Na podlagi desetega odstavka 27. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik določa pravila ravnanja z divjadjo od uplenitve, zbiranja in veterinarskega pregleda do priprave mesa divjadi za oddajo v promet z namenom zaščite zdravja ljudi in živali.

(1) Določbe tega pravilnika ne veljajo za:
a) majhno število kosov divjadi v koži ali neoskubljene divje perutnine ter male divjadi, kateri še ni odstranjeno drobovje, ki jih lovska organizacija ali drug nosilec dejavnosti odda v promet direktno končnemu porabniku, trgovcu na drobno ali gostinskemu obratu;
b) majhne količine mesa divjadi, oddane v promet direktno končnemu porabniku;
c) razkosanje in skladiščenje mesa divjadi v trgovinah na drobno ali v prostorih neposredno ob prodajnih mestih, kjer se razkosanje in skladiščenje izvajata izključno za namene direktne oskrbe končnega porabnika na kraju samem.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora biti v primerih, ko nosilec dejavnosti odda divjad v promet v skladu s točko a) in b) prejšnjega odstavka, zagotovljen pregled na način iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega pravilnika, trupi divjadi pa morajo biti označeni skladno z drugim odstavkom 22. člena tega pravilnika. Divje prašiče ali druge živali, ki so lahko nosilci ličink Trihinel, je treba pregledati na prisotnost ličink Trihinel. Pregled je dovoljeno opraviti tudi v zbiralnici divjadi, v tem primeru na napotnici ni potrebno navesti številke obrata. Nadzor nad delom lovskega veterinarskega pomočnika opravlja uradni veterinar Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: uradni veterinar).
(3) Določbe tega pravilnika ne veljajo za trofeje ali za divjad, ki jo potniki prevažajo v svojih vozilih, če gre samo za majhno število kosov male divjadi ali za en sam kos velike divjadi in če okoliščine kažejo, da meso take divjadi ni namenjeno za oddajo v promet ali komercialno uporabo, ter pod pogojem, da ni razlogov za prepoved prometa iz 6. člena tega pravilnika.
(4) Določbe tega pravilnika ne veljajo za divjad, ki jo lovci odkupijo za lastno domačo porabo. Trupov uplenjene divjadi, ki jih odkupijo lovci za lastne potrebe, ni dovoljeno oddati v promet.

Posamezni izrazi za namen tega pravilnika pomenijo:
1. uplenjena divjad (v nadaljnjem besedilu: divjad) so divje živali, določene s predpisi o lovstvu, katerih meso je uporabno za prehrano ljudi in se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi v skladu s predpisi o lovstvu;
2. velika divjad je parkljasta divjad in medved;
3. mala divjad so prostoživeči sesalci družine Laporidae in prosto živeča divja perutnina, namenjena prehrani ljudi;
4. meso divjadi (v nadaljnjem besedilu: meso) so vsi deli divjadi, ki so primerni za prehrano ljudi;
5. sveže meso pomeni meso divjadi, vključno z vakuumsko pakiranim mesom ali mesom, pakiranim v kontrolirani atmosferi, katerega obstojnost ni bila podaljšana z nobenim drugim postopkom, razen s postopki ohlajevanja; zamrznjeno meso se šteje za sveže meso;
6. osnovna ocena zdravstvenega stanja trupa in organov divjadi pomeni ugotavljanje morebitnih odstopanj od normalnega obnašanja divjadi v lovišču ali odstopanj od normalnih lastnosti ter izgleda trupov in organov, ki bi lahko nakazovali na bolezni divjadi;
7. osnovni veterinarski pregled je pregled trupov divjadi, ko uradni veterinar ali lovski veterinarski pomočnik pregleda trup v koži in pripadajoče notranje organe;
8. veterinarski pregled je post mortem pregled trupov divjadi v obratu za obdelavo divjadi po odiranju, ko je možen vizualni pregled mesa;
9. zbiralnica divjadi je higiensko urejen zaprt prostor, kjer je mogoče ohladiti in skladiščiti divjad pred prevozom v obrat za obdelavo divjadi ali obrat z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi;
10. obrat za obdelavo divjadi je obrat, registriran pri Veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) in urejen v skladu s higienskimi zahtevami iz tega pravilnika. Ta obrat izpolnjuje pogoje za veterinarski pregled in pridobivanje ter oddajo mesa v promet;
11. obrat z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi pomeni obrat, kjer se poleg zbiranja divjadi lahko opravi tudi veterinarski pregled neodrtih trupov in organov divjadi. Biti mora registriran v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo;
12. lovski preglednik je lovec, ki po uspešnem izobraževanju lahko opravlja osnovno oceno zdravstvenega stanja trupov uplenjene divjadi;
13. lovski veterinarski pomočnik je lovec, ki opravi izobraževanje po določbah 35. člena tega pravilnika in ga pooblasti VURS ter lahko opravlja veterinarski pregled divjadi pod nadzorom uradnega veterinarja;
14. oddaja v promet pomeni vsako razstavljanje ali skladiščenje mesa z namenom prodaje, ponudba naprodaj, prodaja, dostava z namenom prodaje ali vsak drug način oddaje na trg, razen prodaje iz prejšnjega člena;
15. nosilec dejavnosti je vsaka pravna ali fizična oseba, ki je v postopkih zbiranja, skladiščenja, obdelave ali oddaje divjadi v promet odgovorna za zdravstveno ustreznost in varnost divjadi, namenjene prehrani ljudi;
16. končni porabnik je zadnji porabnik mesa, ki mesa ne sme oddati v promet;
17. evisceracija je postopek, s katerim se iz trupov uplenjene divjadi odvzame notranje organe;
18. embaliranje je zaščita živila z zavijanjem v osnovni ovoj ali ovitek oziroma spravljanje v ustrezne posode, pri čemer pride živilo v neposredni stik z ovojem ali posodo;
19. pakiranje je dajanje živil ali surovin v prevozno embalažo za oddajo v promet;
20. trup divjadi je celotno telo uplenjene divjadi, s kožo in notranjimi organi ali brez njih;
21. lastna domača poraba pomeni, da lovec porabi meso v lastnem gospodinjstvu in ga ne sme oddati v promet.

(1) Divjad ali meso je dovoljeno oddati v promet, samo če:
a) je bila uplenjena v lovišču s sredstvi in na način v skladu s predpisi o lovstvu;
b) ne izvira iz lovišč na območjih, na katerih so v veljavi ukrepi omejitve ali prepovedi prometa zaradi pojava živalskih kužnih bolezni;
c) je uplenjene živali vizualno pregledal uradni veterinar in ugotovil:
– da ni morebitnih anomalij na trupih. Uradni veterinar lahko svojo diagnozo opre na informacije o vedenju živali pred uplenitvijo, ki jih posreduje lovec, kar mora biti razvidno iz napotnice, ki jo skladno s 16. členom tega pravilnika izda lovski preglednik;
– da je smrt živali dejansko nastopila zaradi lova in ne zaradi drugih vzrokov;
d) meso izvira od divjadi:
– ki je bila obdelana v obratu za obdelavo divjadi pod ustreznimi higienskimi pogoji v skladu z določbami 9. člena tega pravilnika;
– ki jo je post mortem pregledal uradni veterinar ali lovski veterinarski pomočnik, ki dela pod nadzorom uradnega veterinarja;
– na kateri ni bilo ugotovljenih drugih sprememb razen travmatskih poškodb, ki so nastale med uplenitvijo, ali lokalnih deformacij oziroma sprememb, pod pogojem, da je bilo, po presoji veterinarja, s primernimi laboratorijskimi testi ugotovljeno, da meso zaradi teh sprememb ni zdravstveno neustrezno oziroma nevarno za zdravje potrošnikov.
(2) Malo divjad, ki takoj po uplenitvi ni bila eviscerirana v skladu s 14. členom tega pravilnika, mora uradni veterinar pregledati po principu reprezentativnega vzorca trupov male divjadi iz istega lovišča oziroma območja. Če uradni veterinar ugotovi kužno bolezen živali, ki bi se lahko prenesla na ljudi (zoonoza), ali sumi na pomanjkljivosti, navedene v 24. členu tega pravilnika, mora opraviti še dodatne preglede na celotni količini divjadi iz istega lovišča. Glede na rezultate teh dodatnih pregledov mora uradni veterinar oceniti celotno količino kot zdravstveno neustrezno ali pregledati vsak trup posebej.
(3) Uradni veterinar mora zagotoviti, da meso ne bo oddano v promet za prehrano ljudi, če ugotovi okoliščine iz 23. oziroma 24. člena tega pravilnika.

