Na podlagi 43., 45. in 62. člena zakona o azilu (Uradni list RS, št. 61/99, 124/00 in 67/01; Uradni list RS, št. 66/00 – odl. US in 113/00 – odl. US) izdaja minister, pristojen za notranje zadeve, v soglasju z ministrom, pristojnim za zdravje, ministrom, pristojnim za delo, družino in socialne zadeve, ministrom, pristojnim za šolstvo, znanost in šport in ministrom, pristojnim za pravosodje
P R A V I L N I K
o načinih in pogojih zagotavljanja pravic prosilcem za azil in tujcem, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
Pravilnik podrobneje ureja pogoje in način zagotavljanja pravic prosilcev za azil, in sicer pravice do osnovne oskrbe, zdravstvenega varstva, denarne pomoči ali žepnine ter brezplačne pravne pomoči, humanitarne pomoči in osnovnošolskega izobraževanja.
Pravilnik podrobneje ureja pogoje in način zagotavljanja in uresničevanja pravic tujcem, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite v Republiki Sloveniji.
Za tujce, ki jim je bila prošnja za azil pravnomočno zavrnjena in ki so do poteka roka, v katerem morajo zapustiti Republiko Slovenijo, vložili prošnjo za posebno obliko zaščite, se uporabljajo predpisi, ki urejajo nastanitev in bivanje tujcev, ki so v postopku odstranjevanja iz Republike Slovenije, razen če ta pravilnik ne določa drugače.
II. PRAVICA DO OSNOVNE OSKRBE
2. člen
(osnovna oskrba)
Osnovna oskrba prosilca za azil, ki je nastanjen v azilnem domu ali njegovi izpostavi (v nadaljnjem besedilu: azilni dom) vključuje nastanitev, prehrano, obleko in žepnino.
Osnovna oskrba tujca, ki mu je priznana posebna oblika zaščite, ki je nastanjen v azilnem domu vključuje nastanitev, prehrano in obleko.
3. člen
(nastanitev)
Prosilec za azil ima pravico do nastanitve v azilnem domu ali drugih nastanitvenih centrih, s katerimi razpolaga Vlada Republike Slovenije, od vložitve prošnje za azil do sprejetja pravnomočne odločbe oziroma do prenehanja razlogov za njegovo nastanitev.
Tujca, ki mu je bila prošnja za azil pravnomočno zavrnjena in ki do poteka roka, v katerem mora zapustiti Republiko Slovenijo, vloži prošnjo za posebno obliko zaščite, se do odločitve o posebni obliki zaščite nastani pri organu, ki je pristojen za odstranitev iz države.
Tujca, ki mu je bila priznana posebna oblika zaščite lahko pristojni organ, ki mu je izdal odločbo, nastani v azilnem domu ali drugih nastanitvenih centrih, s katerimi razpolaga Vlada Republike Slovenije.
4. člen
(sprejem)
Pri sprejemu prosilca za azil se mora upoštevati njegovo dostojanstvo in pravico do zasebnosti.
Prosilec za azil, ki se nastani v azilnem domu mora v sprejemnem postopku opraviti higienski in zdravstveni pregled. Vsebino higienskega in zdravstvenega pregleda določi pristojni Zavod za zdravstveno varstvo – Center za epidemiologijo.
5. člen
(temeljna načela in standardi sprejema in nastanitve prosilcev za azil)
Pri sprejemu in nastanitvi prosilcev za azil se mora upoštevati načelo enotnosti družine in varstvo družinskega življenja in zasebnosti, pri čemer bodo sprejeti ustrezni ukrepi za ohranitev enotnosti družine znotraj ozemlja Republike Slovenije, če prosilci za azil tako želijo.
6. člen
(posebne občutljive kategorije prosilcev za azil)
Med posebne občutljive kategorije prosilcev za azil uvrščamo predvsem poslovno nesposobne osebe, mladoletnike, mladoletnike brez spremstva, invalide, starejše osebe, nosečnice, mladoletne otroke s samo enim staršem, žrtve spolnega nasilja in žrtve mučenja ali organiziranega nasilja.
