na območjih, kjer obstaja javno vodovodno omrežje, mora biti vsa nova in dopolnilna gradnja priključena na vodovodno omrežje v skladu s pogoji upravljavca.
Na območjih, kjer ni možno zagotoviti oskrbe iz javnega vodovodnega omrežja, niti ni predvidena napeljava le-tega, si mora investitor zgraditi ustrezno vodooskrbno napravo (vodnjak, kapnica) v skladu s higienskimi in sanitarrno tehničnimi pogoji, praviloma za več objektov skupaj. Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestno-cementne kritine.
Pri posegih na območja varstvenih pasov virov pitne vode je upoštevati določila urejanja iz veljavnih odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov v Občini Laško.
Za nemoteno oskrbo s pitno vodo v naseljih in posameznih objektih je potrebno zgraditi predvidene vodovode, izvajati raziskave in zajemati dodatne vodne vire. Opredeliti je potrebno vodovarstvene pasove za vodne vire in predpisati ter varovati ustrezni varstveni režim.

Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Zagotoviti je treba kontroliran odvod fekalnih odpadnih vod ter čiščenje le-teh. Dolgoročna rešitev za odvajanje in čiščenje odplak je dograditev in izgradnja kanalizacijskega omrežja in izgradnje čistilne naprave v Laškem v naselju Modrič ter izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja v Laškem z zaselki in Rimskih Toplicah. S pričetkom obratovanja čistilne naprave Laško je obvezno v določenem roku opustiti obstoječe sisteme prečiščevanja in se priključiti na nove sisteme. Do priključitve je dopustna izvedba zadostno dimenzionirane greznice na praznenje, ki morajo biti locirane tako, da bo omogočen kasnejši priklop na krajevno kanalizacijo.
Fekalne vode iz objektov je potrebno odvajati v kanalizacijo in očistiti na čistilni napravi v skladu z navodili upravljavca javne kanalizacije.
Za zaselke, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja je možno odpadne vode odvajati v zadostno dimenzionirane greznice na izpraznjevanje. Greznice morajo biti načrtovane v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Prav tako je možna izvedba individualnih ali skupnih čistilnih naprav in mobilen odvoz fekalij.
Tehnološke odplake se morajo očistiti posebej v skladu z vrsto onesnaženja. Odplake bodo morale ustrezati določilom uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Meteorne vode s streh in čiste površinske vode je možno preko peskolovov kontrolirano voditi v ponikovalnico ali recipient. Onesnažene meteorne vode z olji s parkirišč in drugih utrjenih delovnih površin pa je pred izpustom v sisteme kanalizacijskega omrežja oziroma v recipient obvezno očistiti v lovilcih olj in maščob. Posamezni objekti morajo biti višinsko zasnovani tako, da bodo varni pred vplivom visokih voda z omogočeno odvodnjo meteornih vod s funkcionalnih površin.
Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Gnojenje kmetijskih zemljišč mora biti v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96) in navodilom za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 34/00).
Pri načrtovanju sekundarne kanalizacije in internih kanalizacijskih sistemov na posameznih območjih je potrebno upoštevati še naslednje:
– drenažne vode, površinske žive vode – potoke in hudournike in neonesnažene industrijske (hladilne) vode oziroma vse čiste stalne vode, ki bi po nepotrebnem obremenjevale kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo, je treba voditi ločeno od ostalih vod – bodisi v potoke, podtalje ali vzdrževalnike,
– meteorne vode z olji onesnaženih utrjenih in delovnih površin je treba pred priključkom na kanalizacijo oziroma v recipient očistiti v lovilcih olj in maščob,
– anorgansko obremenjene industrijske odplake se praviloma tretirajo ločeno, oziroma je njihovo čiščenje potrebno obravnavati kot sestavni del tehnološkega postopka posamezne proizvodne enote. Pred izpustom v vodotok je odplake potrebno očistiti do take stopnje, da ustrezajo mejnim koncentracijam, podanim z zakonom o vodah, oziroma strokovnim navodilom o nevarnih snoveh, ki se ne smejo spuščati v vodotoke (Uradni list SRS, št. 18/85),
– organsko obremenjene odplake je treba voditi na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo; odplake ne smejo presegati mejnih koncentracij, podanih v zgoraj citiranem strokovnem navodilu. Kolikor presegajo mejne koncentracije je treba pred priključkom na kanalizacijo uvesti predčiščenje,
– mehansko onesnažene odplake, ki se dajo čistiti z enostavnimi postopki (usedalnik), se morajo ločeno in po čiščenju voditi v vodotoke,
– za vse objekte, ki bi lahko ogrozili kakovost in količine vode: industrijske in kmetijske proizvodne objekte, skladišča nevarnih in škodljivih snovi, odlagališča odpadkov je potrebno izdelati ureditvene načrte in preveriti njihovo sprejemljivost za okolje,
– tehnološke postopke je potrebno načrtovati tako, da se problem odpadnih škodljivih snovi in čiščenje onesnaženih vod v največji meri reši že v okviru njih,
– gornja določila veljajo tudi za ribnike, energetske objekte ter druge objekte za rabo vode.
Odplake iz gospodarskih poslopij (gnojnica ali gnojevka) se ne sme odvajati v kanalizacijo.

Energetika
Opredeljena ureditvena območja, ki se bodo urejala na podlagi PUP, se bodo oskrbovala z električno energijo iz obstoječih trafo postaj. V primeru slabih napetostnih razmer oziroma povečanega odjema elektrike, bo upravljavec zgradil nove trafopostaje s pripadajočimi visokonapetostnimi priključki in nizkonapetostnimi vodi.
Koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov ter lokacije transformatorskih postaj je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri določanju lokacij za predvidene objekte na območju PUP, in sicer v smislu določenih širin koridorjev na vsako stran od osi daljnovodov s pripadajočimi transformatorskimi postajami.
Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridorje daljnovodov, ki znašajo:

– 10–20 kV   – 20 m   (10 m + 10 m)
– 110 kV     – 30 m   (15 m + 15 m)
– 220 kV     – 40 m   (20 m + 20 m)
– 400 kV     – 50 m   (25 m + 25 m)