(1) V promet je dovoljeno oddati samo divjad, ki je bila obdelana, in meso, pripravljeno za trg v:
a) obratu za obdelavo divjadi, ki izpolnjuje pogoje iz 9. člena tega pravilnika;
b) industrijskem obratu, odobrenem za klanje in razsek mesa parkljarjev – samo velika divjad;
c) industrijskem obratu, odobrenem za klanje in razsek perutnine – samo mala divjad.
Obrati iz točk b) in c) tega odstavka morajo biti posebej registrirani za obdelavo mesa. V teh obratih je treba divjad odreti v prostorih, ki so ločeni od prostorov, predvidenih za meso domačih parkljarjev oziroma perutnine, ali pa se to delo opravi ob drugem času. Zagotovljeni morata biti popolna identifikacija in ločitev mesa divjadi od mesa domačih parkljarjev ter perutnine in kuncev.
(2) Zdravstveno ustrezno meso, ki ga je dovoljeno tržiti, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) označeno mora biti z veterinarsko oznako v skladu z 28. členom tega pravilnika;
b) med prevozom v notranjem prometu mora biti opremljeno s spremnim komercialnim dokumentom, ki ga potrdi uradni veterinar. Ta dokument mora vsebovati naslednje podatke:
– veterinarsko oznako obrata, iz katerega je bilo meso oddano v promet;
– mesec in leto zamrznitve, če je bilo meso zamrznjeno;
– številko (kodo), po kateri je mogoče identificirati uradnega veterinarja (številka iz uradnega pečata ali odtisnjen pečat veterinarja), ki je pregledal meso.
Dokument mora prejemnik hraniti najmanj leto dni in ga na zahtevo veterinarske inšpekcije predložiti za kontrolo;
c) med prevozom morajo biti zagotovljeni higienski pogoji v skladu z 31. členom tega pravilnika;
d) na skupni deklaraciji ali na ločeni oznaki mora biti navedeno, iz katere živalske vrste je bilo pridobljeno meso.

(1) Uradni veterinar mora v primeru ugotovitve zoonoze to sporočiti območnemu uradu VURS, pristojnemu za nadzor lovišča, v katerem je bila divjad uplenjena, ki mora ukrepati na predpisan način.
(2) VURS mora spremljati morebitne ugotovitve kužnih bolezni v posameznih loviščih. Če se ugotovi kužna bolezen, mora glede na vrsto bolezni ukrepati v skladu s 15. členom zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01).

(1) Nosilec dejavnosti mora izvajati vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo zdravstveno ustreznost divjadi v vseh fazah proizvodnje. Odgovoren je za zdravstveno ustreznost mesa, ki ga oddaja v promet.
(2) Nosilec dejavnosti obrata za obdelavo divjadi mora zagotoviti lastno notranjo kontrolo higienskih pogojev proizvodnega procesa, za kar mora pripraviti program notranjih kontrol in v okviru tega programa pripraviti naslednje programe ukrepov za zagotovitev uspešnega notranjega nadzora higiene v obratu:
– program postopkov čiščenja in razkuževanja v obratu;
– program kontrole zdravstvene ustreznosti pitne vode v obratu;
– program odvzema vzorcev;
– program umerjanja (kalibracije);
– program izvajanja ukrepov dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (v nadaljnjem besedilu: DDD);
– program sledljivosti.
(3) Program postopkov čiščenja in razkuževanja v obratu mora vsebovati:
a) dnevne postopke čiščenja, ki jih bo zagotovil nosilec dejavnosti pred začetkom dela in med delom, za preprečevanje kontaminacije živil. V programu mora biti opredeljena tudi pogostnost posameznih postopkov (frekvenca čiščenja). V vsakem oddelku mora biti na vidnem mestu obešen obrazec o izvedenih dnevnih postopkih čiščenja. Ti obrazci se arhivirajo za dobo najmanj dveh let;
b) ostale periodične postopke čiščenja (tedenske, mesečne, polletne itd.), ki jih bo zagotovil nosilec dejavnosti za preprečevanje kontaminacije živil; v programu mora biti opredeljena tudi pogostnost posameznih postopkov (frekvenca čiščenja);
c) podpis nosilca dejavnosti ter datum uveljavitve programa;
d) odgovorne osebe, zadolžene za izvajanje vseh aktivnosti čiščenja in razkuževanja, ter osebe, ki bodo zadolžene za nadzor nad izvajanjem čiščenja;
e) predvidene ukrepe v primerih ugotovljenih slabih rezultatov čiščenja in razkuževanja.
O izvajanju programa in o izvedenih ukrepih v primerih ugotovljenih slabih rezultatov čiščenja in razkuževanja mora nosilec dejavnosti voditi ustrezno dokumentacijo.
(4) Program kontrole zdravstvene ustreznosti pitne vode v obratu mora vsebovati:
a) navedbo izvajalca vzorčenja vode in analize;
b) načrt vodovodnega omrežja in načrt iztokov (pip) za odvzem vzorcev;
c) število vzorcev, ki jih je treba redno vzeti v preiskave.
(5) Program odvzema vzorcev za preiskave delovnih površin, surovin in živil v lastnem ali drugem laboratoriju mora zagotavljati preverjanje uspešnosti postopkov čiščenja in razkuževanja ter preverjanje skladnosti surovin in živil s predpisanimi normativi.
(6) Program umerjanja (kalibracije) merilnih naprav mora zagotavljati redno umerjanje, skladno z navodili proizvajalca, naprav, kot so termometri, globinski termometri oziroma sonde – termokapli, ki se uporabljajo za merjenje termičnih procesov, in kontrolo, če imajo termografi predpisane parametre (npr. zapisovanje temperature najmanj vsake pol ure).
(7) Program izvajanja DDD mora vsebovati:
a) navedbo izvajalca DDD ukrepov v obratu;
b) načrt postavitve vab za glodalce in identifikacijo posameznih mest za postavljanje vab;
c) odgovorno osebo za nadzor vab in način ter frekvenco nadzora;
d) načrt dezinsekcije obrata;
e) načrt dezinfekcije obrata.
(8) Program sledljivosti – označevanja mesa, ki mora omogočati ugotovitev izvora divjadi in mesa do končnega porabnika.
(9) Poleg uresničevanja notranje kontrole v skladu s programom iz drugega odstavka tega člena, mora nosilec dejavnosti izvajati še naslednje ukrepe:
a) voditi mora evidenco porabe serijsko oštevilčenih etiket z veterinarskim znakom in kontrolo pravilne uporabe teh etiket za označevanje živil;
b) nemudoma obvestiti uradnega veterinarja, če se z laboratorijskimi preiskavami ali na drug način ugotovi, da obstaja nevarnost za zdravje ljudi;
c) če se ugotovi neposredna nevarnost za zdravje ljudi, mora takoj vzeti iz prometa vse meso, ki predstavlja tveganje za zdravje ljudi. Nosilec dejavnosti obrata je o tem dolžan takoj obvestiti uradnega veterinarja in mu predati seznam maloprodajnih obratov, kamor je bilo prodano meso. O načinu skladiščenja in vseh nadaljnjih postopkih z vrnjenimi živili zaradi nevarnosti za zdravje ljudi odloča uradni veterinar, dokler se jih po njegovi odločitvi ne uniči ali predela v druge namene, razen za prehrano ljudi.
(10) Nosilec dejavnosti obrata mora voditi evidence:
a) o vrstah, številu in poreklu prejetih trupov divjadi in o količini izdanega mesa;
b) o opravljenih notranjih kontrolah in o njihovih rezultatih.
(11) Evidence iz prejšnjega odstavka morajo biti shranjene najmanj dve leti in biti dostopne uradnemu veterinarju za pregled.
(12) Nosilci dejavnosti morajo zagotoviti, da se meso in druge dele divjadi, ki niso zdravstveno ustrezni, odda v obdelavo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z živalskimi odpadki in minimalne higiensko-tehnične pogoje, ki jih morajo pri tem izpolnjevati objekti in prevozna sredstva.
(13) Za meso z območij, na katerih so v veljavi ukrepi omejitve ali prepovedi prometa zaradi pojava živalskih kužnih bolezni, določi VURS za vsak primer posebej postopke glede ravnanja s takšnim mesom.
(14) Nosilec dejavnosti obrata za obdelavo divjadi in obrata z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi mora pripraviti program usposabljanja delavcev za izpolnjevanje pogojev higienske proizvodnje, prilagojenih strukturi proizvodnje. Uradni veterinar, ki je odgovoren za obrat, mora sodelovati pri načrtovanju in izvajanju tega programa.