Pri nastanitvi prosilcev za azil s posebnimi potrebami v azilnem domu je potrebno upoštevati položaj teh oseb in temu prilagoditi materialne pogoje sprejema, zdravniško in psihološko nego.
Mladoletniki brez spremstva morajo biti nastanjeni v skladu z možnostmi in v skladu s predpisi, ki urejajo rejniško dejavnost v Republiki Sloveniji ali v primernih prostorih azilnega doma. Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ki je pristojno za odločanje v postopku priznanja statusa begunca in za nastanitev prosilcev za azil (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) mora takoj pričeti z iskanjem družinskih članov in sorodnikov.
Pristojni organ mora prosilce za azil, ki so žrtve mučenja in organiziranega nasilja, nastaniti v posebnih prostorih in jim zagotoviti ustrezen rehabilitacijski program.
Samske ženske ne smejo biti nastanjene skupaj z moškimi, razen če to same želijo ali v primerih, da gre za družino.
7. člen
(nastanitev izven azilnega doma)
Prosilec za azil se lahko nastani drugje, če to sam želi in ima za to možnost. Prosilec za azil mora predložiti overjeno najemno pogodbo, kopijo osebnega dokumenta lastnika stanovanja in njegovo izjavo o soglasju, da sprejema prosilca za azil v nastanitev. V tej izjavi mora lastnik stanovanja navesti tudi, ali je nastanitev in prehrana za prosilca za azil brezplačna.
Tujcu, ki mu je bila priznana posebna oblika zaščite, lahko pristojni organ, ki mu je izdal odločbo, določi kraj prebivanja na določenem naslovu. Nastanitev tujcev, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite lahko zagotovijo in organizirajo tudi nevladne in druge organizacije v Republiki Sloveniji.
8. člen
(zapustitev azilnega doma)
Prosilcu za azil, ki mu je bil priznan status begunca mora Urad Vlade Republike Slovenije za priseljevanje in begunce v roku sedmih dni po pravnomočnosti odločitve o priznanju statusa begunca zagotoviti najnujnejše stanovanjske prostore za prebivanje.
Prosilec za azil, kateremu je bilo o prošnji za azil pravnomočno odločeno, mora azilni dom oziroma njegovo izpostavo zapustiti do poteka roka za odstranitev iz države. Enako velja tudi za tujca, ki je do poteka roka za odstranitev iz države, zaprosil za posebno obliko zaščite.
9. člen
(pogodbe o nastanitvi)
Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve lahko sklene z državnimi organi, javnimi organi, drugimi organizacijami ter posamezniki, ki sprejemajo tujce na prenočevanje proti plačilu, pogodbo o začasni nastanitvi in osnovni oskrbi prosilcev za azil.
10. člen
(prehrana)
Prosilec za azil oziroma tujec, ki mu je priznana posebna oblika zaščite ima ob nastanitvi v azilnem domu ali njegovi izpostavi zagotovljeno prehrano, ki obsega tri obroke dnevno.
Osebe s posebnimi potrebami, na primer otroci, nosečnice in bolniki, so upravičene do dodatnih obrokov, ki ustrezajo njihovemu zdravstvenemu stanju in posebnim potrebam. Vsebina in kakovost hrane za te osebe se določa na podlagi mnenja zdravnika.
Prosilcu za azil je v skladu z možnostmi zagotovljena prehrana, ki izhaja iz njegovega verskega prepričanja.
11. člen
(obleka in higienske potrebščine)
Prosilec za azil je ob nastanitvi v azilni dom upravičen do osnovnega paketa, ki obsega najnujnejše higienske potrebščine in oblačila. V času, ko teče postopek za priznanje statusa begunca pa je upravičen do periodičnih paketov.
Kakovost, vsebino in način dodeljevanja osnovnih in periodičnih paketov določi pristojen organ. Paketi se prosilcem za azil dodeljujejo v azilnem domu.
Povečan obseg pravice do pridobitve oblačil prosilcev za azil se izvaja v skladu z možnostmi pristojnega organa in humanitarnih organizacij.
Prosilcem za azil mora biti zagotovljena sveža posteljnina.
