Na podlagi 25. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 21/86 in Uradni list RS, št. 26/90, in 18/93), navodilom o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov (Uradi list SRS, št. 14/85) in 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99 in 3/01) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 8. 7. 2002 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih v k.s. Sežana – Občine Sežana
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem odlokom so podrobneje obdelane odločitve o širitvi, graditvi in prenovi naseljij ter drugih posegov v prostor na območju k.s. Sežana, razen za območja, za katera je sprejet veljavni zazidalni načrt, ureditveni načrt oziroma detajljni prostorski ureditveni pogoji.
Območja k.s. Sežana, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, se do sprejetja le-teh urejajo s tem odlokom.
Sestavni del odloka je:
I. TEKSTUALNI DEL
1. Odlok
2. Splošne priloge
3. Soglasja oziroma mnenja pristojnih organov, organizacij in skupnosti
II. GRAFIČNI DEL
1. PKN karte (mapne kopije) v merilu 1:5000
2. Izseki PKN kart v merilu 1:5000, na katerih so prikazana ureditvena območja vseh naselij za posege v prostor v K.S. Sežana.
3. Izseki PKN kart v merilu 1:2500, na katerih je prikazana namembnost in elementi regulacije ureditvenih območij.
4. PKN karte v merilu 1:5000, na katerih so prikazane namembnosti površin območja obdelave.
2. člen
Ureditvena območja naselj za posege v prostor v k.s. Sežana so:
Dol pri Vogljah, Gropada, kamnolom Lipica, Lipica, Merče, Mejni prehod Lipica, Orlek, Sežana, Sežana-kamnolomi Medvejk in centralni center za ravnanje z odpadki s prostorom za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov, Škibini, Šmarje pri Sežani, Voglje in Vrhovlje.
3. člen
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za določanje urbanističnih, oblikovalskih, ekoloških in drugih pogojev za posege v prostor (izdelava lokacijske dokumentacije) ter pogojev za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Namembnost posegov v prostor mora biti skladna z usmeritvami prostorskega plana Občine Sežana ter s tipologijo naselij, določeno z dolgoročnim planom Občine Sežana za obdobje 1986-2000.
4. člen
Meja območja, ki se ureja s tem odlokom, je identična z administrativno mejo območja k.s. Sežana in je razvidna iz grafičnih prilog.
II. TIPOLOGIJA NASELIJ IN POSTOPKI ZA ODOBRITEV
POSEGOV V PROSTOR V POSAMEZNIH UREDITVENIH
OBMOČJIH NASELIJ
5. člen
Ureditvena območja naselij so v skladu s prostorskim planom Občine Sežana razvrščena v naslednje tipe:
tip A – agrarna naselja, kjer sta kmetijska in stanovanjska funkcija prevladajoči,
tip AB – naselja, kjer se kot dopolnilna funkcija pojavlja uslužnostna obrt,
tip B – obskrbna ali agrarna središča najnižje stopnje brez večjega števila delovnih mest,
tip BC – lokalna ali agrarna obskrbna središča,
tip C – lokalna, obskrbna in zaposlitvena središča,
tip CD – pomembnejša lokalna, obskrbna in zaposlitvena središča, kjer urbana funkcija prevladuje agrarno, in
tip D – prevladajoče urbano naselje občinskega pomena.
Pri določanju urbanističnih, oblikovanlskih in drugih pogojev za posege v prostor ter ukepov za ohranjevanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja, se prostorski ureditveni pogoji razlikujejo glede na tako opredeljeno tipologijo.
6. člen
V vseh tipih naselij je gradnja dovoljena znotraj ureditvenih območij.
Dislocirana gradnja je možna samo v primeru, ko gre za objekte, ki so neposredno namenjeni kmetijski proizvodnji in čistilnimi napravami in je odmik potreben zaradi sanitarno higienskih standardov. Lokacije takšnih objektov ne smejo biti vizualno izpostavljene (krajinsko upadljive – moteče).
Znotraj ureditvenih območij naselij se nova pozidava usmerja v predele, ki so že začeli z pozidavo.
7. člen
V naseljih opredeljenih kot pomembnejša lokalna središča in prevladujoče urbano naselje (tip CD in D) mora Občina Sežana skrbeti za pravočasno urejanje stavbnih zemljišč za sistemsko gradnjo.