V navedenih koridorjih obstoječih in predvidenih daljnovodov novogradnja, nadomestna gradnja in saditev drevja visoke rasti ni dovoljena.
Za vse objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov je potrebno v lokacijskem postopku predložiti dokazilo, da niso prekoračene efektivne mejne vrednosti velikosti elektromagnetnih polj kot to določa uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Pri načrtovanju drogov daljnovodov se je potrebno izogniti dominantnim objektom v prostoru, izpostavljenim vrhovom in grebenom. Pri lokacijah je potrebno upoštevati možnost postavitve na naravne vzpetine, ob skupine dreves, na robove gozda ipd. Pri posekah gozdov je potrebno urediti gozdni rob.
V primeru gradnje zbiralnikov vode je potrebno predhodno v okviru ureditvenih načrtov za ta območja zagotoviti nove poteke 20 kV daljnovodov in nizkonapetostnih vodov izven območja zbiralnikov vode. Vsi stroški prestavitve tangiranih električnih vodov bremenijo investitorja zbiralnikov vode.
Za nove trase mora uporabnik zbiralnika vode priskrbeti ustrezne koridorje, pridobiti dovoljenja lastnikov zemljišč in naročiti izdelavo ustrezne izvedbe tehnične dokumentacije.
Za vse posege v koridorje daljnovodov 110 kV, ki so v upravljanju ELES Ljubljana je potrebno upoštevati naslednje pogoje upravljavca:
– vsi posegi v elektroenergetski koridor obstoječih in predvidenih DV so dovoljeni v smislu zahtev tehniških predpisov za graditev nadzemnih vodov (Uradni list SFRJ, št. 65/88),
– za vsak poseg v elektroenergetski koridor obstoječih DV mora biti izdelan elaborat križanja oziroma približevanja ter nanj pridobljeno soglasje upravljavca,
– vse stroške, ki bodo morebiti izhajali iz naslova posega v elektroenergetski koridor obstoječih DV (postavitve DV, povišanje stebrov itd.), je dolžan nositi povzročitelj posega,
– upravljavcu DV mora biti omogočen neoviran dostop do DV z mehanizacijo kot tudi vzdrževalnim skupinam do vsakega stojnega mesta DV.
Za opredeljeno 20 in 35 kV elektro omrežje, ki je je v upravljanju Elektro Ljubljana, JP PE Trbovlje (jugozahodni del občine) in Elektro Celje (severni del občine), je na območju PUP potrebno upoštevati naslednje pogoje upravljavca:
– pred pridobitvijo lokacijskih dovoljenj za predvidene objekte si morajo investitorji v lokacijskem postopku pridobiti s strani upravljavca veljavno soglasje k lokaciji,
– ob izdaji pozitivnega soglasja k lokaciji bo upravljavec upošteval tudi trase predvidenih daljnovodov in lokacije transformatorskih postaj, katere bodo služile za izboljšanje slabih napetostnih razmer pri obstoječih odjemalcih in po potrebi za elektrifikacijo objektov na ureditvenih območjih, kolikor bodo potrebe to nakazovale,
– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za predvidene objekte na območju PUP si morajo investitorji pridobiti elektroenergetsko soglasje upravljavca.
V območjih kulturnih spomenikov in njihovih vizurah bi bilo potrebno predvideti kablirano izvedbo električnih vodov.

Plinovod
Preko območja Občine Laško potekajo naslednji plinovodi v upravljanju Geoplina:
– plinovod R 23B; 0d C10001 – MRP Laško; premer 200mm, tlak 50 bar,
– plinovod P 231B; MRP Laško – MRP Pivovarna; premer 200 mm, tlak 3 bare,
– plinovod P 232B; od P 231B v km 0+961-MP TIM; premer 125mm, tlak 3 bare,
– plinovod P 233B; od P 231Bza Zdravilišče, premer 80 mm, tlak 3 bare.
Za vse plinovode upoštevati energetski zakon (Uradni list RS, št. 79/99 in 8/00). Za visokotlačne plinovode se upošteva pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01).
V nadzorovanem pasu, ki je 100m širok pas na vsako stran visokotlačnega plinovoda je potrebno upoštevati omejitve in za posege pridobiti soglasja upravljavca.
Za srednjetlačne plinovode se upošteva pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02).
V 2x5m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega predstavnika upravljavca plinovoda.
Za naselja oziroma ureditvena območja je možno načrtovati za potrebe ogrevanja sekundarno plinovodno omrežje.
Pogoji sekundarnega plinovodnega omrežja:
– elektroenergetski VN vodi morajo biti oddaljeni od plinovoda in priključnega plinovoda pri vzporednem poteku najmanj 0,6m, pri križanju pa najmanj 0,3m,
– za kanalizacijsko omrežje in kabelsko kanalizacijo morajo biti minimalni odmiki pri vzporednem poteku najmanj 0,5m, pri križanju (višinski odmiki) pa najmanj 0,2m, pri čemer mora plinovod in priključni plinovod praviloma potekati nad kanalizacijskim omrežjem in kabelsko kanalizacijo,
– za ostale komunalne vode (elektroenergetski NN vodi, telekomunikacijski vodi, vodovod), morajo biti doseženi minimalni horizontalni odmiki najmanj 0,4m, pri križanjih pa najmanj 0,2m,
– dovoljen kot križanja komunalnih vodov s plinovodom in priključnimi plinovodi je od 30° do 90°,
– vsak gradbeni poseg v območju poteka plinovoda oziroma priključnega plinovoda mora ohraniti minimalno nadkritje plinovoda 0,8m in priključnega plinovoda 0,6m,
– globina polaganja plinovoda mora znašati za glavne plinovode pri polaganju v vozišče 1m, pri polaganju v pločnik 0,8m, za priključne plinovode 0,6m,
– v varovalnem pasu plinovoda in priključnega plinovoda 2x2m ni dovoljeno postavljati nobenih objektov ali kultur, ki bi ogrožale plinovod.

Ogrevanje
Glede na pretežno podeželski prostor na območju PUP je možen način ogrevanja objektov le z individualnimi kurišči, vendar s pogojem obvezne uporabe ekološko dopustnega goriva: lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin oziroma premog z dopustno energetsko – specifično vrednostjo gorljivega žvepla in biomasa.

TK omrežje, kabelsko TV omrežje:
– izgradnja in vzdrževanje omrežja se lahko izvaja nemoteno glede na ostale pogoje PUP,
– pri določanju lege objektov je potrebno upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec TK omrežja oziroma upravljavec kabelskega TV omrežja pri pridobitvi soglasja k lokaciji ali gradbenemu dovoljenju za posamezne objekte,
– upošteva se obstoječe telefonsko omrežje in kabelsko TV omrežje,
– v okviru priprave prostorskih izvedbenih načrtov je potrebno izdelati zasnovo TK omrežja in kabelskega TV omrežja,
– telefonske priključke in CATV priključke je potrebno predvideti v zemeljski izvedbi.