12. člen
(žepnina)
Prosilec za azil, ki je nastanjen v azilnem domu in je brez dohodkov, brez premoženja in brez zavezancev, ki so ga v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in sposobni preživljati, je pod pogoji iz tega pravilnika upravičen do žepnine, katere višino enkrat letno določi minister, pristojen za notranje zadeve.
Prosilci za azil, ki prejemajo denarno pomoč in prosilci za azil, ki imajo lastna sredstva za preživljanje, niso upravičeni do žepnine.
13. člen
(izplačevanje žepnine)
Žepnina se prosilcem za azil izplača enkrat mesečno, prvič po poteku enomesečnega bivanja v Republiki Sloveniji. Žepnina se lahko izplača največ za en mesec nazaj.
Žepnina se prosilcu za azil izplača enkrat mesečno v prostorih azilnega doma.
Žepnina mladoletnikov oziroma oseb pod skrbništvom se izplača zakonitemu zastopniku oziroma skrbniku.
14. člen
(prenehanje pravice do nastanitve in osnovne oskrbe)
Prosilcu za azil oziroma tujcu, ki mu je bila priznana posebna oblika zaščite pravico do nastanitve in osnovne oskrbe preneha:
– če se temu prostovoljno odreče;
– če je iz uradnih evidenc pristojnega organa, ki vodi postopek, razvidno, da je prosilec za azil samovoljno zapustil azilni dom in se v roku treh dni od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom;
– če njegovo oskrbo v celoti prevzame druga organizacija ali posameznik.
15. člen
(sredstva)
Sredstva za nastanitev, sprejem in oskrbo zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
16. člen
(prispevanje dela stroškov)
Prosilci za azil in tujci, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite, ki imajo lastna sredstva za preživljanje, morajo kriti stroške za nastanitev in oskrbo v azilnem domu.
Stroške bivalnega dne v azilnem domu se ugotavlja na podlagi kriterijev, ki jih določi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
III. DENARNA POMOČ
17. člen
(denarna pomoč)
Prosilec za azil, ki je nastanjen izven azilnega doma in je brez premoženja v Republiki Sloveniji je glede višine denarne pomoči izenačen z državljani Republike Slovenije in tujci z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Kot premoženje iz prejšnjega odstavka se šteje premoženje, ki se po predpisih s področja socialnega varstva upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne pomoči po tem pravilniku se upošteva osnovni znesek minimalnega dohodka, določen s predpisi s področja socialnega varstva, minimalni dohodek, določen s tem pravilnikom, in dohodek, ugotovljen na način, ki je s predpisi s področja socialnega varstva določen za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, kolikor s tem pravilnikom ni določeno drugače.
18. člen
(višina denarne pomoči)
Višina denarne pomoči za prosilca za azil, ki nima dohodkov, se določi v višini minimalnega dohodka.
Višina denarne pomoči prosilca za azil, ki ima dohodke, se določi tako, da se od minimalnega dohodka, ki mu pripada, odšteje višina dohodkov, prejetih v preteklem mesecu.
Višina denarne pomoči družine prosilca za azil se določi kot razlika med seštevkom minimalnih dohodkov vseh družinskih članov in seštevkom dohodkov vseh družinskih članov, prejetih v preteklem mesecu.
Višina denarne pomoči se prosilcem za azil, ki imajo prihranke ali zagotovljeno bivanje oziroma prehrano, zmanjša v skladu s tem pravilnikom.
19. člen
(merila za izračun denarne pomoči)
Višina minimalnega dohodka za prosilca za azil se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka določi po naslednjih merilih:
– za odraslo osebo oziroma vlagatelja 1
– za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 0,7
– za otroka do 18. leta starosti 0,3
– za mladoletnega prosilca za azil brez spremstva 1
Prva odrasla oseba, ki ji denarna pomoč pripada, je vedno vlagatelj.
V primeru mladoletnih oseb, ki so v Republiki Sloveniji s samo enim od staršev, se denarna pomoč poveča za 30% osnovnega zneska minimalnega dohodka.