Območja kompleksnega urejanja se urejajo s tem odlokom do sprejema prostorskih izvedbenih načrtov samo za primarne infrastrukturne objekte in naprave.
8. člen
V naseljih in območjih, opredeljenih z evidenco naravne in kulturne dediščine Občine Sežana kot naselbinska dediščina in naselbinski spomeniki, je za dovolitev posegov v prostor potrebno poleg splošnih, izpolniti še naslednje pogoje:
V naseljih in v območjih vplivnih vedutnih pasov ob naselbinskih spomenikih, varovanih s 1. varstvenim režimom je dovoljena le prenova in rekonstrukcija obstoječega stavbnega sklada s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica in Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica.
V primerih 2. in 3. varstvenega režima je možna rast naselij po načelu oblikovanja, ki izhaja iz historičnega poselitvenega modela.
Dokler niso za posamezna naselja izdelani posebni elaborati (kulturno krajinsko valorizacijo), se posegi v prostor izvajajo na podlagi smernic za aktivno varovanje, ki jih predpiše Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica in Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica.
9. člen
Na območjih, kjer je s prostorskim planom občine predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta niso dopustne novogradnje objektov, razen v zvezi s komunalnim urejanjem.
Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela in posegi, ki ne ovirajo realizacije predvidenega izvedbenega načrta.
10. člen
V območju kmetijskih površin so še dovoljena:
– kmetijsko prostorske ureditvene operacije,
– gradnja objektov in naprav namenjena kmetijski dejavnosti (čebelnjakov, rastlinjakov),
– ureditev športno rekreacijskih poti.
11. člen
V območju gozdnih površin so še dovoljeni naslednji posegi:
– gozdno gospodarske ureditvene operacije,
– gradnja objektov in naprav namenjenih gozdno gospodarski dejavnosti,
– gradnja in ureditev gozdnih cest in športno rekreacijskih poti,
– za morebitno gradnjo drugih objektov se mora pridobiti soglasje občinskega sveta.
III. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PRI POSEGIH V
PROSTOR
12. člen
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje določenega območja in za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo:
– velikost funkcionalnega zemljišča,
– lego objektov,
– oblikovanje objektov,
– novogradnje,
– nadomestne gradnje,
– dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela,
– pomožne objekte,
– začasne objekte,
– rušitve in odstranitve objektov,
– urejanje okolice,
– urejanje kmetijskih površin,
– urejanje gozdnih površin.
Funkcionalno zemljišče
13. člen
Funkcionalno zemljišče se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti stavbe, naravnih danosti, z upoštevanjem predvidenega modela pozidave in predvidenega razvoja.
Za stanovanjske objekte mora biti širina funkcionalnega zemljišča okrog stavbe minimalno 2 m.
V strjeni pozidavi vaških naselij se objekti lahko stransko naslanjajo na sosednje objekte. Vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste širine najmanj 2,50 m.
Na funkcionalnem zemljišču mora biti za vsako stanovanjsko enoto predviden najmanj po en parkirni prostor.
Za kmetije se velikost funkcionalnega zemljišča določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov. Širina dovoza z javne ceste mora biti najmanj 3,5 m.
Za obrtne delavnice in gospodarska poslopja znaša širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta min. 2 m, širina dovozne poti pa najmanj 3,5 m. Na funkcionalnem zemljišču morajo biti predvideni parkirni prostori skladno s številom zaposlenih, najmanj pa 3 parkirna mesta.
V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti narisano funkcionalno zemljišče in izmerjena njegova velikost.
Lega objektov
14. člen
Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 2 m. Za odmik manjši od 2 m si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov parcel do oddaljenosti 2 m. V strnjenih naseljih, kjer preovladuje robni tip pozidave se odmik za prizidke, dozidave določi v postopku za pridobitev ustreznega dovoljenja, razen za nadomestno gradnjo v smislu 17. člena.
V spornih primerih pozidav in nadzidav lahko upravni organ naloži, da mora investitor pridobiti študijo osončenosti, izdelano od strokovne organizacije, na osnovi katere se določijo v lokacijski dokumentaciji maks. gabariti predvidenih objektov. Odmiki od javnih cest so določeni v 25. členu.