Pogoji za varovanje okolja:
– pri načrtovanju in izvedbi posegov v prostor je potrebno izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96),
– vsak poseg v prostor mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjšo spremembo okolja in čim manjše tveganje za okolje ter tako, da se prepreči in omeji obremenitev okolja že pri izvoru nastanka,
– za posamezne vrste posegov v prostor, za katere je predpisano dovoljenje in ki bi lahko občutneje vplivali na okolje ter so opredeljeni v uredbi o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96) je potrebno izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje MOP,
– podlaga za presojo vplivov na okolje je poročilo o vplivih na okolje, ki ga priloži investitor k projektu za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor. Poročilo mora biti izdelano v skladu z metodologijo, ki jo določa navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96). Izdela se lahko kot celovito poročilo ali kot poročilo, ki vsebuje samo posamezne analize oziroma delne elaborate. Obseg poročila določa uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 66/96), MOP pa lahko za posamezni poseg določi natančnejši obseg in vsebino poročila,
– za gradnjo objektov znotraj stanovanjskih območij, ki lahko imajo negativen vpliv na okolje (objekti za druge javne, skupne in osebne storitve, gostinski, trgovski, večji kmetijski gospodarski objekti ...) morajo investitorji v lokacijskem postopku priložiti posamezne analize oziroma delne elaborate vplivov na okolje z oceno sprejemljivosti,
– z vidika varstva zraka je potrebno za obstoječe objekte, ki so vir onesnaževanja, pridobiti meritve emisij ter program sanacij, pri gradnji novih objektov pa zagotoviti, da ne bodo prekoračene dopustne emisije,
– pospešiti je izgradnjo plinskega omrežja po naseljih, kjer so za to možnosti in priključiti nanj vse porabnike,
– na območjih varstva vodnih virov, podtalnice, obvodnih in “vodnih” poplavnih zemljišč in zaradi vpliva vode labilnih zemljišč ter erozijskih območij je pred eventualnimi posegi vanje pridobiti vodnogospodarske pogoje upravljavca,
– sanirati je divja odlagališča v prvotno namembnost zemljišča,
– ob gradnji objektov so investitorji dolžni obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena, ki jih predpiše geološka služba,
– investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, deponirati jo mora na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo,
– za varstvo pred hrupom je zagotoviti predpisano zaščito za zmanjšanje hrupa do največje dovoljene ravni. Pri gradnji novih objektov je upoštevati vse predpise za varstvo pred hrupom,
– podrobnejša določila za posege, ki imajo lahko negativen vpliv na območja naravnih potencialov, kulturno krajino ter naravno in kulturno dediščino, so podrobneje podana v drugih poglavjih tega odloka in v ostalem gradivu PUP.
Ravnanje z odpadki:
– ravnanje s komunalnimi odpadki je urejeno z občinskim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Laško (Uradni list RS, št. 43/00),
– ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki je poleg odloka urejeno z dodatnimi navodili in predpisi Občine Laško,
– morebitni posebni odpadki se bodo zbirali v skladu z določili veljavne zakonodaje in odvažali na deponije posebnih odpadkov.
Pogoji za obrambo in zaščito
Urejanje prostora za obrambo in zaščito se ureja na podlagi predpisov s tega področja.
Pogoji za zagotavljanje požarne varnosti:
– med objekti morajo biti opredeljeni odmiki skladno s tehničnimi normativi oziroma drugimi tehničnimi ukrepi, s katerimi se preprečuje širjenje ali prenos požara,
– zagotovljeni morajo biti dostopi za potrebe gasilske intervencije, prostori za evakuacijo ljudi v primeru požara ter viri zadostne količine vode za gašenje požara.

Poleg skupnih meril in pogojev iz III. poglavja tega odloka se dodatna merila in pogoji nanašajo na ureditvena območja naselij Zidani Most, Sedraž, Brezno-Belovo, Zg. Rečica, Vrh nad Laškim, Jurklošter in Šentrupert iz Strokovnih podlag za usmerjanje nadaljnjega urejanja in razvoja sedmih naselij – lokalnih oskrbnih središč v Občini Laško: Zidani Most, Sedraž, Brezno-Belovo, Zg. Rečica, Vrh nad Laškim, Jurklošter in Šentrupert, št. proj. 211/98.

Dodatna in podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditvena območja naselja Zidani Most iz 6. člena tega odloka.
Ureditveno območje naselja
Ureditveno območje naselja sestavljata:
a) naselje Spodnje Brezno – zaselek Vila v obsegu okvirno 7,40 ha.
Usmeritve za nadaljnje urejanje v ureditvenem območju naselja:
a) območja in objekti znotraj ureditvene meje naselja za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov (PIN):
– kompleks objektov cementarne (območje št. 2);
– območje zaselka Majland (območje št. 3);
– vse nove trase cest in železniških prog državnega pomena, predvideni zbirni kolektor in komunalna čistilna naprava ter druge predvidene pomembnejše infrastrukturne ureditve;
– območje predvidene gradnje stanovanjskih individualnih objektov (območje št. 5);
b) usmeritve in pogoji urejanja v okviru ureditvenega območja naselja:
Znotraj celotnega ureditvenega območja so praviloma dovoljene naslednje vrste posegov:
– redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav, adaptacije, dozidave in rekonstrukcije ter nadomestne gradnje obstoječih objektov ter
– skladno z vsebinsko specifiko posameznih kompleksov znotraj ureditvenega območja so dovoljene: spremembe namembnosti objektov za stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti ter po predhodni oceni vplivov na okolje za obrtne dejavnosti.
Dopolnilna gradnja objektov je možna v okviru območja 5.
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Laško je na obravnavanem območju naselja upoštevati še naslednje podrobnejše pogoje pri posegih v ureditvenem območju naselja:
– na obravnavanem območju naselja je v okviru izdelave lokacijskih načrtov zagotoviti usklajeno načrtovanje predvidene cestne in železniške infrastrukture državnega pomena;
– posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni, gozdni rob ob ureditveni meji mora ostati neokrnjen; že načete robove je urediti in zasaditi z avtohtonim rastlinjem.
Območje 1:
– posegi na območju predvidene nove trase glavne (magistralne) ceste niso dovoljeni; prav tako je pred posegi varovati okvirno traso hitre proge (v=120 km/h), ki je v proučevanju;
– s prenovo obstoječih objektov in zunanjih ureditev je zagotoviti kvalitetno oblikovanje objektov in območja po določilih odloka o PUP občine.
Območje 3: območje naselbinskega spomenika Majland
– za celotno območje je obvezno izdelati ureditveni načrt;
– izdelati je celovito spomeniškovarstveno dokumentacijo ter določiti podrobne režime varovanja za vsako stavbo posebej; zagotoviti je etnološko raziskavo življenja v Majlandu;
– do izdelave navedenih dokumentacij novogradnje objektov niso dovoljene,
– za vsak poseg na obstoječih objektih je pridobiti pogoje in soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe.
Območje 4: območje zgodovinskega in tehničnega spomenika
– za vsak poseg na tem območju je obvezno pridobiti soglasje oziroma pogoje slovenskih železnic in pristojne spomeniškovarstvene službe;
– v okviru območja je obvezno zagotoviti lokacijo komunalne čistilne naprave ob desnem bregu Savinje skladno s pogoji soglasodajalcev.
Območje 5: zaselek “Vila”
– za vsak poseg na objektih Zidani most 28 in 30 ter objektu cerkve je obvezno pridobiti pogoje in soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe;
– obvezno je ohraniti sedanjo raba površin – opredeljene zelene površine v kartnih prilogah tega gradiva, gradnja objektov ni dovoljena;
– s posegi in dopolnilno gradnjo posamičnih objektov v okviru strnjenega dela zaselka Vila je zagotoviti, da so novogradnje gabaritno in oblikovno prilagojene skupini obstoječih okolnih objektov;
– skladno z izdelanim projektom je zagotoviti ureditev novega cestnega priključka na glavno cesto.
Usmeritve za lociranje in oblikovanje stanovanjskih individualnih objektov na prostih površinah območja 5:
– obvezen je načrten pristop k izgradnji območja na podlagi ureditvenega načrta;
– obvezna je gručasta zasnova posameznih skupin objektov; objekti morajo biti praviloma z daljšimi stranicami in slemeni vzporedni s plastnicami (konfiguracijo) terena;
– zagotoviti je enotno oblikovanje objektov ter višinski gabarit: v pobočje vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje. Na ravnih reliefnih pomolih: pritličje in izkoriščeno podstrešje;
– obvezne so dvokapne simetrične strehe z nakloni strešin 45° ter opečno ali njej podobno kritino v isti barvi;
– zagotoviti je funkcionalni in manipulativni prostor obstoječih domačij na tem območju; skladno s potrebami je možna gradnja gospodarskih objektov domačij v navezavi na obstoječe objekte in pri tem zagotoviti gručasto skupino objektov domačije;
– dovozne ceste morajo biti speljane po plastnicah terena;
– okolico posameznih skupin objektov je obsaditi z gručastimi skupinami sadnega drevja.
c) Infrastruktura:
V ureditvenem območju naselja je upoštevati še naslednje podrobnejše pogoje v zvezi s komunalnim urejanjem ter usmeritve iz tekstualnega dela gradiva:
– zagotoviti je posodobitev obstoječih cest ter urediti dovozne ceste do predvidenih novogradenj;
– vodovod: obvezna je obnovitev obstoječe vodooskrbe in izgradnja na podlagi izdelanega načrta vodooskrbe za celotno območje; zavarovati je območja vodnih virov z odloki; za vsako posamično novogradnjo je potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca vodovoda in sanitarno soglasje;
– kanalizacija: dolgoročno je potrebno v okviru ureditvenega območja izgraditi kanalizacijo in komunalno čistilno napravo; do izgradnje kanalizacijskega omrežja so za fekalne odplake obvezne zaprte večprekatne greznice na praznenje, skladno s skupnimi merili in pogoji odloka o PUP za območje občine ter pogoji posameznih upravljavcev;
– odpadne vode: odpadne vode gospodarskih dejavnosti se v okviru tehnoloških postopkov očistijo do te mere, da parametri pri izpustu ustrezajo uredbi o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96). Gnojišče in gnojne jame kmetij je potrebno evidentirati ter po potrebi izvesti sanacijo le-teh, da bodo ustrezale strokovnemu navodilu o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85). Čas in način uporabe gnoja in gnojevke na kmetijskih površinah mora ustrezati uredbi o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla (Uradni list RS, št. 68/96);
– v zvezi z urejanjem elektro in tk omrežja ter ogrevanja in odpadkov veljajo skupna merila in pogoji odloka o PUP za območje občine ter pogoji posameznih upravljavcev za obravnavano naselja;
– varovanje vodnega in obvodnega prostora ter varovanje pred škodljivim delovanjem voda;
– večji regulacijski posegi na površinskih vodotokih niso dopustni, v največji možni meri je ohraniti naravni videz vodotokov;
– možna je lokalna protierozijska zaščita tako, da se pridobi prostor za infrastrukturne objekte;
– v varovalnem pasu vodotokov gradnja objektov ni dovoljena;
– premostitve ne smejo zmanjševati sedanje prevodnosti osnovnih korit;
– predvideti je ločen in kontroliran odvod zalednih površinskih in podpovršinskih vod preko obravnavanega območja do vodotokov, vanje je odvajati tudi čiste vode s strešnih površin;
– za vse posege v struge vodotokov ter v njihovem varovalnem pasu je treba pridobiti mnenje oziroma soglasje strokovne službe, ki je pristojna za vzdrževanje vodnega režima.