(1) V zbiralnici divjadi mora biti zagotovljeno hlajenje trupov divjadi na temperature iz 30. člena tega pravilnika.
(2) Zbiralnice divjadi morajo biti locirane tako, da je do njih možen dostop tudi pozimi. Okolica zbiralnice divjadi mora biti utrjena tako, da se preprečuje dviganje prahu ali raznašanje blata.
(3) V zbiralnici divjadi ali v njeni neposredni bližini mora biti tekoča pitna voda za vzdrževanje osebne higiene in higiene prostorov. Odplake morajo biti speljane v kanalizacijo ali greznico.
(4) Stene in tla morajo biti iz materiala, ki se lahko čisti. Prostor mora biti zavarovan pred insekti in glodalci. V hladilniku ali hladilnici morajo biti kavlji za obešanje divjadi.
(5) V zbiralnici divjadi je dovoljeno odirati divjad za lastno domačo porabo lovcev ali za tuje lovce. Zbiralnica divjadi, v kateri se to delo opravlja, mora imeti v ta namen poseben prostor, da se prepreči stik odrtih trupov in trupov v koži. Navedeni prostor je lahko od ostalega dela ločen s predelno steno, opremljen pa mora biti z ustreznimi obešali za odiranje v visečem položaju.
(6) Lovske organizacije morajo prijaviti zbiralnice divjadi območnim uradom VURS, ki jih vpišejo v svoje evidence.

Obrat za obdelavo divjadi mora imeti naslednje prostore:
a) hlajen prostor za sprejem divjadi;
b) prostor za primarno obdelavo trupov (po potrebi evisceracijo, odiranje, odstranjevanje perja itd.) in veterinarski pregled;
c) prostor ali mesto za odtajevanje zamrznjenega mesa;
d) prostor za zadržano meso in organe;
e) prostor za razsek in obdelavo mesa;
f) hladilne in zamrzovalne prostore za skladiščenje mesa;
g) prostor za sprejem in formiranje kartonske embalaže;
h) primerno locirane in opremljene prostore oziroma mesta za sprejem in razporejanje (komisioniranje) mesa, s higiensko zaščito mesa med nakladanjem in razkladanjem oziroma za odpremo embaliranega oziroma pakiranega mesa;
i) prostor za pakiranje mesa;
j) prostor za pranje in razkuževanje opreme;
k) prostore za higienično shranjevanje materialov za embaliranje in pakiranje, če se ta opravila izvajajo v obratu;
l) primerno opremljen prostor, ki ga je mogoče zakleniti, in se uporablja izključno za uradnega veterinarja. Če je obrat registriran samo za skladiščenje, zadostuje delovna miza in omara, ki jo je mogoče zakleniti;
m) prostore za pregled mesa na trihinele;
n) prostor oziroma delovno mesto, opremljeno z lučjo, prevoznim tirom ali kljukami za obešanje trupov divjadi, sterilizatorjem in umivalnikom za učinkovito izvajanje veterinarskega pregleda ob kateremkoli času;
o) primerno število garderobnih prostorov za preoblačenje z gladkimi, vodotesnimi, pralnimi stenami in tlemi, umivalniki, prhami in straniščnimi školjkami z izplakovalniki, ki so opremljeni tako, da čiste dele zgradbe varujejo pred kontaminacijo. Stranišča se ne smejo odpirati direktno v delovne prostore. Prhe v hladilnicah – skladiščih, v katerih se sprejema in shranjuje samo higiensko pakirano meso, niso potrebne. Umivalniki morajo imeti vročo in mrzlo tekočo vodo ali vodo, ki se predhodno meša na primerno temperaturo, poleg tega pa tudi sredstva za čiščenje in razkuževanje rok in higienska sredstva za sušenje rok. Pipe morajo biti urejene tako, da se jih ne odpira z roko ali lahtjo. Blizu stranišč mora biti instalirano zadostno število takšnih umivalnikov;
p) prostor za skladiščenje materiala za pakiranje;
r) prostor in primerne naprave za čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev, razen v primeru skladišč – hladilnic, ki prejemajo in odpremljajo samo higiensko zapakirano meso. Vendar pa ti prostori in naprave niso obvezni, če ima nosilec dejavnosti sklenjeno pogodbo, da se prevozna sredstva očistijo in razkužijo na uradno pooblaščenih mestih;
s) shrambo ali varen prostor za shranjevanje detergentov, razkužil in podobnih snovi.

V delovnih prostorih, kjer se meso obdeluje ali shranjuje in v hodnikih, skozi katere se meso prevaža, morajo biti:
a) vodotesne talne obloge, ki jih je lahko čistiti in razkuževati, odporne proti gnitju, z ustreznim naklonom proti izlivom, ki olajšuje odtekanje vode; voda mora biti speljana proti odtokom, ki morajo biti opremljeni z rešetkami in lovilci smradu, ki preprečujejo vdor neprijetnih vonjav; v hladilnicah ali zamrzovalnicah zadostuje ustrezna naprava, s katero se voda lahko odstrani; v skladiščnih prostorih ter območjih in hodnikih, skozi katera se meso prevaža, zadostuje vodotesna talna obloga, odporna proti gnitju;
b) stene gladke, trajne, neprepustne, obložene z oblogo, ki jo je mogoče mokro čistiti do višine najmanj 2 m; v prostorih za hlajenje ali zamrzovanje in v skladiščnih prostorih morajo biti stene obložene najmanj do višine skladiščenja. Stiki med stenami in tlemi morajo biti zaobljeni ali zaključeni na podoben način, razen v skladiščnih prostorih;
c) vrata iz materiala, odpornega proti obrabi in koroziji. Če so lesena, morajo biti obložena z gladkim in neprepustnim materialom po vseh površinah;
d) izolacijski materiali, odporni proti gnitju in brez vonja, zaščiteni morajo biti z oblogo, ki se lahko čisti in ne prepušča vode. Penasti izolacijski materiali (npr. Armaflex) brez zaščitne prevleke niso dovoljeni;
e) primerno prezračevanje in dobro odvajanje pare;
f) primerna naravna ali umetna razsvetljava, ki ne popači barv;
g) čist strop, ki ga je lahko čistiti; če temu ni tako, stropna prevleka z notranjo površino, ki ustreza tem zahtevam;
h) primerno urejena zaščita pred škodljivci, kot so žuželke in glodalci;
i) čim bliže delovnim mestom ustrezno število umivalnikov in sterilizatorjev za orodje s temperaturo vode 82°C. Pipe morajo biti urejene tako, da se jih lahko odpira samo na pritisk z nogo ali s fotocelico. Priključeni morajo biti na tekočo pitno hladno in toplo vodo, ali samo toplo vodo s ustrezno temperaturo za umivanje rok, odvod mora biti speljan preko smradne zapore v kanalizacijo.

(1) Obrat mora imeti naslednjo opremo:
a) orodje in delovno opremo, kot so mize za rezanje, mize z odstranljivimi površinami za rezanje, kontejnerji, tekoči trakovi in žage, izdelane iz materiala, odpornega proti koroziji, ki ne onesnažuje mesa ter ga je lahko čistiti in razkuževati. Površine, ki prihajajo v stik ali bi lahko prišle v stik z mesom, vključno zvari in stiki, morajo biti gladke. Uporaba lesa je prepovedana, razen v prostorih, kjer se shranjuje izključno higiensko pakirano meso;
b) naprave in opremo, odporno proti koroziji, tako da so izpolnjene higienske zahteve za delo z mesom;
c) podstavke za posode za meso, tako da meso in posode ne pridejo v direktni stik s tlemi ali stenami;
d) posebne nepropustne kontejnerje, odporne proti koroziji, s pokrovi in pritrdilnimi elementi, ki jih je mogoče zakleniti in preprečujejo dostop nepooblaščenim osebam, za shranjevanje mesa in odpadkov, ki niso zdravstveno ustrezni. V obratu je lahko v ta namen tudi prostor, ki se da zakleniti, če so količine takšnega mesa dovolj velike, da je to potrebno, ali če se meso ne odstrani in uniči ob koncu vsakega delovnega dne. Kjer se takšno meso odstranjuje po jaških, morajo biti ti skonstruirani in izdelani tako, da se prepreči nevarnost kontaminacije mesa;
e) hladilne ali zamrzovalne naprave, ki zagotavljajo, da se meso ohladi in v središču mesa vzdržuje temperatura iz 30. člena tega pravilnika.
(2) Obrat mora biti priključen na vir pitne vode pod pritiskom, ki mora biti po internem vodovodnem omrežju speljana v posamezne prostore obrata. Pitno vodo lahko obrat dobiva iz javnega vodovoda ali iz lastnega vira. Voda, ki se uporablja v obratu, mora glede ustreznosti in rednih pregledov pitne vode izpolnjevati pogoje v skladu s predpisi o zdravstveni ustreznosti pitne vode.
(3) Urejen mora biti ustrezen način odstranjevanja odplak in trdnih odpadkov v skladu s predpisi o varstvu okolja.