20. člen
(zmanjšanje denarne pomoči)
Prosilcu za azil se denarna pomoč zmanjša:
– za 15%, če ima zagotovljeno brezplačno nastanitev;
– za 40% če ima zagotovljeno brezplačno prehrano;
– za 55%, če ima zagotovljeno nastanitev in prehrano;
– za višino prihrankov, če ima prihranke.
21. člen
(izplačevanje denarne pomoči)
Denarna pomoč se izplačuje prosilcem za azil, ki so v postopku priznanja statusa begunca, na podlagi izkaznice prosilca za azil.
O denarni pomoči odloča in jo izplačuje pristojen organ. Denarna pomoč se izplača v prostorih azilnega doma.
Denarna pomoč se prosilcem za azil izplača enkrat mesečno, največ za en mesec, prvič po poteku enomesečnega bivanja v Republiki Sloveniji. Denarna pomoč se lahko izplača največ za en mesec nazaj.
Denarna pomoč mladoletniku brez spremstva se izplača njegovemu skrbniku.
Denarna pomoč za vso družino se izplača vlagatelju.
22. člen
(vloga za denarno pomoč)
Prosilec za azil mora na obrazcu, ki ga določa ta pravilnik, zaprositi za denarno pomoč. Prosilec za azil je dolžan pristojnemu organu pojasniti vsa dejstva in okoliščine, ki so potrebne za dodelitev denarne pomoči.
23. člen
(sredstva)
Sredstva za denarno pomoč zagotavlja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
IV. ZDRAVSTVENO VARSTVO
24. člen
(zdravstveno varstvo)
Zdravstveno varstvo prosilca za azil obsega:
1. pravico do nujne medicinske pomoči in nujnega reševalnega prevoza po odločitvi zdravnika ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči;
2. pravico do nujnega zdravljenja po odločitvi lečečega zdravnika, ki obsega:
– ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oziroma preprečitev izkrvavitve;
– preprečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij;
– zdravljenje šoka;
– storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt;
– zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja;
– zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev;
– zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika;
– zdravila s pozitivne liste, ki so predpisana na recept za zdravljenje navedenih bolezni in stanj;
3. pravico do zdravstvenega varstva žensk: kontracepcijska sredstva, prekinitev nosečnosti, zdravstvena oskrba v nosečnosti in ob porodu.
25. člen
(pravica tujcev, ki so v postopku priznanja posebne oblike zaščite in tujcev, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite)
Enak obseg zdravstvenega varstva iz prejšnjega člena velja tudi za tujce, ki so v postopku priznanja posebne oblike zaščite in tujce, ki jim je priznana posebna oblika zaščite v Republiki Sloveniji.
26. člen
(dokazila za uveljavljanje pravice)
Zdravstvene ustanove nudijo prosilcu za azil storitve zdravstvenega varstva na podlagi predložitve izkaznice prosilca za azil oziroma potrdila o vloženi prošnji za azil.
Zdravstvene ustanove nudijo tujcu, ki je v postopku priznanja posebne oblike zaščite storitve zdravstvenega varstva na podlagi predložitve potrdila o bivanju v centru za tujce.
Zdravstvene ustanove nudijo tujcu, ki mu je bila priznana posebna oblika zaščite storitve zdravstvenega varstva na podlagi predložitve izkaznice za tujca, ki mu je bila priznana posebna oblika zaščite.
27. člen
(sredstva)
Sredstva za zagotavljanje pravice do zdravstvenega varstva zagotavlja ministrstvo, pristojno za zdravstvo.
V. PRAVNA POMOČ
28. člen
(pravna pomoč)
Brezplačno pravno pomoč se prosilcem za azil zagotavlja za uveljavljanje pravic po zakonu o azilu.
Brezplačno pravno pomoč prosilcem za azil dajejo svetovalci za begunce, imenovani v skladu s 16. členom zakona o azilu in odredbo o imenovanju svetovalcev za begunce (Uradni list RS, št. 3/00 in 7/00).
Tujci, ki jim je bila prošnja za azil pravnomočno zavrnjena in ki so do poteka roka za odstranitev iz države vložili prošnjo za posebno obliko zaščite in tujci, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite imajo pravico do brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01).