Dodatna in podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditvena območja naselja Sedraž iz 6. člena tega odloka.
Ureditveno območje naselja
Ureditveno območje naselja Sedraž se nahaja na območju katastrske občine Sedraž v obsegu 8 ha ob lokalni cesti Brezno–Sedraž–Sevca na zahodnem delu Občine Laško.
Usmeritve za nadaljnje urejanje v ureditvenem območju naselja
Znotraj ureditvenega območja so praviloma dovoljene naslednje vrste posegov:
– adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje objektov ter,
– skladno z vsebinsko specifiko območij znotraj ureditvenega območja so dovoljene spremembe namembnosti objektov za stanovanja oskrbne in storitvene dejavnosti.
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Laško, je na območju obravnavanega naselja upoštevati še naslednje podrobnejše pogoje pri posegih v ureditvenem območju naselja:
a) osnovne usmeritve in pogoji za naselje in odprti prostor:
– na ruralnem območju naselja (območje 1 in 2) se mora ohraniti tradicionalni poselitveni vzorec – razložena obcestna vas z gručastimi domačijami. Takšen vzorec poselitve je ohraniti tudi na območju možne kasnejše širitve naselja v severozahodnem delu – regularna parcelacija ni sprejemljiva; za območje potencialne širitve je obvezna izdelava prostorske izvedbene dokumentacije za celotno območje,
– v širšem vplivnem območju naselja na vedutno varovanem območju dominantnega središča naselja na vzhodni, južni in zahodni strani grebena novogradnje niso dovoljenje,
– v okviru razpršenih kmetij odprtega prostora izven ureditvenega območja naselja je možna dopolnilna gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov izključno kot funkcionalna širitev posamezne kmetije. Lokacije novih objektov morajo upoštevati zasnovo domačije, oblikovanje objektov mora biti tradicionalno,
– posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni, gozdni rob tik ob ureditveni meji mora ostati neokrnjen. Že načete robove gozdov je sanirati in urediti skladno z navodili strokovne gozdarske službe,
– iz vidika varstva odprtega prostora ob naselju je zagotoviti varovanje krajinske zgradbe: gozdov, tradicionalnih vegetacijskih vzorcev in vrst ter opreme odprtega prostora. Monokulturne površine večjega obsega vzhodno od Sedraža niso sprejemljive in s tem v zvezi tudi ne radikalnejše agrooperacije;
– za posege v varovalnem pasu vodotoka in v strugo potoka je obvezno pridobiti mnenje oziroma soglasje strokovne službe, ki je pristojna za vzdrževanje vodnega režima,
– za vse posege na opredeljenih objektih kulturne dediščine, ki so navedeni in prikazani v kartni prilogi št. 2 ter na območju opredeljenega dela naselja pri cerkvi za kulturni spomenik in v vplivnem območju tega spomenika je obvezno predhodno pridobiti soglasje pristojne spomeniške službe;
b) Po posameznih območjih znotraj ureditvenega območja naselja je potrebno upoštevati:
območje 1
– del naselja, ki je opredeljen kot kulturni spomenik je obvezno ohraniti in obnoviti v primarni podobi. Za vse posege v ta prostor je predhodno pridobiti spomeniškovarstvena izhodišča ter soglasje na usklajeno projektno dokumentacijo;
– v osrednjem delu območja kulturnega spomenika je oblikovati odprti vaški prostor ob dendroloških objektih z vaško gostilno. Zagotoviti je strokovno sanacijo za delno že poškodovana drevesa kostanjev;
– prioritetno je pristopiti k sanaciji oziroma nadomestni gradnji motečih objektov na območju naselbinskega spomenika pod pogoji pristojne spomeniške službe;
– zagotoviti je kvalitetnejši južni rob grajene strukture – oblikovno neustrezno lociran novejši stanovanjski objekt je obsaditi z gručastimi skupinami sadnega drevja;
– dopolnilna gradnja objektov na ožjem vplivnem območju kulturnega spomenika v okviru obcestne grebenske pozidave je možna le v primeru nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih javnih vsebin na zahodni strani ceste pod pogoji:
– objekti so lahko locirani vzdolž zahodnega roba ceste (obcestna pozidava),
– višinski gabarit novih objektov nad nivojem terena mora biti obvezno nižji – pritličje in izkoriščena podstrešna etaža,
– objekti morajo biti podolgovate tlorisne zasnove in z daljšimi stranicami in slemeni locirani vzporedno s cesto in grebenom,
– strehe simetrične dvokapnice z nakloni strešin 45° in opečno ali njej podobno kritino,
– dovozi urejeni direktno iz osrednje ceste;
– na vzhodnem pobočju grebena pod obstoječimi objekti novogradnje niso dovoljene, zagotoviti je kvalitetnejši vzhodni rob grajene strukture ter na vzhodni strani obstoječega gabaritno obsežnejšega objekta šole dosaditi gručaste skupine visokodebelnega sadnega drevja;
– s prenovami obstoječih objektov je zagotoviti enotno opečno barvo kritin in oblikovanje po določilih odloka;
območje 2
– z dograjevanjem obstoječih objektov je zagotoviti gručasto zasnovo razporeditve objektov domačije ter oblikovanje po določilih odloka o PUP občine;
– okolico domačije je obsaditi z gručastimi skupinami sadnega drevja;
območje 3
– ohraniti se morajo vsi objekti opredeljene kulturne dediščine, prenova teh objektov se mora izvajati pod pogoji pristojne spomeniške službe,
– dopolnilne gradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov so možne le v primerih nujne funkcionalne širitve posamezne domačije ter pri tem upoštevati,
– da so stavbne parcele novogradenj prilagojene terenu in obstoječi zazidavi,
– da se zagotovi manipulacijski prostor kmetije za nemoteno komuniciranje,
– da so novogradnje gabaritno prilagojene skupini okolnih objektov,
– sprejeti je povečanje merila domačije, vendar pri tem ohraniti razmerje med stanovanjskimi in gospodarskimi objekti,
– objekti morajo biti podolgovate tlorisne zasnove in z daljšimi stranicami in slemeni locirani v smeri plastnic – konfiguracije terena,
– višinski gabarit stanovanjskih objektov: v pobočju vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma na ravnem terenu: pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– oblikovanje streh naj se izvede na način kot je to opisano za območje 1;
c) infastruktura
– enake usmeritve kot v 33. členu tega odloka.