(1) Obrati z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi morajo glede higiensko-tehničnih pogojev izpolnjevati pogoje iz 10. člena tega pravilnika.
(2) Obrat mora imeti naslednje higiensko urejene prostore:
a) hlajen prostor za sprejem odstreljene divjadi v koži, kjer je mogoče zagotoviti, da trupi divjadi, ki so že bili veterinarsko pregledani, ne pridejo v stik s trupi, ki še niso bili pregledani;
b) prostor za veterinarski pregled divjadi, ki mora izpolnjevati pogoje iz točke n) 9. člena tega pravilnika;
c) prostore za uradnega veterinarja, ki jih je mogoče zakleniti;
d) garderobo z garderobno omarico za uradnega veterinarja in za delavca v obratu;
e) prostor ali ustrezni zabojnik za odpadke in konfiskate z možnostjo zaklepanja.

(1) Za vse, ki delajo v obratih, se zahteva popolna čistoča. Posebej skrbno morajo vzdrževati osebno higieno delavci, ki delajo z mesom, ki še ni zaščiteno.
(2) Delavci, ki delajo v proizvodnih prostorih ali delajo z mesom, morajo nositi čisto delovno obleko svetle barve, kjer je to potrebno tudi ovratne rute ali drugo zaščitno obleko in pokrivala, ki se lahko perejo. Delavci morajo obleči čisto delovno obleko ob začetku vsakega delovnega dne, jo čez dan po potrebi zamenjati ter si oprati in razkuževati roke večkrat med delovnim dnem in vsakokrat, ko ponovno začnejo z delom. Osebe, ki so prišle v stik z okuženo divjadjo ali okuženim mesom, si morajo takoj zatem skrbno umiti roke in podlakti z vročo vodo in si jih razkužiti. Kajenje v celem obratu je prepovedano, razen v posebej za to določenih prostorih.
(3) Vstop v obrat je prepovedan vsem živalim. Glodalce, žuželke in druge škodljivce je treba sistematično uničevati.
(4) Oprema in instrumenti za delo z mesom morajo biti vselej čisti in dobro vzdrževani. Treba jih je skrbno čistiti in razkuževati po večkrat med vsakim delovnim dnem, ob koncu delovnega dneva in pred ponovno uporabo, če so bili umazani.
(5) Prostorov, orodja in delovne opreme ni dovoljeno uporabljati za drug namen kot za delo s svežim mesom. Rezanje divjadi in pernate divjadi je treba opravljati ob različnem času ter prostor popolnoma očistiti in razkužiti, preden se spet uporabi za rezanje mesa druge kategorije. Orodje za rezanje mesa je dovoljeno uporabljati samo za rezanje mesa.
(6) Orodja ni dovoljeno puščati v mesu; čiščenje mesa z brisanjem s krpo ali podobnimi drugimi materiali in napihovanje podkožja pri odiranju je prepovedano.
(7) Posipanje žagovine ali kakega podobnega materiala po tleh delovnih prostorov in prostorov za shranjevanje mesa je prepovedano.
(8) Detergenti, razkužila in podobne snovi se morajo uporabljati na tak način, da ni nevarnosti za korozijo ali onesnaženje orodja, delovne opreme in mesa. Orodje in delovno opremo je treba po uporabi detergentov in razkužil temeljito sprati s pitno vodo.
(9) Osebam, ki bi lahko kontaminirale meso, je delo z mesom prepovedano. Od vsake osebe, ki naj bi delala z mesom, je treba predhodno zahtevati, da dokaže z zdravniškim potrdilom, da za njeno namestitev ni nobene medicinske ovire. Glede zdravja oseb, ki delajo z živili, veljajo predpisi o opravljanju zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom. Nosilec dejavnosti obrata mora vse osebe, ki bi lahko kontaminirale živila, odstraniti iz živilskega obrata, dokler se ne ugotovi, da ni nevarnosti kontaminacije živil.

(1) Takoj po odstrelu je treba divjad poiskati in očistiti na naslednji način:
a) odstraniti vse notranje organe, in sicer:
– pri veliki divjadi izprazniti trebušno ter prsno votlino in notranjost dobro očistiti s papirnato brisačo, medenično kost presekati, prerezati vrat do prsnega koša in izvleči požiralnik ter sapnik; jelenjadi in divjim prašičem je treba v poletnem času, ob visokih temperaturah, zarezati pazduhi;
– živalim moškega spola odstraniti spolovila;
– pernati divjadi odstraniti črevesje, tako da se prereže in sprosti požiralnik ter odpre trebušna votlina;
b) ali pustiti notranje organe (pljuča, srce, jetra, ledvica in vranico) v naravni zvezi s trupom, spolovila in čreva pa odstraniti.
(2) Divjadi ni dovoljeno odirati v lovišču in je razkosati na kraju odstrela.

(1) Takoj po odstrelu mora lovec na trup divjadi na zanesljiv način pritrditi etiketo iz 16. člena tega pravilnika, tako da ostane divjad označena do končne obdelave trupa (odiranje, razsek). Če so notranji organi odstranjeni iz trupa, jih je treba spraviti v ustrezno vrečko ali primerno posodo in označiti z odrezkom (talonom), ki ima isto številko kot etiketa na trupu. Če so organi ostali v naravni zvezi s trupom, označevanje organov ni potrebno.
(2) Z etiketo je dovoljeno označiti samo en trup velike divjadi oziroma več trupov male divjadi, če je bila divjad uplenjena v istem lovišču. Malo divjad je treba označiti po končanem lovu ločeno po vrstah.

(1) Obrazce za označevanje trupov divjadi izda VURS. Obrazec je določen v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Obrazce je treba natisniti in vezati v bloke, tako da je vsaka stran sestavljena iz treh serijsko oštevilčenih delov, ki jih je mogoče odtrgati. Posamezni deli v bloku imajo naslednje namene:
– prvi del s podatki o vrsti uplenjene divjadi, ki ostane v bloku, je namenjen za evidenco lovskega preglednika in lovske organizacije;
– drugi del – etiketa je napotnica lovskega preglednika, ki ima na hrbtni strani prostor za pečat, s katerim uradni veterinar označi trup divjadi v koži po opravljenem osnovnem veterinarskem pregledu;
– tretji del – talon je namenjen označevanju notranjih organov divjadi.
(2) Posamezni deli obrazca morajo biti izdelani iz papirja, odpornega proti vlagi, oziroma zaščiteni na tak način, da se pisava ne izbriše.
(3) Nosilec dejavnosti obrata za obdelavo divjadi ter pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z oddajo mesa divjadi v promet na drobno, morajo etikete hraniti najmanj 1 leto.

(1) Trupe divjadi je treba najpozneje 12 ur po odstrelu spraviti v zbiralnico divjadi s hladilno napravo, v kateri je temperatura od 0 °C do +4 °C, ali v obrat za obdelavo divjadi oziroma v obrat z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi. Čimprej po odstrelu je treba trupe velike divjadi ohladiti na temperaturo do +7 °C, male divjadi pa do +4 °C. Kadar so zunanje temperature višje kot +15 °C, je treba trupe divjadi po odstrelu brez odlašanja prepeljati v navedene obrate. VURS lahko izjemoma dovoli daljše roke v določenih časovnih obdobjih leta za prevoze trupov divjadi, če gre za odmaknjene predele, v katerih klimatski pogoji to dovoljujejo, vendar mora biti omogočeno uradnemu veterinarju v obratu za obdelavo divjadi ali v obratu z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi, da v zadovoljivih pogojih izvede post mortem pregled, določen v tem pravilniku.
(2) Če se divjad prepelje v zbiralnico divjadi, jo je treba po ohladitvi v naslednjih 12 urah prepeljati v obrat za obdelavo divjadi ali obrat z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi.
(3) Trupov divjadi, ki niso označeni v skladu s 15. členom tega pravilnika, ni dovoljeno sprejeti v zbiralnico divjadi, temveč jih je treba neškodljivo odstraniti. Enako je treba ravnati, če pripadajoči notranji organi niso skupaj s trupom divjadi in niso označeni v skladu s 15. členom tega pravilnika.
(4) Prevoz divjadi iz lovišča do zbiralnice divjadi in prevoz za lastno domačo porabo lovca je dovoljen v osebnem avtomobilu, sicer pa v vozilih, ki so posebej namenjena za prevoz divjadi.
(5) V vozilu z zanesljivo toplotno izolacijo brez vgrajene hladilne naprave je dovoljeno prevažati ohlajeno divjad na krajših relacijah, kadar prevoz ne traja več kot dve uri. Če traja prevoz več kot dve uri, mora imeti vozilo vgrajeno hladilno napravo, temperatura v vozilu ob nakladanju in prevozu pa ne sme presegati +7 °C.
(6) Divjadi v koži ni dovoljeno prevažati v istem vozilu hkrati z drugimi živili.
(7) Med ali pred prevažanjem ni dovoljeno zapirati divjadi za daljši čas v prtljažnike vozil in s tem onemogočiti zračenje in hlajenje. Trupe divjadi je treba zaščititi pred snovmi, ki lahko povzročijo nenormalen vonj mesa, in pred zunanjimi vplivi (sonce, prah, blato), mrčesom in drugimi živalmi (psi, mačke, glodalci).