Javni objekti morajo biti locirani tako, da omogočajo urejanje novih zunanjih javnih površin (trgov, ulic...) ali pa se morajo navezovati na obstoječe.
Stanovanjski in gospodarski objekti se morajo (glede na dane možnosti) locirati v severovzhodni vogal stavbne parcele s čimer pridobimo večje zaveterne in sončne površine na jugozahodni strani objektov.
Pomožni objekti morajo biti locirani tako, da skupaj s primarnimi objekti tvorijo dvorišče.
Oblikovanje objektov
15. člen
Pri oblikovanju objektov se mora upoštevati:
– reliefne danosti,
– makro in mikro klimatske razmere,
– značilnosti urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva,
– gabarite sosednjih stavb,
– dostopnost,
– smeri kvalitetnih vedut,
– ekološke razmere,
– druge danosti, odvisne od posameznega primera.
Novogradnje
16. člen
Stanovanjski objekti so pritlični, enonadstropni ali enonadstropni z mansardo, podkleteni ali delno vkopani. Reliefnim danostim se lahko prilagajajo z medetažnim zamikanjem. Njihova velikost se mora prilagajati vertikalnim in horizontalnim gabaritom zazidave v obravnavanem naselju ter režimom tipologije, v katero sodi obravnavano območje.
Arhitektura objektov mora biti podrejena zakonitostim stavbne dediščine v obravnavanem prostoru, tako glede gabaritov, volumskih razmerij kot tudi detajlov, materialov in barv.
Izhodišče v oblikovanju strešin mora biti tradicionalna kraška dvokapnica krita z opečno kritino v naklonu 22°–25°. V primeru obnavljanja škrlaste kritine se naklon strehe prilagodi naklonu značilnem za škrlaste kritine oziroma če pa se škrlasta kritina nadomesti z opečno, se spremeni tudi naklon strehe, in sicer v naklon, ki je predpisan za opečno kritino. Okenske odprtine naj bodo praviloma pokončni pravokotniki s polkni. Fasade morajo biti slikane v svetlih tonih.
Gospodarski objekti morajo biti praviloma pravokotnega tlorisa, velikost objektov je odvisna od njegove funkcije. Po višini smejo obsegati največ 2. etaži, pri čemer višina venca praviloma ne sme biti večja od 6 m nad koto okoliškega terena. Streha je dvokapnica, naklona 22°–25°, praviloma krita z opečno kritino.
Nadomestna gradnja
17. člen
Za nadomestno gradnjo se štejejo vsi tisti objekti, ki bodo zgrajeni v dimenzijah starih (obstoječih) horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Okenske odprtine proti sosedu mejašu morajo biti take, kot so bile na starih objektih, oziroma so lahko večje, če s tem pisno soglaša sosed mejaš.
Dozidave, nadzidave, adaptacije, rekonstrukcije in vzdrževalna dela
18. člen
Dograjujejo, nadgrajujejo, rekonstruirajo in prenavljajo se lahko vse vrste stavb.
Dograditev in prenavljanje objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in pomožnih objektov določenih v 15. členu tega odloka.
Možne so nadzidave objektov do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote.
Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine se načrtuje in izvaja s sodelovanjem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica.
Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se šteje dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječih stavb in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente.
V primeru obnavljanja škrlaste kritine se naklon strehe prilagodi naklonu značilnem za škrlaste kritine oziroma če pa se škrlasta kritina nadomesti z opečno, se spremeni tudi naklon strehe, in sicer v naklon, ki je predpisan za opečno kritino.
Pomožni objekti
19. člen
Na območju, ki ga ureja ta odlok, je gradnja pomožnih objektov možna v skladu z:
– 51. členom zakona o urejanju naselij (Uradni list SRS, št. 18/84),
– z veljavnim občinskim odlokom o pomožnih objektih za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 68/97) in odlokom o spremembah in dopolnitvah odloka o pomožnih objektih za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje (Uradni list RS, št. 18/99),
– merili in pogoji za oblikovanje objektov in naprav iz tega odloka,
– morebitni pomožni objekti za spravilo orodja v odprti krajini ne smejo biti vpadljivi.