Dodatna in podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditvena območja naselja Brezno – Belovo iz 6. člena tega odloka.
Ureditveno območje naselja
Ureditveno območje naselja Brezno v obsegu okoli 8 ha se nahaja na območju katastrske občine k.o. Rimske Toplice severno nad regionalno cesto Hrastnik – Rimske Toplice in ob občinski meji z Občino Hrastnik.
Usmeritve za nadaljnje urejanje v ureditvenem območju naselja
Znotraj ureditvenega območja so praviloma dovoljene naslednje vrste posegov:
– adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje obstoječih objektov ter
– skladno z vsebinsko specifiko območij znotraj ureditvene meje so dovoljene:
– spremembe namembnosti objektov za stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti ter po predhodni oceni vplivov na okolje tudi za obrtne dejavnosti ter
– dopolnilna gradnja objektov;
a) osnovne usmeritve in pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Laško, je na območju obravnavanega naselja upoštevati še naslednje podrobnejše pogoje pri posegih v ureditvenem območju:
– za vsak poseg na objektih kulturne dediščine Belovo 8 in Brezno 1, 2, 3 in 4 ter objektih kapelice in znamenj je obvezno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje pristojne službe za spomeniško varstvo;
– zaradi geološko problematičnih tal je pri posegih v prostor obvezno pridobiti pogoje gradnje od strokovne geološke službe;
– za posege v varovalnem pasu Brezniškega potoka in potoka Ična je obvezno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne vodnogospodarske službe;
– s posegi v ureditvenem območju je zagotavljati kvalitetne zaključke naselja, objekte je locirati skladno z določili PUP Občine Laško, pomožni objekti naj se ne locirajo tik ob ureditveni meji;
– posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni, gozdni rob ob ureditveni meji naselja mora ostati neokrnjen. Obvezno je sanirati in urediti že načeti gozdni rob;
b) po posameznih območjih znotraj ureditvenega območja naselja je potrebno upoštevati:
območje 1
– za razširjeni del naselja v obsegu okvirno 1 ha predviden za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš je obvezno izdelati prostorsko izvedbeno dokumentacijo za celotno območje predvidene stanovanjske gradnje;
območje 2
– z lociranjem novogradenj – stanovanjskih in gospodarskih objektov je ohraniti gručasto razporeditev objektov posameznih domačij ter pri tem upoštevati:
– da se zagotovi manipulacijski prostor kmetije za nemoteno komuniciranje,
– da so novogradnje gabaritno prilagojene skupini obstoječih okolnih objektov,
– ohraniti je razmerje med stanovanjskimi in gospodarskimi objekti;
– na objektih večje etnološke vrednosti – je obvezno predhodno pridobiti pogoje pristojne spomeniške službe. Ohraniti se mora značilna podoba stanovanjske hiše z vso arhitekturno členitvijo in razporeditvijo notranjih prostorov;
c) infrastruktura:
– enake usmeritve kot v 33. členu tega odloka.