(1) Osnovno oceno trupa divjadi in organov v lovišču ali v zbiralnici divjadi opravi lovski preglednik. Če pri pregledu ne ugotovi nobenih sprememb na trupu in organih divjadi, izpolni podatke in se podpiše na napotnici iz 16. člena tega pravilnika.
(2) Z napotnico lovski preglednik potrdi, da je bila žival uplenjena v lovišču, v katerem ni prepovedan promet zaradi ugotovitve kužne bolezni, oziroma da ni ugotovljen sum bolezni, ter dovoli prevoz v zbiralnico divjadi ali objekt za obdelavo. Divjadi, ki ni označena s pravilno izpolnjeno in podpisano napotnico lovskega preglednika, ni dovoljeno sprejeti v obrat za obdelavo divjadi, temveč je treba poskrbeti, da se takšni trupi neškodljivo odstranijo.
(3) Divjadi, ki ima napotnico, se ne sme oddati v promet, dokler ni opravljen veterinarski pregled.
(4) Če se divjad pred odstrelom obnaša nenormalno ali če lovski preglednik pri pregledu ugotovi morebitne patoanatomske spremembe ali podvomi v zdravstveno ustreznost mesa, mora sumljivi trup in notranje organe spraviti v ustrezno vrečo, da se prepreči stik z zdravstveno ustreznimi trupi, ter o tem obvestiti uradnega veterinarja. Enako mora ravnati z vso uplenjeno divjadjo, če je bila na območju lovišča ali upravne enote ugotovljena kužna bolezen, ki se lahko prenese z divjadjo in s trupi divjadi, ubite na drug način, razen s strelom (npr. povožene v prometu). Uradni veterinar mora čimprej, najpozneje pa v 18 urah opraviti veterinarski pregled.
(5) Če lovski preglednik ugotovi, da so trupi divjadi do takšne mere spremenjeni, da niso primerni za oddajo v promet (npr. povsem raztrgani od strela ali drugih vzrokov, obgrizeni od živali, povsem shujšani itd.) ne sme izdati napotnice in dovoliti oddaje takšnih trupov v zbiralnico divjadi ali obrate za obdelavo divjadi.

(1) V zbiralnici divjadi sprejme divjad lovski preglednik. V zbiralnico divjadi je dovoljeno sprejeti samo trupe divjadi s pripadajočimi organi, če so v naravni zvezi s trupom ali ločeni in pravilno označeni z etiketo iz 16. člena tega pravilnika. To divjad lovski preglednik pregleda in zanjo izpolni ter podpiše napotnico.
(2) Trupe divjadi, pri katerih se s pregledom ugotovijo organoleptični znaki kvarjenja, mora lovski preglednik zadržati in ravnati z njimi v skladu s četrtim in petim odstavkom prejšnjega člena.

(1) Meso je dovoljeno oddati v promet šele po opravljenem veterinarskem pregledu.
(2) Veterinarski pregled divjadi opravi uradni veterinar ali pod njegovim nadzorom lovski veterinarski pomočnik v obratu za obdelavo divjadi.
(3) Pred veterinarskim pregledom divjadi ni dovoljeno zamrzovati.
(4) Če prispe divjad v obrat z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi ali obrat za obdelavo divjadi brez napotnice lovskega preglednika ali brez pripadajočih notranjih organov, veterinarskega pregleda ni dovoljeno opraviti, divjad pa je treba kot zdravstveno neustrezno neškodljivo odstraniti.
(5) Po opravljenem veterinarskem pregledu v obratu za obdelavo divjadi se meso označi s predpisano veterinarsko oznako.

(1) Osnovni veterinarski pregled divjadi lahko opravi uradni veterinar ali lovski veterinarski pomočnik tudi v obratu z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi.
(2) Za pravilno opravljanje osnovnega pregleda v obratu z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi mora biti razen trupov uplenjene divjadi omogočen pregled pripadajočih prsnih organov ter vranice, jeter in ledvic. Ostale organe se odstrani v lovišču in jih pregleda lovski preglednik oziroma lovec, glavo se lahko odstrani pred veterinarskim pregledom. Trupe divjadi je po opravljenem osnovnem pregledu dovoljeno oddati v nadaljnjo obdelavo v obrate iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(3) Dokončni veterinarski pregled mesa pred oddajo v promet se opravi v obratu za obdelavo divjadi.

(1) Trupi v koži, s pripadajočimi notranjimi organi, ki se jih prevaža iz zbiralnice divjadi v obrat za obdelavo divjadi ali v obrat z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi, ali ki jih odkupijo lovci za lastno domačo porabo, ne smejo imeti na napotnici nobene veterinarske oznake. Na trupe mora biti pritrjena samo pravilno izpolnjena napotnica skladno s prvim odstavkom 15. člena tega pravilnika.
(2) Po opravljenem osnovnem veterinarskem pregledu v obratu z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi, ali v obratu za obdelavo divjadi, če je trup namenjen nadaljnjemu prometu v koži, mora uradni veterinar oziroma lovski veterinarski pomočnik pregledane trupe v koži označiti s svojim osebnim pečatom na hrbtni strani napotnice (drugi del obrazca), ki ostane pritrjena na trup. Na hrbtni strani napotnice mora navesti tudi registrsko številko in kraj odobrenega obrata, v katerem je bil osnovni pregled opravljen, in se podpisati. Nadaljnji promet s trupi uplenjene divjadi v koži brez pripadajočih notranjih organov, ki niso označeni v skladu z določbami tega odstavka, ni dovoljen.