Začasni objekti
20. člen
Začasni objekti in naprave, namenjeni začasnemu zadovoljevanju potreb za storitve dejavnosti, skladiščenje, šport in rekreacijo, potreb za sezonsko turistično ponudbo ali občasne prireditve se lahko postavijo na zemljiščih, kjer s prostorskim planom občine ni predviden trajen poseg v prostor.
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda na osnovi naslednjih kriterijev:
– dejavnost mora biti na danem območju opredeljena kot deficitarna ali dopolnilna,
– dejavnost mora biti na danem območju opredeljena kot ekološko sprejemljiva,
– lokacija ne sme biti krajinsko izpostavljena kakor tudi ne sme ogrožati ekološke pestrosti območja, in
– oblikovalska zasnova mora biti usklajena s karakterjem okolja (mestno, vaško, krajinsko).
Lokacije za sezonsko gostinsko-turistično ponudbo so opredeljene v grafičnih prilogah tega odloka.
Za lokacije začasnih objektov – kioskov v naseljih se mora pridobiti soglasje občinskega sveta. Kioski v odprtem prostoru – krajini niso dovoljeni.
Dovoljenje za postavitev začasnega objekta se lahko izda največ za čas enega leta, z možnostjo podaljšanja. V aktu, s katerim upravni organ dovoli postavitev začasnega objekta, mora biti opredeljeno, kdo ga je dolžan odstraniti, na čigave stroške in v kakšnem roku.
Rušitve in odstranitve objektov
21. člen
Dotrajani objekti ob cestah in javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa, oziroma varnost ljudi in imetja se lahko odstranijo z odločbo upravnega organa na stroške lastnika. Za rušitve in odstranitve objektov se mora pridobiti lokacijsko dovoljenje.
Urejanje okolice
22. člen
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostimi ožjega območja in se mora podrejati večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Odprte površine, ki imajo javen značaj morajo biti urejene skladno z ambientalno podobo ožjega in širšega območja.
Podporni zidovi so dovoljeni tudi nad višino 2 m, če je konfiguracija terena taka, da zahteva višji podporni zid. Zahtevku za ustrezno dovoljenje mora biti priložen statični račun z načrtom.
Ograje ob parcelni meji se izvedejo kot:
– kamniti zidovi do višine 2 m, razen vhoda (kolona),
– kamniti zidovi z montažno leseno ali kovinsko ograjo ali posejano živo mejo do skupne višine 2 m,
– posejano živo mejo.
V primerih ko ograja moti preglednost v cestnem prometu lahko pristojni upravni organ odredi, da se ta zniža oziroma odstrani.
Vsaka novogradnja si mora urediti okolico vsaj v minimalnem obsegu v roku 3 let po izvršeni 4. gradbeni fazi.
Urejanje kmetijskih površin
23. člen
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati ekološko pestrost in značilnosti kulturno-krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne (pestrost ekosistemov, habitate ogroženih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst) in antropogene elemente prostora (kulturne pasove, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanja prostora),
– morfologija prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov),
– značilne pejsažne in mikroambientalne poglede,
– ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel,
– lokacije za vrtičkarstvo so dovoljene, pod pogoji zahtevanimi v lokacijskem postopku.
Urejanje gozdnih površin
24. člen
Posegi v območje gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, zagotavljati ekološko stabilnost, tako da ohranjajo:
– ekološko stabilnost, razvoj avtohtonih rastlinskih združb in biotsko pestrost,
– značilno razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba,
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora,
– z gozdom, ki se nahaja v ureditvenem območju naselij, se normalno gospodari, dokler ni izdano dovoljenje za gradnjo oziroma drugi ustrezni akt,
– v urbanistično ureditev naselij se vključujejo ostanki gozda in posameznega drevja kot zeleni pasovi oziroma zelene površine,
– posamezno drevje in skupine drevja zunaj ureditvenih območij se mora ohranjat. To velja posebej za avtohtone drevesne vrste, drevesne vrste večjih dimenzij, posebnih oblik in tiste, ki tvorijo v prostoru nek tipičen razpored. Za morebitni poseg v takšnem primeru je potrebno pridobiti strokovno navodilo Zavoda za gozdove Slovenije,
– zaraščene površine na ekstremnih, slabih rastiščih, kjer je bila v preteklosti ekstenzivna kmetijska raba se prepuščajo naravnemu razvoju,
– krčitev gozdov za kmetijske namene je dovoljena tam, kjer je bila v preteklosti že prisotna kmetijska raba (vinogradi, njive, travniki, boljši pašniki) in če na teh površinah ni nobena od ekoloških ali socialnih funkcij navzoča s I. stopnjo poudarjenosti,
– gozdovi okrog mesta Sežana (Tabor, Planina) so primestni gozdovi, ki opravljajo predvsem socijalne funkcije in so kot taki prikazani v grafičnem delu PUP,
– pred posegom v gozd in gozdni prostor ter v gozd znotraj ureditvenega območja naselij je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.