Dodatna in podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditvena območja naselja Zg. Rečica iz 6. člena tega odloka.
Ureditveno območje naselja
Ureditveno območje naselja Zgornja Rečica v obsegu okoli 10,5 ha se nahaja na območju katastrske občine k.o. Rečica.
Usmeritve za nadaljnje urejanje v ureditvenem območju naselja
a) osnovne usmeritve in pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja
V nadaljnjem prostorskem načrtovanju razvoja naselja se mora ohraniti tradicionalna poselitvena struktura in krajinska zgradba:
– razpršeno razpotegnjeno naselje z gručastimi skupinami objektov domačij;
– parcelacija zemljišč ne sme biti regularna, parcele se morajo prilagajati konfiguraciji terena in obstoječi pozidavi;
– posegi na najkvalitetnejšem delu naselja na vzhodnem pobočju pod cerkvijo in na območju varovane vedute na glavno dominanto naselja niso dovoljeni;
– posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni, gozdni rob ob ureditveni meji naselja mora ostati neokrnjen;
– potok Rečica se mora urejati po sonaravnih načelih z upoštevanjem krajevnih materialov in načinov gradnje mostov in obrežnih zavarovanj ter objektov povezanih z vodo;
– v širšem vplivnem območju naselja je ohraniti elemente kulturne krajine – gručasto kmečko poselitev na reliefnih platojih, značilno obdelavo kmetijskih površin, travnike z značilnimi gručastimi, skupinami visokodebelnega sadnega drevja in značilne elemente odprtega prostora kot so hišna drevesa in brajde;
b) pogoji za urbanistično oblikovanje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov
Znotraj celotnega ureditvenega območja so praviloma dovoljene naslednje vrste posegov:
– adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje obstoječih objektov,
– ter skladno z vsebinsko specifiko posameznih kompleksov znotraj ureditvenega območja so dovoljene spremembe namembnosti objektov za stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti.
Dopolnilna gradnja objektov v malo večjem obsegu je možna v okviru območja št. 4 ter posamičnih objektov v okviru območij 1 in 2.
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Laško je na območju obravnavanega naselja upoštevati še naslednje podrobnejše usmeritve in pogoje:
– za vsak poseg na objektih kulturne dediščine Zg. Rečica št. 26 (šola), Zg. Rečica št. 35 (stavba za cerkvene potrebe), Zg. Rečica št. 38 (žaga in gospodarsko poslopje) ter obeh kapelicah in cerkvi je obvezno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje pristojne službe za spomeniško varstvo,
– za posege v varovalnem pasu potoka Rečica in hudourniških pritokov je obvezno predhodno pridobiti pogoje in soglasje pristojne vodnogospodarske službe,
– pri prenovah, adaptacijah in dozidavah obstoječih objektov je zagotoviti gabarite in oblikovanje objektov po določilih odloka o PUP občine. Postopno je vse sive svetlejše kritine zamenjati za temnejše oziroma opečne kritine in zagotoviti naklon strešin zahtevane v odloku (40° do 45°);
c) po posameznih območjih znotraj ureditvenega območja naselja je potrebno upoštevati:
območje 1
– v primeru dopolnilne gradnje posamičnih objektov – stanovanjskih in gospodarskih – je le-ta možna v severnem delu območja v navezi na obstoječe objekte tako, da se ohrani gručasta zasnova in oblikuje kvaliteten zakjuček,
– objekti morajo biti podolgovate tlorisne zasnove in locirani z daljšimi stranicami in slemeni v smeri plastnic terena,
– obvezno je zagotoviti nižji višinski gabarit – v pobočje vkopana klet (na ravnem terenu v celoti vkopana), pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– naklon strešin simetričnih dvokapnic streh 45° ter kritina opečna ali njej podobna v isti barvi,
– okolico objektov je zasaditi s sadnim drevjem,
– jugovzhodni del območja 1 ob lokalni cesti mora ostati nepozidan vsled varovanih vedut na glavno dominanto,
– moteči objekt transformatorske postaje je nadomestiti z novim oblikovno ustreznejšim objektom na lokaciji izven varovane vedute,
– obvezna je ohranitev Podrenovčeve kapelice – sedanje podobe in lokacije. Za objekt velja varstveni režim II. stopnje;
območje 2
– posamična dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov je možna le ob vznožju pobočja na desnem bregu potoka Rečica to je izven varovane vedute na glavno dominanto in izven varovalnega pasu potoka kot zapolnitev v okviru obstoječega niza objektov in ob upoštevanju pogojev oblikovanja podanih za novogradnje v okviru območja 1;
– ob zamenjavi kritin in rekonstrukcijah ostrešij na novejših objektih v okviru območja je zagotoviti strmejši naklon strešin 40° do 45° in opečno ali njej podobno kritino iste barve. Višinski gabarit obstoječih objektov se ne sme povečati;
– ohraniti se mora celovitost funkcionalne parcele šole, z eventualnimi posegi na objektu šole je zagotoviti varovanje mase in tipične zunanje podobe objekta – objekt je varovan z varstvenim režimom IV. stopnje.
območje 3
– za kakršnekoli posege v okviru območja kulturnega spomenika cerkve sv. Antona je potrebno predhodno pridobiti spomeniškovarstvena izhodišča in v nadaljevanju postopka tudi soglasje pristojne službe za spomeniško varstvo;
– za razširitev pokopališča in ureditev mrliške vežice je na osnovi izhodišč opisanih v zgornji alinei izdelati prostorsko izvedbeno dokumentacijo za celotno območje 3. Pri načrtovanju je zagotoviti funkcionalnost v okviru območja, parkirne površine in dostope. Oblikovanje novega pokopališča mora biti skladno z obstoječim delom, novi oblikovni pristopi niso sprejemljivi;
območje 4
– dopolnilna gradnja objektov kmečko-stanovanjskega oziroma stanovanjske namembnosti na opredeljenem skrajnem zahodnem delu ureditvenega območja mora biti gručasto zasnovana z nižjim višinskim gabaritom objektov in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
– pred posegi je zagotoviti načrten pristop – za celotno območje dopolnilne gradnje je izdelati zasnovo razporeditve objektov s parcelacijo in zasnovo komunalne ureditve. Nova gručasto zasnovana skupina objektov mora imeti skupen cestni priključek na lokalno cesto,
– odmik objektov od lokalne ceste mora biti minimalno 8 m in od potoka 10 m,
– višinski gabarit stanovanjskih objektov: pritličje in izkoriščena podstrešna etaža,
– obvezno je zagotoviti pričetek gradnje objektov v navezavi na obstoječe objekte – dislocirana posamična gradnja ni dovoljena;
– dodatna gradnja in ureditve ribnikov in ribogojnice iz spomeniškovarstvenega vidika ni sprejemljiva. Obstoječe objekte in ureditve ribogojnice je obsaditi z gručastimi skupinami sadnega drevja;
– v vzhodnem delu območja 4 je med potokom in lokalno cesto ohraniti sedanjo rabo površin za kmetijsko oziroma rekreacijsko namembnost;
območje 5
– dopolnilna gradnja objektov ni dovoljena, izjema so le posegi za ureditve v okviru obstoječih domačij na tem območju;
– obvezna je ohranitev sedanje rabe površin;
d) infrastruktura
– enake usmeritve kot v 33. členu tega odloka.