(1) Uradni veterinar mora opraviti veterinarski pregled divjadi najpozneje v 18 urah po prispetju v obrat za obdelavo divjadi na naslednji način:
a) vizualno pregledati trup in pripadajoče organe in oceniti čvrstost, barvo ter vonj mesa in organov;
b) po potrebi opraviti palpacijo mesa in organov, lahko pa veterinar zahteva, da se za pregled po dolgem prerežeta hrbtenica in glava;
c) če na podlagi vizualnega pregleda ne more oceniti mesa, mora vzeti vzorce za podrobnejši pregled v laboratoriju;
d) pri pregledu mora biti pozoren na naslednje spremembe:
– prisotnost tumorjev ali abscesov, če jih je veliko, oziroma če so prizadeti notranji organi in mišice;
– artritis, orchitis, spremembe v jetrih ali vranici, vnetje črevesja ali predela popka;
– prisotnost tujkov v telesnih votlinah in na spremembe barve pleure in peritoneja;
– spremembo barve notranjih organov;
– spremembe v barvi, vonju in čvrstosti mišičnega tkiva ali organov;
– odprte zlome kosti, če niso povezani s poškodbami zaradi lova;
– shujšanost oziroma generalizirane ali lokalizirane otekline;
– znake, ki kažejo na zarastline organov s pleuro ali peritonejem;
– druge očitne spremembe, kot so sprememba barve ter procesi razkroja.
(2) V primeru dvoma lahko uradni veterinar dodatno razkosa dele divjadi, da bi se lahko dokončno odločil o zdravstveni ustreznosti mesa.
(3) Uradni veterinar mora pri pregledu upoštevati tudi morebitne navedbe lovcev ali lovskih preglednikov o nenormalnem sumljivem obnašanju divjadi v lovišču.
(4) Kadar je bil opravljen obširnejši pregled, mora uradni veterinar počakati na rezultate tega pregleda, preden lahko oceni ustreznost vse divjadi v istem lovišču ob istem lovu.
(5) Če uradni veterinar posumi, da so v trupih divjadi prisotni ostanki škodljivih snovi, lahko odvzame vzorce in jih pošlje v laboratorij.
(6) Meso divjih prašičev ali drugih vrst živali, ki so lahko nosilci ličink trihinel (Trichinela spiralis), je treba pregledati po metodi umetne prebave skladno z navodilom VURS št. 323-256/01, ali s kompresijsko metodo.
(7) Pregled trupov na trihinele po kompresijski metodi je treba opraviti na naslednji način:
a) s trupov je treba vzeti vzorce mišic diafragme, in sicer na prehodu mišičnega dela v tetivo na mestu, kjer se diafragma veže na hrbtenico (koren). Če je na voljo cela diafragma, se vzame iz levega in desnega dela po en vzorec, velikosti lešnika. Pregleda se 14 odrezkov, velikosti ovsenega zrna;
b) če diafragme iz prejšnje točke ni na trupu, je treba vzeti dva vzorca, velikosti lešnika, najmanj na dveh naslednjih mestih, odvisno od tega, kateri deli so na trupu: od medrebrnih mišic, mišic v okolici prsnice, mišic jezika, žvečilnih mišic, trebušne muskulature ali mišic spodnjega dela prednje noge. Pregleda se 28 odrezkov, velikosti ovsenega zrna;
c) trihinoskopski pregled 14 odrezkov mora trajati najmanj 3 minute, pregled 28 odrezkov pa najmanj 6 minut. Če se med trihinoskopskim pregledom odkrijejo sumljiva mesta in če kljub veliki povečavi (najmanj 30–40-krat) s trihinoskopom ni mogoče z gotovostjo postaviti diagnoze, je treba opraviti mikroskopski pregled.

Meso mora uradni veterinar oceniti kot zdravstveno neustrezno za prehrano ljudi, če:
a) divjad ni bila uplenjena v skladu s predpisi o lovstvu;
b) ugotovi poškodbe, ki niso posledica lova, ali če gre za lokalne deformacije ali anomalije, zaradi katerih je meso zdravstveno neustrezno;
c) se ugotovi, da je meso okuženo s povzročitelji zoonoz;
d) so bile ugotovljene spremembe iz točke d) prvega odstavka prejšnjega člena;
e) vsebuje ličinke trihinel;
f) vsebuje ostanke snovi, ki lahko ogrozijo zdravje ljudi;
g) je bilo meso ožarčeno z ionizirajočim ali ultravijoličnim sevanjem, ali je bilo meso obdelano s snovmi, ki lahko spremenijo organoleptične lastnosti, ali uporabljena barvila, razen tistih, ki se uporabljajo za veterinarsko oznako.

(1) Po veterinarskem pregledu se lahko odda v promet:
a) odrte in eviscerirane trupe divjadi in sveže razkosano meso, ki izpolnjuje pogoje iz tega pravilnika;
b) neeviscerirano in neoskubljeno ali neodrto malo divjad, pod pogojem, da ni bila zamrznjena in je bila pregledana skladno z določbami drugega odstavka 4. člena tega pravilnika;
c) veliko divjad v koži za nadaljnjo obdelavo:
– če so bili organi divjadi veterinarsko pregledani v obratu za obdelavo divjadi ali v obratu z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi;
– če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(2) Po pregledu iz prve alinee točke c) prejšnjega odstavka je dovoljeno divjad v koži prepeljati v nadaljnjo obdelavo:
– v 7 dneh po pregledu, če je bila ohlajena na temperaturo med –1 °C in +7 °C, in se tudi prevoz izvede pri tem temperaturnem režimu;
– v 15 dneh po pregledu, če je bila ohlajena na temperaturo do +1 °C, in se tudi prevoz izvede pri tem temperaturnem režimu.
(3) Divjad v koži in neoskubljeno pernato divjad je treba skladiščiti ločeno od mesa.
(4) Divjad v koži, ki se odda v promet, ne sme biti označena z veterinarsko oznako o zdravstveni ustreznosti.

(1) Razkosavanje trupov na manjše dele od celega trupa ali polovice pri veliki divjadi je dovoljeno le v obratih za obdelavo divjadi.
(2) Nosilec dejavnosti mora zagotoviti sledljivost mesa v razsekovalnici, tako da lahko uradni veterinar ob vsakem času ugotovi izvor mesa.
(3) Meso je dovoljeno dostaviti v razsekovalnico samo neposredno pred začetkom razkosavanja. Takoj, ko je meso razkosano, ga je treba embalirati in po potrebi pakirati ter shraniti v hladilnice.
(4) V prostor za razsek mora biti speljan prevozni tir, po katerem se v prostor dostavi trupe velike divjadi, namenjene razseku. Na začetku linije, pred razsekom, mora biti mesto za pregled mesa, primerno osvetljeno in opremljeno s sterilizatorjem za nože. Meso je treba pred razsekom pregledati in po potrebi obrezati.
(5) Prostori za razsek in obdelavo mesa morajo glede velikosti, ureditve in opreme ustrezati vrsti in načinu proizvodnje ter delovni zmogljivosti. Temperatura zraka v teh prostorih ne sme presegati +12°C, temperatura mesa velike divjadi med postopki odstranjevanja kosti, razkosavanjem, embaliranjem in pakiranjem ne sme preseči +7 °C, male divjadi pa +4°C.

(1) Uradni veterinar mora nadzirati:
a) zdravstveno ustreznost sprejetega in oddanega mesa iz obrata;
b) stanje zdravstvene ustreznosti mesa, shranjenega v obratu;
c) higieno postopkov z mesom pred in med razkosavanjem vse do odpreme mesa iz obrata;
d) higieno prostorov, opreme, pribora in naprav v obratu ter higieno zaposlenih, vključno z njihovo obleko;
e) dokumentacijo, ki jo vodi nosilec dejavnosti.
(2) Po potrebi lahko uradni veterinar izvede tudi druge vrste nadzora, če presodi, da so potrebne za ugotovitev izpolnjevanja pogojev iz tega pravilnika.
(3) O nadzoru, ki ga opravi, mora uradni veterinar voditi evidence.

(1) Za označevanje zdravstvene ustreznosti mesa je odgovoren uradni veterinar, ki mora imeti na voljo:
a) instrumente za označevanje mesa, ki jih da na razpolago lovskim veterinarskim pomočnikom samo v času dejanskega označevanja in za obdobje, potrebno v ta namen;
b) nalepke in ovoje, na katerih je že odtisnjena ena od oznak ali žigov iz drugega odstavka tega člena. Te nalepke, ovoje in žige mora uradni veterinar izročiti lovskim veterinarskim pomočnikom v potrebnem številu, takrat ko naj bi jih le-ti uporabili. O uporabi etiket, ki morajo biti oštevilčene, mora veterinar voditi evidenco. Etikete morajo biti na kartonska pakiranja nalepljene tako, da se pri odpiranju paketa pretrgajo in jih ni mogoče ponovno uporabiti.
(2) Veterinarska oznaka zdravstvene ustreznosti mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) biti mora peterokotne oblike, na kateri so v popolnoma čitljivih črkah zapisani naslednji podatki:
– na zgornjem delu z velikimi črkami polno ime SLOVENIA ali koda SI;
– v sredini veterinarska kontrolna številka obrata za obdelavo divjadi ali, kadar je potrebno, obrata za razsek divjadi. Za označevanje velike divjadi mora biti višina črk 0,8 cm in številk 1cm, za označevanje male divjadi morajo biti črke in številke visoke 0,2 cm;
– peterokotni žig mora biti dovolj velik, da vsebuje vse podatke iz prve in druge alinee te točke;
b) material, ki se uporablja za označevanje, mora ustrezati vsem higienskim zahtevam, podatki iz prejšnje točke pa morajo biti na oznaki zapisani v popolnoma čitljivi obliki;
c) oznaka iz točke a) tega odstavka mora biti nameščena:
– neposredno na trup z žigom;
– na ali vidno pod ovoji ali drugimi vrstami embalaže pri pakiranih trupih;
– na ali vidno pod ovoji ali drugimi vrstami embalaže pri drobovini ali delih trupov, zavitih v majhnih količinah;
– veterinarsko oznako iz tretje alinee točke a) tega odstavka je treba namestiti na velike pakete.
(3) Označevanje posameznih trupov, delov trupov ali drobovine male divjadi ni potrebno za pošiljke trupov male divjadi, ki se jih pošlje iz obrata iz prvega odstavka 5. člena tega pravilnika v drug obrat, ki ima dovoljenje za obdelavo in razsek mesa, pod naslednjimi pogoji:
a) da so velika pakiranja z mesom male divjadi označena na zunanji površini ali vidno pod embalažo z veterinarsko oznako, ki se ob odpiranju uniči in je ni mogoče ponovno uporabiti;
b) v obratu, iz katerega se odpremi pošiljka iz prejšnje točke, je treba voditi evidenco o količini oddane male divjadi, vrsti pošiljke in o obratu, v katerega je pošiljka namenjena;
c) v obratu, ki sprejme pošiljko v nadaljnjo obdelavo, je treba voditi evidenco o količini, vrsti in izvoru sprejete pošiljke;
d) veterinarsko oznako na velikem pakiranju je treba uničiti ob odpiranju pod nadzorom uradnega veterinarja;
e) na zunanji površini velikega pakiranja male divjadi mora biti nalepka, na kateri sta navedena naslednja podatka:
– namembni naslov pošiljke;
– namen uporabe pošiljke (npr. obdelava, razsek).