29. člen
(dostop do informacij)
Pristojni organ mora prosilcu za azil zagotoviti dostop do informacij v zvezi z njegovimi pravicami in dolžnostmi, še zlasti do informacij o brezplačni pravni pomoči, ki jo nudijo svetovalci za begunce. Pristojni organ mora prosilcem za azil omogočiti vpogled v informativno gradivo, ki vsebuje pomembne informacije glede postopka za priznanje statusa begunca.
Pristojni organ mora prosilcu za azil zagotoviti dostop do informacij glede načina in kraja izplačevanja žepnine in denarne pomoči.
30. člen
(sredstva)
Sredstva za brezplačno pravno pomoč zagotavlja ministrstvo za pravosodje.
VI. HUMANITARNA POMOČ
31. člen
Prosilcem za azil mora biti zagotovljen dostop do humanitarnih in nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji.
32. člen
Humanitarna pomoč obsega še zlasti nudenje materialne, kulturne, psihosocialne, socialne pomoči, organiziranje varstva za otroke, izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih ter druge oblike pomoči prosilcem za azil.
33. člen
Humanitarno pomoč nudijo tudi humanitarne in nevladne organizacije v Republiki Sloveniji.
VII. OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE
34. člen
(osnovnošolsko izobraževanje)
Pravica do obveznega osnovnošolskega izobraževanja se prosilcem za azil zagotavlja v skladu z 10. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97 in 59/01).
Sredstva iz državnega proračuna za zagotovitev pravice do osnovnošolskega izobraževanja se prosilcem za azil zagotavljajo v enakem obsegu in na način, kot za državljane Republike Slovenije, ki so vključeni v obvezno osnovnošolsko izobraževanje v javni osnovni šoli, in sicer v skladu z določili 81. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96, 22/00 in 64/01).
Učencem, prosilcem za azil, ki so vključeni v obvezno osnovnošolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji, se prispevki za izvedbo podaljšanega bivanja v petem in šestem razredu osnovne šole, prispevki za materialne stroške šole v naravi in prispevki za prehrano učencev določijo v skladu z drugim in tretjim odstavkom 83. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
Učencem, prosilcem za azil se iz sredstev državnega proračuna zagotovijo sredstva za individualno in skupinsko pomoč v prvem letu njihovega šolanja, in sicer največ do 2 uri tedensko.
Učencem, prosilcem za azil v času, ko so vključeni v obvezno osnovnošolsko izobraževanje, šola zagotovi brezplačno uporabo učbenikov iz učbeniškega sklada.
35. člen
(vloga lokalnih skupnosti)
Iz sredstev lokalne skupnosti se prosilcem za azil zagotovijo sredstva za prevoze učencev osnovne šole v skladu s tretjo alineo prvega odstavka 82. člena zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja.
36. člen
(pravica tujcev, ki so v postopku priznanja posebne oblike zaščite in tujcev, ki jim je bila priznana posebna oblika zaščite)
Tujcem, ki so v postopku priznanja posebne oblike zaščite in tujcem, ki jim je priznana posebna oblika zaščite v Republiki Sloveniji, se pravica do osnovnošolskega izobraževanja zagotavlja na način, pod pogoji in v obsegu, določenimi v 34. in 35. členu tega pravilnika.
37. člen
(sredstva)
Sredstva za osnovnošolsko izobraževanje zagotavlja ministrstvo, pristojno za šolstvo.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
38. člen
Ne glede na določbo 19. člena tega pravilnika se kot višina minimalnega dohodka za odraslo osebo oziroma vlagatelja do 1. 1. 2003 uporablja merilo 0,9 v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka.
39. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, junija 2002.
dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za notranje zadeve
Soglašam!
dr. Dušan Keber l. r.
Minister
za zdravje
Soglašam!
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino
in socialne zadeve
Soglašam!
dr. Lucija Čok l. r.
Ministrica
za šolstvo,
znanost in šport
Soglašam!
mag. Ivan Bizjak l. r.
Minister
za pravosodje