Dodatna in podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditvena območja naselja Vrh nad Laškim iz 6. člena tega odloka.
Ureditveno območje naselja
Ureditveno območje naselja v obsegu 6,65 ha se nahaja na območju katastrske občine Vrh nad Laškim.
Usmeritve za nadaljnje urejanje v ureditvenem območju naselja
a) pogoji in usmeritve spomeniškovarstvene službe:
vaško naselje (območje 1):
– naselje mora ohraniti urbanistično tlorisno zasnovo ter vse ostale tipološke značilnosti poselitve kot so: lega, organizacija domačije, tipologija arhitekture in drugo;
– ohraniti in obnoviti je vse zavarovane objekte kulturne dediščine;
– pri objektih, ki niso opredeljeni kot kulturna dediščina, so možne adaptacije ali nadomestne gradnje ob upoštevanju primarnih tipoloških značilnosti naselja;
– novogradnje so dovoljene v primerih funkcionalne dopolnitve obstoječe strukture naselja ali posamezne domačije, obvezno je upoštevati pri tem urbanistične in arhitekturne stalnice naselja;
– stavbne parcele novogradenj se morajo prilagoditi terenu in obstoječi pozidavi.
cerkveni kompleks in pokopališče (območje 3):
– izdelati je podrobnejša spomeniškovarstvena izhodišča ter v nadaljevanju prostorski izvedbeni načrt za celotno območje št. 3;
– do izdelave prostorske izvedbene dokumentacije je upoštevati naslednja izhodišča:
– novogradnje niso dovoljene, možni so le posegi potrebni za funkcioniranje območja kot: izvedba parkirišč na utrjenih travnatih površinah, tlakovanje poti z granitnimi kockami ali mačjimi glavami in drugo,
– prenova varovanih objektov na tem območju se lahko vrši le na podlagi predhodno izdelanih spomeniškovarstvenih izhodišč in soglasja,
– lokacija nove mrliške vežice je možna:
– kot adaptacija ali nadomestna gradnja obstoječega objekta v jugovzhodnem vogalu pokopališča in
– nova mrliška vežica na severozahodnem vogalu pokopališča ob zunanji strani pokopališkega zidu.
varstvo odprtega prostora:
– gradnja objektov ni dovoljena na območju varovanih vedut na dominantni cerkveni kompleks,
– varovati je krajinsko zgradbo širšega prostora: gozdove, tradicionalne vzorce poselitve in opreme odprtega prostora. Radikalnejše agrooperacije niso sprejemljive niti monokulture večjega obsega;
b) ostala določila:
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Laško ter podrobnejših pogojev pristojne spomeniškovarstvene službe v točki a je na območju obravnavanega naselja upoštevati še naslednje podrobnejše pogoje pri posegih v ureditvenem območju naselja:
– zaradi geološko problematičnih tal je pri posegih v prostor obvezno pridobiti mnenje in pogoje strokovne geološke službe;
– s posegi v ureditvenem območju naselja je varovati kvalitetne zaključke naselja, pomožni objekti naj se ne locirajo tik ob ureditveni meji;
– oblikovati je kvalitetnejši vstopni del v naselje iz severne smeri – ob novem objektu gasilskega doma oblikovati oskrbni center vasi – odprt trški prostor z objekti nizkega višinskega gabarita in gručaste zasnove;
– v skrajnem zahodnem delu ureditvenega območja je v severnem delu ohraniti sedanjo rabo z dodatno zasaditvijo gručastih skupin sadnega drevja ob obstoječih počitniških objektih;
– v okviru šolskega kompleksa (območje 2) novogradnje niso dovoljene, možne so le ureditve površin za potrebe šole;
c) infrastruktura:
– enake usmeritve kot v 33. členu tega odloka.

Dodatna in podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditvena območja naselja Jurklošter iz 6. člena tega odloka.
Ureditveno območje naselja
Ureditveno območje naselja Jurklošter obsega območja centralnega naselja v obsegu okvirno 4,30 ha.
Usmeritve za nadaljnje urejanje v ureditvenem območju naselja
Znotraj celotnega ureditvenega območja so praviloma dovoljene naslednje vrste posegov:
– adaptacije dozidave in nadomestne gradnje obstoječih objektov ter skladno z vsebinsko specifiko posameznih kompleksov so znotraj ureditvenega območja 1 dovoljene;
– spremembe namembnosti objektov za stanovanja, oskrbne in storitvene djavnosti ter po predhodni oceni vplivov na okolje za obrtne dejavnosti.
Dopolnilna gradnja objektov je možna v okviru območja št. 1;
a) osnovne usmeritve in pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Laško je na območju obravnavanega naselja upoštevati še naslednje pogoje pri posegih v ureditvenem območju naselja:
– za vsak poseg na objektih kulturne dediščine ter na varovanem območju kartuzije je obvezno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje pristojne spomeniškovarstvene službe,
– obvezno je varovati vodni in obvodni prostor hidrološkega naravnega spomenika Gračnice, za posege v tem območju je obvezno pridobiti soglasje pristojne naravovarstvene in vodnogospodarske službe,
– gradnja objektov v varovalnih pasovih vodotokov ni dovoljena,
– posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni, gozdni rob na levem in desnem bregu Gračnice ter ob ureditveni meji naselja mora ostati neokrnjen;
b) po posameznih območjih znotraj ureditvenega območja naselja je potrebno upoštevati:
območje 1
– na prosti površini v kartni prilogi označeni z 1B namenjeni za gradnjo stanovanjskih individualnih objektov in objektov za obrtno dejavnost brez kvarnih vplivov na okolje je upoštevati:
– obvezen je načrten pristop k ureditvi in izgradnji območja na podlagi predhodno izdelanega prostorskega izvedbenega načrta,
– obvezna je gručasta zasnova razporeditve novih objektov, praviloma morajo biti objekti z daljšimi stranicami in slemeni vzporedni s plastnicami terena,
– obvezen je nizek višinski gabarit objektov: v pobočje vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje oziroma na ravnem delu terena: pritlični oziroma visokopritlični objekti z izkoriščenim podstrešjem,
– tlorisni gabariti se morajo po obsegu prilagajati tradicionalnim zasnovam objektov tega območja – podolgovat pravokotnik praviloma v razmerju stranic 1:1,8 oziroma 1:1,5, daljša stranica objekta dolžine največ 12–14 m,
– obvezno je enotno oblikovanje streh: enak naklon strešin simetričnih dvokapnih streh 45° in kritina opečne barve,
– fasade naj bodo izvedene v zaglajenem zidarskem ometu,
– izvedba balkonov je možna le po celotni dolžini vzdolžne fasade (ganki),
– balkoni na čelnih fasadah niso dovoljeni, ograje naj bodo v leseni izvedbi z vertikalno položenimi deskami,
– urediti je skupno dovozno cesto za vse nove objekte,
– nova pozidava mora biti načrtovana nad višino visokih voda s povratno dobo 100 let,
– na prosti površini v kartni prilogi označeni z 1C namenjeni za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš je upoštevati:
– lokacijska dokumentacija mora biti izdelana za celotno območje 1C za vse predvidene objekte,
– obvezna je gručasta zasnova razporeditve objektov z daljšimi stranicami objektov in slemeni vzporedno s konfiguracijo terena,
– dovozna cesta mora biti skupna za vse objekte; na regionalno cesto je dovoljen le en cestni priključek,
– zagotoviti je enoten višinski gabarit: v pobočje vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– obvezno je enotno oblikovanje objektov kot je to opisano za območje 1B,
– upoštevati je pogoje gradnje strokovne geološke službe,
– pri prenovi centralnega dela naselja je zagotoviti načrten pristop na podlagi predhodne zasnove za celotno območje osrednjega trškega prostora ter pri tem:
– zagotoviti nizek višinski gabarit objektov in oblikovanje z upoštevanjem tradicionalnih elementov graditeljstva na tem območju ter oblikovanje odprtega prostora z gručasto zasnovo obrobnih objektov;
območje 2:
– zagotoviti je raziskavo celotnega območja kartuzije vključno z arheološkimi raziskavami terena ter izdelavo konservatorskega programa,
– prioritetno je pristopiti k preoblikovanju šolskega kompleksa:
– zagotoviti je nadomestno gradnjo in oblikovno kvalitetnejši objekt šole pod pogoji pristojne spomeniške službe,
– obvezno je prestaviti igrišče na lokacijo izven vedute na cerkev in graščinski kompleks;
c) infrastruktura:
– enake usmeritve kot v 33. členu tega odloka.