IV. PROMETNO UREJANJE
25. člen
Za gradnjo predvidenih in rekonstrukcijsko obstoječih cest se morajo dosledno upoštevati rezervati. Prepovedani so vsi posegi, ki bi onemogočili realizacijo izgradnje ali rekonstrukcijo teh cest.
Za magistralne, regionalne in druge kategorizirane ceste veljajo določila zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97).
S tem odlokom določamo naslednje odmike novih objektov od vaških poti,
– stanovanjski objekti – najmanj 5 m od roba cestišča,
– centralni objekti in turistično-gostinski objekti – najmanj 6 m,
– industrijski objekti in objekti proizvodne obrti – najmanj 8 m,
– pomožni objekti – najmanj 4 m.
Manjši odmik od roba cestišča je možen, če to narekuje način obstoječe pozidave ali konfiguracije terena, vendar pod pogojem, da z njim soglaša upravljalec ceste oziroma poti.
Višinske ovire morajo biti zgrajene tako, da omogočajo gibanje tudi ljudem s telesnimi okvarami.
Omogočeno mora biti strojno čiščenje javnih površin ter v zimskem času pluženje in posipanje.
Zagotovljena mora biti pretočnost prometa komunalnih vozil. Slepe ulice morajo imeti dovolj velika obračališča za smetarska vozila in vozila s priključki (plugi in posipalci) za zimsko službo.
Vozišča ulic morajo biti projektirana za min. 10 ton nosilnosti osnega pritiska.
26. člen
Od železniških tirov morajo biti vsi novi objekti oddaljeni najmanj 20 m, izjemoma se lahko dovoli manjši odmik s soglasjem pristojnega železniškega gospodarstva.
27. člen
Na vseh avtobusnih postajališčih morajo biti urejena izogibališča zadostne širine in dolžine za nemoteno ustavljanje avtobusov izven vozišča. V strnjenih naseljih, kjer ni možna drugačna rešitev je dovoljeno ustavljanje avtobusov na zato označenih mestih (horizontalna in vertikalna signalizacija).
28. člen
Pri določanju števila parkirnih mest, je na nivoju podrobnejše lokacijske dokumentacije, potrebno upoštevati za to področje veljavne predpise in normative. Minimalno število parkirnih mest za uslužnostne dejavnosti je 1 parkirno mesto na 50 m2 prostora oziroma za proizvodno-obrtne dejavnosti 1 parkirno mesto na zaposlenega.
29. člen
Vsi novi objekti morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov se mora težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni priključki na javne ceste in javne poti. Če to ni mogoče, si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika dovozne poti za služnostni dovoz.
V. KOMUNALNO UREJANJE
30. člen
Da bi v ureditvenih območjih naselij zagotovili primerne bivalne in delovne pogoje, je potrebno pri vseh posegih v prostor upoštevati normative in opremljanje naselij s komunalno infrastrukturo.
Komunalna oprema obsega:
– omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– omrežje in naprave za zbiranje, odvod in dispozicijo odplak,
– zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov,
– elektro omrežje in naprave,
– telekomunikacijsko omrežje in naprave,
– plinovodno omrežje,
– cestno omrežje in parkirišča,
– kabelski distribucijski sistem,
– pokopališča.
Za izdajo lokacijskega dovoljenja za lokacijo infrastrukturnih objektov in naprav se po tem odloku izdela lokacijsko dokumentacijo.
Vodooskrba
31. člen
Na območjih z javnim vodovodnim omrežjem, kakor tudi na območjih kjer je njihova izgradnja predvidena v ustreznih planskih aktih, se predvidi priključitev vseh obstoječih in novograjenih objektov na to omrežje.