(1) Material za embaliranje in pakiranje mesa mora biti zdravstveno neoporečen in mora izpolnjevati naslednje pogoje:
a) ne sme spreminjati organoleptičnih lastnosti živila;
b) ne sme vsebovati ljudem škodljivih snovi;
c) biti mora dovolj trden, da zagotavlja učinkovito zaščito živil med prevozom in pri nadaljnjem ravnanju z njimi.
(2) Uporabljene embalaže ni dovoljeno ponovno uporabiti za ovijanje mesa, razen če je izdelana iz materialov, odpornih proti koroziji, katerih čiščenje je enostavno, in če je bila predhodno očiščena in razkužena.
(3) Kadar se embalira razkosano meso, mora biti ta postopek opravljen takoj po razkosanju in v skladu s higienskimi zahtevami iz tega pravilnika. Embalaža mora biti prosojna in brezbarvna ter v skladu z določbami prvega odstavka tega člena.
(4) Embalirano meso mora biti zapakirano.
(5) Kjer ovoji za embaliranje izpolnjujejo vse zaščitne pogoje za pakiranje, ni potrebno, da so prosojni in brezbarvni, poleg tega tudi ni nujno, da so vloženi v dodatno embalažo, če so izpolnjeni drugi pogoji iz prvega odstavka tega člena.
(6) Postopke razkosavanja, odstranjevanja kosti, embaliranja in pakiranja je dovoljeno opraviti v istem prostoru, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) prostor mora biti dovolj velik in urejen tako, da so postopki izvedeni v skladu s tem pravilnikom;
b) material za embaliranje oziroma pakiranje (karton) mora biti zaščiten s folijo takoj po proizvodnji in med prevozom do obrata za obdelavo divjadi zaščiten pred poškodbami in onesnaženjem. Material za pakiranje je treba dostaviti v prostor za pakiranje na higienski način, da se ne onesnaži nezaščitenega mesa;
c) prostori za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje morajo biti suhi, imeti morajo dobro zračenje ter morajo biti zavarovani pred insekti, glodalci, ptiči in neprijetnimi vonji. Zagotovljeno mora biti stalno in učinkovito zatiranje glodalcev in drugih škodljivcev. Material za embaliranje in pakiranje je treba skladiščiti na podstavkih, policah ali paletah, ki morajo biti dvignjene od tal. Podstavki, police ali palete morajo biti toliko oddaljeni od sten, da sta omogočena neoviran prehod in čiščenje. Med vrstami zloženega materiala za pakiranje mora biti dovolj širok manipulativni prostor;
d) da je bilo formiranje kartonske embalaže opravljeno v ločenem prostoru;
e) delavci, ki delajo s kartonsko ali drugo embalažo, ne smejo prijemati mesa oziroma priti v stik s svežim mesom;
f) prazna kartonska ali druga embalaža se ne sme kopičiti v prostoru, kjer se embalira oziroma pakira;
g) embalirano oziroma pakirano meso je treba takoj po embaliranju oziroma pakiranju spraviti v hladilnico ali zamrzovalnico za pakirano meso.
(7) Posamezna pakiranja iz prejšnjega odstavka lahko vsebujejo le razkosano meso iste živalske vrste.

(1) Po veterinarskem pregledu je treba meso ohladiti ali zamrzniti in hraniti na temperaturi, ki za hlajenje male divjadi ne sme presegati +4°C, temperatura skladiščenja velike divjadi ne sme presegati +7°C, temperatura zamrznjenega mesa pa ne sme biti višja od -12°C.
(2) Pakirano meso mora biti skladiščeno ločeno od nepakiranega mesa.

(1) Meso je treba prevažati tako, da je med prevozom zaščiteno pred onesnaženjem ali drugimi škodljivimi vplivi, z upoštevanjem trajanja in pogojev prevoza ter vrste uporabljenega prevoznega sredstva. Vozila, s katerimi se prevaža meso, morajo biti opremljena tako, da se vzdržuje temperature iz prejšnjega člena.
(2) Mesa ni dovoljeno prevažati v vozilih ali kontejnerjih, ki niso bili predhodno očiščeni in razkuženi.
(3) Trupi ali polovice, razen zamrznjenega pakiranega mesa, morajo biti med prevozom obešeni, razen v primeru letalskega prevoza. Drugi kosi mesa morajo biti obešeni ali nameščeni na ustrezna stojala, razen če so pakirani ali nameščeni v zabojnike, odporne proti koroziji. Stojala, paketi ali zabojniki morajo ustrezati higienskim zahtevam iz tega pravilnika. Ponovno jih je dovoljeno uporabiti le, če so bili pred ponovno uporabo očiščeni in razkuženi.
(4) Uradni veterinar mora pred odpremo mesa preveriti, če prevozna vozila in pogoji nakladanja izpolnjujejo higienske zahteve iz tega pravilnika.

(1) Uradni veterinar mora redno kontrolirati delo lovskih veterinarskih pomočnikov in lovskih preglednikov divjadi in najmanj štirikrat letno pregledati higieno obdelave divjadi, označevanje divjadi ter ugotoviti higienske in tehnične pogoje zbiralnic. Pregledi se opravijo v začetku maja pred lovno sezono, avgusta, oktobra in novembra ali decembra. Pregledi so sestavni del obveznih veterinarskih pregledov surovin in živil živalskega izvora, za katere se plača predpisana pristojbina.
(2) Območni urad VURS mora na svojem območju zagotoviti nadzor registriranih obratov in dela uradnih veterinarjev, ki opravljajo pregled divjadi in nadzor obratov, in sicer najmanj:
a) trikrat letno obrate za obdelavo divjadi;
b) dvakrat letno obrate z omejenim dovoljenjem za obdelavo divjadi.
(3) Območni uradi VURS vodijo evidenco lovskih preglednikov in evidenco zbiralnic divjadi. Če lovski preglednik krši določbe 18. člena tega pravilnika, mu direktor območnega urada VURS na predlog uradnega veterinarja z odločbo prepove opravljati naloge po tem pravilniku najmanj za dobo 6 mesecev. Po preteku tega roka mora lovski preglednik za prenehanje prepovedi dokazati, da je ponovno opravil izpit iz 35. člena tega pravilnika.

(1) Iznos trofeje (cel trup ali samo del trupa divjadi), ki jo tuji lovec želi odpeljati s seboj za svojo lastno porabo, se ne šteje za izvoz. Trupov take divjadi ni treba predhodno prepeljati v obrat za obdelavo divjadi. Če želi tuji lovec uplenjeno žival odreti ali kako drugače razrezati, mu jo lahko lovci po opravljenem veterinarskem pregledu oderejo v zbiralnici divjadi, ki za tako delo izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega pravilnika.
(2) Meso divjih prašičev, medvedov, jazbecev ali drugih vrst mesojede divjadi je treba veterinarsko pregledati na ličinke trihinel, ne glede na to, ali je meso namenjeno za hrano ljudi ali za krmljenje živali.
(3) Uradni veterinar izda tujemu lovcu potrdilo o zdravstvenem stanju pošiljke, s katerim potrdi, da je bila divjad uplenjena v lovišču, ki ni okuženo. Na divjad mora uradni veterinar pred odpremo v tujino pritrditi zalivko (plombo) s serijsko številko ali drugače označiti oziroma pečatiti. Številka zalivke mora biti navedena na potrdilu o zdravstvenem stanju pošiljke.