Dodatna in podrobnejša merila in pogoji se nanašajo na ureditvena območja naselja Šentrupert iz 6. člena tega odloka.
Ureditveno območje naselja
Sestavni del ureditvenega območja naselja sta dva med seboj ločena ureditvena območja za
– centralno naselje v obsegu okvirno 3,82 ha in za
– območje z gostilno Kocman in območje pokopališča v obsegu okvirno 1,10 ha.
Usmeritve za nadaljnje urejanja v ureditvenem območju naselja
Znotraj celotnega ureditvenega območja so praviloma dovoljene naslednje vrste posegov:
– adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje obstoječih objektov ter
– skladno z vsebinsko specifiko posameznih območij znotraj ureditvenega območja so dovoljene:
– spremembe namembnosti objektov za stanovanja, oskrbne in storitvene dejavnosti.
a) osnovne usmeritve in pogoji za urbanistično in krajinsko oblikovanje območja
Dopolnilna gradnja objektov v malo večjem obsegu je možna v okviru območja št. 2A in 2B.
Poleg skupnih določil odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Laško je na območju obravnavanega naselja upoštevati še naslednje podrobnejše pogoje pri posegih v ureditvenem območju naselja:
– posegi tik ob gozdnem robu niso dovoljeni, gozdni rob ob ureditveni meji mora ostati neokrnjen;
– ohraniti je sedanjo rabo kmetijskih zemljišč vzhodno in zahodno od cerkvenega kompleksa in izven ureditvenega območja naselja vsled varovanja vedute na glavno dominanto naselja. Prav tako je pred posegi varovati strmejše pobočje pod grebenom Vrtačka severno od naselja kot kvalitetno krajinsko ozadje naselja;
– vse posege je gabaritno in oblikovno podrediti glavni dominanti naselja župni cerkvi;
– s posegi v ureditvenem območju je varovati kvalitetne zaključke naselja, objekte je locirati skladno z določili odloka o PUP Občine Laško, pomožni objekti naj se ne locirajo tik ob ureditveni meji;
– za vsak poseg na objektih kulturne dediščine: Šentrupert 89 in 91 (župnišče, kaplanija, gospodarski objekt, stara šola), cerkvi in vaških kapelicah, je obvezno predhodno pridobiti soglasje oziroma pogoje pristojne spomeniške službe;
b) po posameznih območjih znotraj ureditvenega območja naselja je potrebno upoštevati:
območje 1
– obvezno je izvesti sanacijo in rekultivacijo zemljišč, ki so bila uničena z obsežnimi zemeljskimi deli v zvezi z izgradnjo obrtno proizvodnega območja Jecl in zagotoviti ponovno naravni videz obravnavanega območja. Pri tem je upoštevati poleg določil lokacijske dokumentacije tudi naslednje pogoje pristojne spomeniške službe Celje:
– vse kamnite škarpe je potrebno prekriti z zemeljskim nasutjem, zatraviti in delno zasaditi,
– pri obnovi vegetacije se morajo uporabljati samorodne vrste drevnin in sadno drevje,
– oblikovanje mas novih objektov in materiali na zunanjščini morajo biti tradicionalni: zariban omet v umirjenem barvnem tonu, les, opečna kritina in drugo;
– preko območja 1 je zagotoviti ponovno ureditev dovozne ceste za dostop na kmetijska zemljišča vzhodno in zahodno ob ureditveni meji, promet na cesti ne sme biti oviran;
območje 2
– pri lociranju objektov dopolnilne gradnje stanovanjskih individualnih hiš na prostih površinah in v kartni prilogi označenih z 2A je obvezno upoštevati:
– obvezno je pred posegi na obravnavanem območju urediti skupno dovozno cesto za vse objekte s potekom vzporedno s plastnicami terena,
– objekti morajo biti z daljšimi stranicami in slemeni vzporedni s plastnicami terena,
– zagotoviti je enoten višinski gabarit objektov v pobočje vkopana klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje,
– tlorisna zasnova objektov podolgovat pravokotnik s tlorisnim gabaritom največ 12 m x 8 m,
– obvezno je enotno oblikovanje streh: enak naklon strešin simetričnih dvokapnih streh 45° ter kritina v opečni barvi,
– okolico objektov je v čimvečji meri zasaditi s sadnim drevjem,
– na prostih površinah v kartni prilogi označenih z 2 B je predvidena izgradnja osrednjega vaškega centra,
– obvezen je načrten pristop k izgradnji tega območja in izdelava prostorskega izvedbenega načrta,
– obvezen je nizek višinski gabarit objektov (praviloma pritličje in izkoriščeno podstrešje) za oskrbne in storitvene dejavnosti ter stanovanja zaradi izpostavljenosti območja in varovanja vedut na cerkveni kompleks,
– zasnova objektov mora biti obvezno gručasta, oblikovati je osrednji odprt vaški prostor ob dendroloških objektih,
– oblikovanje streh in barve kritin morajo biti enotne kot je to opisano za območje 2A,
– večjo pozornost je pri oblikovanju območja nameniti navezavam na obstoječa območja in objekte ter pri tem zagotoviti potreben dodatni program centralnih dejavnosti za naselje;
c) infrastruktura:
– enake usmeritve kot v 33. členu tega odloka.

Območja znotraj urbanistične zasnove naselja Laško in Rimske Toplice, ki se urejajo izključno na podlagi tega odloka.
Poleg skupnih določil je potrebno upoštevati:
– za vse posege v prostor v okviru opredeljenih zaključenih območij za proizvodne dejavnosti in centralne dejavnosti ter pretežno nepozidanih območij za stanovanjsko gradnjo, je treba predhodno izdelati posebne strokovne podlage, ki bodo celovito obravnavale urbanistično arhitektonsko zasnovo, prometno komunalno in energetsko infrastrukturo, razen za adaptacije, obnove, rekonstrukcije in gradnje prizidkov obstoječih objektov in gradnjo pomožnih objektov v okviru funkcionalnih zemljišč.

Če se v postopku priprave lokacijske dokumentacije za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca, kadar se z njo ohranjajo ali varujejo naravne in kulturne dobrine, ohranja naravni in kulturni značaj krajine, zmanjšujejo obremenitve v okolje ter ne spreminjajo vplivi na načrtovani izgled območja.

Dokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Laško je stalno na vpogled na Oddelku za gospodarske javne službe, okolje in prostor Občine Laško.

Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati za območje Občine Laško odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Občino Laško (Uradni list SRS, št. 35/87) in spremembe in dopolnitve tega odloka (Uradni list RS, št. 8/90, 35/90, 43/90, 23/97, 3/98, 9/98, 38/99, 64/99, 76/00, 100/00).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.