V naselju Voglje, na parceli št. 1306/26 k.o. Voglje se predvidi graditev rezervoarja Vrhovlje 60 m3, vkopane izvedbe z žično ograjo.
Lokacijsko dovoljenje mora upoštevati pridobljene pogoje upravljavca vodovodnega omrežja. Priključevanje na javno vodovodno omrežje se podreja določilom odloka o pogojih za dobavo in odjem vode na območju Občine Sežana (Uradne objave, št. 20/91).
Na območjih kjer ni javnega vodovodnega omrežja si morajo investitorji izvesti ustrezno individualno vodooskrbno napravo v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji (lovilni sistem s kapnico, lastni izvir, dovoz s cisternami).
Kanalizacija
32. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi. Vsi eventualni novi objekti in objekti, ki so situirani znotraj meje ureditvenega območja ter objekti, ki se nahajajo v kompleksih, za katere se predvideva izgradnja fekalne kanalizacije, se morajo priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v enem letu po izgradnji fekalnega kolektorja oziroma začetku obratovanja čistilne naprave.
V naseljih, kjer le-te ni, je investitor dolžan speljati odplake v triprekatno greznico, ki mora biti izdelana po veljavnih higienskih in sanitarno-tehničnih predpisih ter ponikanjem v ponikovalnico z drenažnim sistemom tam, kjer to ni prepovedano. Odvodnjavanje meteorne strešne vode mora biti speljana preko posebej izdelanih peskolovov v ponikovalnico. Meteorne vode iz asfaltiranih površin, parkirišč, manipulativnih platojev, garaž in podobnih površin se morajo speljati preko za to posebej dimenzioniranih lovilcev olj in maščob v ponikovalnico.
Dovajanje meteornih voda v fekalni kanalizacijski sistem in obratno ni dovoljeno.
Gnojišča morajo biti grajena higiensko in sanitarno-tehnično pravilno, ob pogojih, ki jih določi sanitarna inšpekcija in vodno gospodarske smernice. Odpadne vode iz gnojišč in hlevov se ne morejo dovajati na prosto ali v kanalizacijo, ampak v vodotesne gnojnične jame.
Odvozi iz čistilnih naprav se izvajajo praviloma na urejeno centralno odlagališče odpadkov ali po posebnih pogojih dogovorjenih med komunalno organizacijo, kmetijskimi organizacijami ter pristojnimi inšpekcijskimi službami.
Komunalni odpadki
33. člen
Za ureditveno območje Centra za ravnanje z odpadki s prostorom za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov se predvidi izdelava ureditvenega načrta z presojo vplivov na okolje.
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje in odlaganje smeti in odpadkov je določeno z odlokom o obveznem zbiranju, odvozu in odlaganju odpadkov ter čiščenju javnih površin na območju Občine Sežana (Uradne objave, št. 20/91).
Posode za zbiranje komunalnih odpadkov morajo biti standardizirane. Volumen posod naj bo načrtovan na 40 l na osebo oziroma 160 l na 100 m2 poslovnih površin.
V naseljih mora pristojna organizacija za odvoz gospodinjskih odpadkov in smeti skupaj s predstavniki KS in občani ter pristojni upravni organ določiti mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev in poskrbi za njihov redni odvoz na območje Centra za ravnanje z odpadki s prostorom za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov.
Organizirano ločeno odlaganje komunalnih odpadkov (kosovni odpadki, steklo, papir, plastika...) se predvidi na osnovi določil pristojne organizacije za odvoz gospodinjskih odpadkov in smeti skupaj s predstavniki KS in občani. Namestitve posebnih zabojnikov za zbiranje takih odpadkov je možno stalno ali začasno.
Prostor za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov za vsa naselja je na sedanji lokaciji odlagališča komunalnih odpadkov ob cesti Sežana-Vrhovlje.
Elektro omrežje
34. člen
Vsi objekti, razen pomožnih objektov, morajo biti priključeni na javno električno omrežje pod pogoji, ki jih upravljalec določi v elektro-energetskem soglasju.
Plinifikacija
35. člen
V skladu z veljavno zakonodajo je dovoljen razvod javnega plinifikacijskega omrežja mesta Sežana z okolico in v ostalih naseljih.