Upravljalec lovišča mora o trupih velike divjadi, oddane v promet na način iz 2. člena tega pravilnika, voditi evidence, ki morajo vsebovati naslednje podatke:
a) osebno ime oziroma firmo ter naslov oziroma sedež kupca, datum prodaje ter vrsto in število kosov odkupljene uplenjene velike divjadi;
b) ime in naslov lovca, ki je odkupil trup oziroma trupe velike divjadi za lastno porabo, datum odkupa ter vrsto in število kosov odkupljene uplenjene velike divjadi.

(1) Lovski pregledniki se usposabljajo na tečajih. Tečaje in izpite za lovske preglednike lahko organizira vsaka organizacija, ki zagotovi ustrezno usposobljene predavatelje in program iz tretjega odstavka tega člena, ki ga odobri VURS.
(2) Tečajev in izpitov po tem pravilniku se lahko udeležijo le člani lovskih organizacij z opravljenim izpitom v skladu s predpisi o lovstvu.
(3) Program usposabljanja za lovske preglednike traja 20 šolskih ur in obsega naslednje vsebine:
– pomen kužnih bolezni divjadi za zdravstveno varstvo ljudi in za gospodarstvo;
– bolezenska znamenja pri kužnih boleznih in drugih boleznih divjadi, prijavljanje suma kužne bolezni divjadi;
– osnovni pojmi o higieni obdelave uplenjene divjadi, o higieni prevoza in skladiščenja uplenjene divjadi, o neškodljivem odstranjevanju živalskih odpadkov in o pošiljanju materiala v preiskavo;
– pregled uplenjene divjadi;
– označevanje in postopek z divjadjo, pri kateri je ali ni ugotovljen sum kužne bolezni;
– osnovno poznavanje predpisov s področja higiene živil in varstva živali pred kužnimi boleznimi;
– odgovornost lovskega preglednika.
(4) Organizator tečaja obvesti o programu tečajev in izpitov Lovsko zvezo Slovenije. Kraj in čas tečaja in izpita določi organizator tečaja sporazumno z Lovsko zvezo Slovenije ter zagotovi učne pripomočke. Po končanem tečaju opravljajo tečajniki izpit za lovskega preglednika. Izpit se opravlja v obliki ustnega izpita pred komisijo. Komisijo imenuje organizator tečaja in jo sestavljajo predsednik komisije ter dva člana. Komisija odloča z večino glasov. O poteku izpita se piše zapisnik. Zapisnik in vse spise izpitne komisije podpisuje predsednik izpitne komisije. Pozitiven uspeh izpita se oceni z oceno “je opravil”. Če tečajnik po končanem tečaju brez opravičenega vzroka ne pristopi k izpitu ali pa od izpita odstopi, se šteje, da izpita ni opravil. O upravičenosti vzrokov odloča izpitna komisija. Komisija sporoči tečajniku uspeh izpita takoj po končanem izpitu in mu v primeru pozitivnega uspeha izda potrdilo, ki je obenem tudi pooblastilo, da lahko lovski preglednik opravlja naloge iz tega pravilnika. Obrazec potrdila o opravljenem izpitu založi organizator.
(5) Organizator tečajev vodi evidence, ki morajo vsebovati: ime in priimek kandidata, datum opravljenega tečaja, datum opravljanja izpita, izpitni uspeh in datum vpisa v knjigo. Če tečajnik po opravljenem tečaju ne opravi izpita prvič, ga lahko opravlja največ še dvakrat. Če ga tudi tretjič ne opravi, mora pred ponovnim opravljanjem izpita tečaj ponoviti. Tečajniku, ki po končanem tečaju iz upravičenih razlogov ni pristopil k izpitu, določi izpitna komisija naknadni izpitni rok.
(6) Lovski preglednik mora vsakih pet let obnoviti strokovno usposobljenost za nadaljnje delo na tem področju na 8-urnem tečaju. Tečaj obsega novosti zadnjih petih let v vsebinah iz učnega programa iz tretjega odstavka tega člena. O udeležbi na tem tečaju dobi lovski preglednik potrdilo, ki ga izda organizator.
(7) Stroške tečajev in izpitov lovskih preglednikov po tem pravilniku plača organizacija, ki upravlja z loviščem, za katero naj bi lovski preglednik opravljal naloge po tem pravilniku.

(1) Za pridobitev pooblastil lovskega veterinarskega pomočnika se morajo kandidati ustrezno strokovno usposobiti.
(2) Usposabljanje kandidatov za lovske veterinarske pomočnike lahko organizira in izvaja vsaka organizacija, ki pripravi program v skladu s tretjim odstavkom tega člena in program odobri VURS.
(3) Program usposabljanja kandidatov za lovske veterinarske pomočnike mora vsebovati:
a) teoretični del:
(1) osnove anatomije in fiziologije divjadi;
(2) osnove patologije divjadi;
(3) osnove patološke anatomije divjadi;
(4) osnove higiene, zlasti higiene proizvodnje, higiene obdelave, razkosavanja in skladiščenja ter higiene pri delu;
(5) poznavanje metod in postopkov obdelave, pregledov, priprave, embaliranja in pakiranja ter prevoza svežega mesa;
(6) poznavanje predpisov in drugih aktov v zvezi z njihovim delom;
(7) postopke odvzema vzorcev;
b) praktični del:
(8) pregled in ocena mesa;
(9) ugotavljanje vrste živali s pregledom tipičnih delov živali;
(10) ugotavljanje števila delov divjadi, pri katerih so se pojavile spremembe, in razlaga pomena sprememb;
(11) veterinarski pregled divjadi;
(12) nadzor higienskih razmer;
(13) odvzem vzorcev.
(4) Po opravljenem usposabljanju iz tega člena morajo kandidati za lovskega veterinarskega pomočnika opraviti izpit, ki ga organizira organizator usposabljanja.
(5) Pooblastilo lovskim veterinarskim pomočnikom izda direktor območnega urada VURS, ki jim lahko pooblastilo tudi odvzame, če ne opravljajo svojega dela v skladu z določbami tega pravilnika.
(6) Lovec, ki je po izobrazbi doktor veterinarske medicine, lahko brez dodatnega usposabljanja opravlja naloge lovskega veterinarskega pomočnika na podlagi pooblastila VURS.
(7) Število ur za usposabljanje lovskih veterinarskih pomočnikov, ki se nanaša na področje veterinarske medicine, ne sme biti manjše od 100.
(8) Določbe prejšnjega člena glede postopkov izvedbe tečajev usposabljanja ter izpitov in evidenc, se uporabljajo tudi za usposabljanje lovskih veterinarskih pomočnikov.

(1) Obstoječi obrati za obdelavo, razsek in pakiranje mesa divjadi se morajo uskladiti z določbami tega pravilnika do 25. novembra 2002.
(2) Obrati, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še ne bodo imeli programov notranjih kontrol iz 7. člena tega pravilnika, jih morajo zagotoviti v 60 dneh po uveljavitvi tega pravilnika.

Do pridobitve strokovne usposobljenosti lovskih veterinarskih pomočnikov iz 36. člena tega pravilnika lahko opravljajo veterinarski pregled trupov in organov le uradni veterinarji VURS. Obstoječi lovski pregledniki, pooblaščeni po določbah pravilnika o programu tečajev ter o programu in načinu opravljanja izpitov in preizkusa strokovne usposobljenosti za preglednike uplenjene divjadi v lovskih organizacijah (Uradni list RS, št. 3/97), lahko še nadalje opravljajo osnovno oceno trupa divjadi in organov v lovišču ali zbiralnici divjadi.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se glede določb zbiranja, pregleda in oddaje v promet mesa divjadi prenehajo uporabljati določbe naslednjih predpisov:
– pravilnika o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo (Uradni list RS, št. 91/99 in 38/00), razen določb 6. člena;
– pravilnika o veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov, veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora (Uradni list RS, št. 100/99, 38/00 in 71/00), razen določb 8. do 16. člena in obrazcev št.1, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 11 (Priloga 1), 15, 16 in 17 (Priloga 2);
– pravilnika o veterinarski oznaki zdravstvene ustreznosti živil živalskega izvora, označevanju šarže in certificiranju (Uradni list RS, št. 94/99, 107/99 in 35/00), razen določb 17. do 20. člena.
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati pravilnik o programu tečajev ter o programu in načinu opravljanja izpitov in preizkusa strokovne usposobljenosti za preglednike uplenjene divjadi v lovskih organizacijah (Uradni list RS, št. 3/97).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.