Telekomunikacijsko omrežje
36. člen
V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežja.
V odprtem prostoru se električno in telefonsko omrežje vključuje v infrastrukturne koridorje, kjer pa teh ni, je pri izbiri trase potrebno skrbeti, da ta čim manj rani videz krajine.
Omrežje zvez
37. člen
V skladu z veljavno zakonodajo in planom radio in TV difuzije so možne lokacije in gradnja repetitorjev, satelitskih in drugih anten ter pretvornikov za potrebe zvez.
Cestno omrežje
38. člen
Dovoljena je rekonstrukcija lokalnih in vaških cest. Izjemoma je dovoljena taka nova gradnja odsekov lokalnih in vaških cest, ki bistveno prispeva k izboljšanju in varnosti cestnega prometa. Vsa merila in pogoje za nove trase lokalnih cest se ugotavlja v lokacijskem postopku.
Pokopališča
39. člen
Širitve pokopališča se v skladu z odlokom o pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Sežana (Uradne objave, št. 1/86), dimezionirajo glede na 30-letne potrebe. Pri načrtovanju se mora upoštevati:
– širitve pokopališč so praviloma dovoljene stran od strjenih naselij,
– obstoječe kamnite zidove okrog pokopališč se mora kot krajinske značilnosti praviloma ohraniti ter jih izvesti tudi pri širitvah,
– ob pokopališčih se mora upoštevati minimalen 10-metrski varovalni zeleni pas,
– izgradnja mrliških vežic v naseljih tipa CD in D.
Kabelski distribucijski sistem
40. člen
V skladu z veljavno zakonodajo je dovoljen razvod za kabelski distribucijski sistem (KDS).
Kamnolomi
41. člen
Urejanje območij kamnolomov se predvidi z izdelavo ureditvenih načrtov.
Opuščeni kamnolomi arhitektonsko tehničnega kamna se lahko ponovno odprejo, če raziskave pokažejo, da zaloge so in da za to dejavnost obstaja interes.
V lokacijskem dovoljenju mora biti opredeljena tudi sanacija kamnoloma.
VI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN
KULTURNE DEDIŠČINE
42. člen
Na objektih in območijih naravne in kulturne dediščine (po inventarju “Naravna dediščina v Občini Sežana”- knjiga 1-2 in “Kulturna dediščina v Občini Sežana”- knjiga 3-4, Zavoda za spomeniško varstvo Gorica) kakor tudi na območju načrtovanega Kraškega regijskega parka je potrebno upoštevati naslednja merila in pogoje:
– posegi na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine (inventar, strokovne osnove....) so dovoljeni v skladu z varstvenimi režimi,
– za vse posege, ki presegajo obseg tekočih vzdrževalnih del na objektih in območijih naravne in kulturne dediščine kot tudi v odprtem prostoru na območju predvidenega Kraškega regijskega parka je potrebno pridobiti soglasje pristojne strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine in omogočiti njenim strokovnim delavcem dostop do objektov dediščine ter konzervatorski nadzor, ki lahko vključuje tudi dodatne raziskave na objektu oziroma območju,
– strokovne osnove o razglasitvi za kulturne in zgodovinske spomenike ter naravne znamenitosti v Občini Sežana,
– soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica,
– soglasje Zavoda RS za varstvo narave, OE Nova Gorica.
Ti posegi so:
– izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom morajo potekati pod nadzorstvom pristojne varstvene službe,
– na podlagi ugotovitev dobljenih pri raziskovanju območja je možno prekvalificirati dediščino v višjo ali nižjo stopnjo varovanja kar opravi pristojna spomeniška služba.
Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne znamenitosti in karakteristike naravne krajine se varuje s posebnim režimom. Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine:
– gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej, ni možna,
– pri gradnji nadomestnih in novih stavb se mora v vaških jedrih upoštevati ulično linijo,
– z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder (ritem in lega stavb z ozirom na ulico, trg, itd.),
– območje s karakterističnimi pogledi na naselje, naravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive (izjemoma s sodelovanjem pristojne varstvene službe),
– novogradnje in stavbe, ki se nadzirajo ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
VII. VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
43. člen
Na območju k.s. Sežana se pri izvajanju posegov v prostor izrecno upošteva varstvena regulativa naslednjih vodnih virov in njihovih vodozbirnih območij:
– vodni vir Klariči pri Brestovici z upoštevanjem določil odloka o varstvenih pasovih vodnih virov pri Brestovici pri Komnu (Uradne objave, št. 25/83),
– vsi že zajeti in predvideni lokalni vodni viri in povezava vodovodnega sistema iz Italije-Fernetiči in Lipica.
Za vodne vire in varovalna območja, kjer še ni izdelana varstvena regulativa velja permanentno varovanje in prepoved posegov v prostor, ki ogrožajo vodne vire.
Varstvo zraka
44. člen
Zaradi varstva zraka se mora dosledno spoštovati ustrezne odmike industrije in proizvodne obrti, ki osnežujejo okolje ter piščančjerejskih farm od obstoječe in predvidene poselitve. Ni dovoljena industrija, ki onesnažuje zrak preko dovoljenih standardov.
Varovalne pasove med industrijo in stanovanjskimi predeli se mora intenzivno zazeleniti.
Varstvo pred hrupom
45. člen
Zaradi varstva pred hrupom morajo biti objekti, ki povzročajo prekomeren hrup, ustrezno odmaknjeni od obstoječe in predvidene urbanizacije. Z gradbeno tehničnimi ukrepi je treba zagotoviti, da hrup ne bo presegal dovoljenih koncentracij glede na območje, v katerem se objekt nahaja.
Varstvo tal
46. člen
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnica.
Večjo pozornost se mora posvetiti preprečevanju onesnaževanja plodne zemlje z biocidi, herbicidi in pesticidi.
Gradnja prašičjerejskih farm ni dovoljena, razen za razplod, vendar s soglasjem občinskega sveta.
Za izkope zemlje iz vrtač se mora izdelati lokacijska dokumentacija, s katero se določi način izkopa, količina izkopa in sanacija vrtače po opravljenem izkopu. Za take posege v prostor se mora pridobiti lokacijsko dovoljenje.
47. člen
Zemljišča, ki so s prostorkim planom opredeljena kot stavbna oziroma določena za spremembo namembnosti, pa so v naravi kmetijska zemljišča, se morajo uporabljati v kmetijske namene vse do začetka gradnje na teh zemljiščih.
48. člen
V rekreacijskih območijih je razen turistično gostinskih in rekreacijskih objektov in naprav prepovedana vsaka druga gradnja ali poseg v prostor, ki ni usklajen z rekreacijskim značenjem območja. Posebno pozornost je potrebno posvetiti zelenim površinam, ki se urejajo na podlagi načrtov krajinske opreme.
49. člen
Zelene površine so zelenice, parki in drevoredi v okviru stanovanjskih, industrijskih in centralnih območij, zelene površine v okviru športnih in rekreacijskih območij, zeleni pasovi ob prometnih površinah in vodah, med industrijo in stanovanjskimi predeli, varovalni pasovi pri pokopališčih ter zelenje v okviru naravovarstvenih območij in ožjem območju kulturnih spomenikov. V teh površinah je prepovedano sekanje drevja kot tudi vsi posegi vanje, ki niso usklajeni z namembnostjo teh površin.
50. člen
Urejanje prostora za splošno ljudsko odbrambo in družbeno samozaščito se izvaja na podlagi veljavnih predpisov. Območja obstoječih in načrtovanih objektov SLO z usteznimi rezervati so nezazidljiva.
VIII. KONČNE DOLOČBE
51. člen
Legalizacija že zgrajenih objektov in naprav zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja je možna samo, za tiste objekte, ki izpolnjujejo določila in pogoje iz tega odloka, oziroma s soglasjem občinskega sveta.
52. člen
Prostorski ureditveni pogoji so na vpogled občanom, podjetjem in drugim skupnostim pri Občini Sežana in na Upravni enoti občine Sežana.
53. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi, komunalna inšpekcija in pristojni upravni organ.
54. člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati:
– odlok o prostorsko ureditvenih pogojih (Uradne objave, št. 28/91),
– odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 54/95) in (Uradni list RS, št. 63/97) v delu ki se nanaša na območje k.s. Sežana.
55. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 06202-5/02-3
Sežana, dne 8. julija 2002.
Župan
Občine Sežana
Miroslav Klun l. r.
