Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 19/93, 47/93 in 44/97) ter 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99 in 3/01) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 8. 7. 2002 sprejel

Ta odlok ureja prostorske ureditvene pogoje za območja izven naselij v Občini Sežana (v nadaljnjem besedilu: PUP), ki jih je izdelala Area – LINE d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženiring, v decembru 1996 in juniju 1997, pod številko 97/ IV–71, dopolnjen v juniju 2002.

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z dolgoročnim planom Občine Sežana za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 14/88) in spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana v letu 2001 ter urejajo območja izven naselij ter ne urejajo območij, ki se urejajo z drugimi prostorskimi izvedbenimi akti.
Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij. To so:
K kmetijske površine
G gozdne površine
V varovana območja
R območja rekreacije.

PUP so prostorski izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije. Namenska raba površin je identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti Občine Sežana.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora mora dokumentacija za pridobitev dovoljenja vsebovati analizo in utemeljen predlog ter rešitev v odvisnosti od lokacije posameznega posega. Obvezen del analize je izračun faktorja predvidene izrabe na konkretnem razpoložljivem zemljišču. Dokumentacijo, kakor tudi vse analize in izračune opravi družba ali posameznik, ki izpolnjuje pogoje urbanističnega načrtovanja.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja.
Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih vplivov na okolje.

Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvarja nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje in prostor je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove, na podlagi katerih se izdelajo smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
V primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti ekspertize, zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte ter zazidave večjih površin (presoja vplivov na okolje, geološko mnenje, pedološko mnenje, krajinsko mnenje, urbanistično mnenje, predhodne pogoje soglasodajalcev itd.).

Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani tako, da bo občanom omogočen neoviran in varen dostop do zemljišč, objektov in naprav ter njihova uporaba.

Območje Občine Sežana, ki se ureja s temi PUP, pokriva območje desetih krajevnih skupnosti za območja odprtega prostora:
– KS Avber
– KS Dutovlje
– KS Kazlje
– KS Lokev
– KS Pliskovica
– KS Povir
– KS Štjak
– KS Štorje
– KS Tomaj
– KS Vrabče.

Območja, ki so z dolgoročnim planom opredeljena kot kmetijske in gozdne površine je potrebno prvenstveno opredeliti kmetijski in gozdnogospodarski funkciji ter istočasno varovanju in smotrni rabi ostalih dobrin splošnega pomena ter varovanju izgleda kulturne krajine.
Za vse melioracije in komasacije je potrebno predhodno izdelati idejno zasnovo s prikazom parcelacije, ureditve poljskih poti, umestitev v širši krajinski vzorec, ohranitve in izboljšanje vegetacije in oznako kmetijske kulture. Zasnovo lahko izdela gospodarska družba ali posameznik, ki izpolnjuje pogoje za geodetske storitve.
V teh območjih je potrebno ohraniti značilne prvine naravne in kulturne dediščine.

V območjih urejanja z oznakami K in G, ki zajemajo kmetijske in gozdne površine, obstoječo razpršeno gradnjo izven ureditvenih območij naselij ter vsa ostala območja odprtega prostora, ki niso posebej definirana kot ureditvena območja, so poleg osnovne namembnosti, dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije,
– melioracije zemljišč,
– izjemoma je možno odpirati tudi peskokope in kamnolome ob predhodni predložitvi rudarskega elaborata in načrta sprotne sanacije ter končne renaturacije,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnje objektov in naprav komunalne infrastrukture,
– določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječim legalno zgrajenim objektom,
– gradnjo objektov za potrebe obrambe in zaščite,
– postavitev spominskih objektov, sakralnih simbolov in turističnih oznak,
– postavitev začasnih objektov za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti,
– postavitev zavetišč in nadstreškov ob postajališčih javnega potniškega prometa in v varovalnem pasu cest,
– postavitev rastlinjakov je možna, vendar se ne smejo pojaviti na krajinskih ločnicah in vizualno izpostavljenih legah; pogoj za izdajo dovoljenja je elaborat zunanje ureditve, ki precizira umestitev in ureditev površin in odnos do odprtega prostora,
– na objektih in napravah so dovoljena vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve ob ohranjanju gabaritov, naklonov, gradbenih linij in značilnih arhitektonskih elementov,
– pri vseh posegih, predvsem pa pri posegih, naštetih v prvih štirih alineah tega člena, je potrebno ohranjati in negovati značilne krajinske vzorce in sliko kulturne krajine ter arhitekturnih elementov.
Posegi so možni pod pogojem, da ne ovirajo osnovne dejavnosti, oziroma kmetijstva, gozdarstva ali varstva naravne in kulturne dediščine in je zanje potrebno pridobiti pozitivna vsa ustrezna soglasja.

Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in antropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije),
– značilne pejsažne in mikroambientalne poglede,
– ohranjamo sistem poljskih poti.

Na območju najboljših kmetijskih zemljišč ni dovoljena gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov, ki niso v okviru potreb zaščitenih kmetij ter gradnja pomožnih objektov za začasno bivanje ali ljubiteljsko dejavnost.
Na površinah drugih kmetijskih zemljišč, kamor so uvrščena vsa ostala kmetijska zemljišča, ki niso razvrščena v območje najboljših kmetijskih zemljišč, so dovoljeni posegi za zagotovitev kmetijske proizvodnje, oziroma osnovne rabe prostora.
Na površinah drugih kmetijskih zemljišč je dopustna sprememba namembnosti zemljišča le, če to narekuje potreba po naseljenosti krajine in je predhodno po postopku vnesena v planske dokumente.
Razpršena poselitev posameznih stanovanjskih hiš na površinah drugih kmetijskih zemljišč ni dovoljena.

Za načrtovane posege v neposredni bližini obstoječih kmetij oziroma zemljišč zaščitenih kmetij je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe oziroma z zakonom pristojnega oziroma pooblaščenega organa.
Za vse z zakonom dovoljene posege na površine drugih kmetijskih zemljišč je potrebno predhodno soglasje pristojne kmetijske službe, oziroma organa skladno z zakonom pod pogojem, da so vse vloge s strani predlagatelja strokovno utemeljene.
Strokovne utemeljitve zahtevajo izdelavo elaborata v obsegu:
– družbena upravičenost posega,
– pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe,
– strokovno mnenje pedologa – vrednotenje zemljišča,
– strokovno mnenje krajinarja – vpetost posega v krajino,
– prostorska analiza posega (smotrnost organizacije, racionalna raba prostora, urbanistična podoba v odnosu do arhitekturne krajine, krajinska podoba v odnosu do odprtega prostora, odnos do varovanih območij, ocena oblikovalskih motenj, smernice za poseg).

V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih.
Posegi v gozdni prostor so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda. Posebnega varstva morajo biti deležna varovalna, hidrološka in biocenska vloga gozda.
Pred načrtovanjem kakršnega koli posega v gozdni prostor je potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje gozdarske strokovne službe, ki ga izda na osnovi valorizacije gozdnega prostora.

Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilno porazdelitev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba,
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.

V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so določeni z dolgoročnim planom ali so razglašeni s predpisi, so posegi dovoljeni le izjemoma, razen tistih, ki so potrebni za vzdrževanje in krepitev funkcij gozdov. Poleg mnenja gozdarske strokovne službe je za posege v te gozdove potrebno izdelati detajlni gozdnogospodarski načrt, ki ga izdela za to usposobljena organizacija.
V z odloki zavarovanih gozdovih so posegi dovoljeni v skladu z določili teh odlokov.
Poseg v gozdni prostor (gozd in prostor funkcionalno vezan na gozd), še zlasti površine v zaraščanju, morajo skupaj načrtovati in definirati vse pogoje za poseg v prostor tako pristojne gozdarske kakor tudi kmetijske službe.
Za vse posege v 20 m širokem pasu ob gozdnem robu je potrebno pridobiti soglasje pristojnega Zavoda za gozdove ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica.

Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem nujno upoštevati splošne funkcije ter nego krajine in ohranjanje krajinskega vzorca.
Za urejanje gozdnega in obgozdnega prostora velja, da je potrebno s posegi zagotavljati nemoteno spravilo lesnih sortimentov po obstoječih vlakah iz gozdov, ki gravitirajo na ureditvena območja naselij.
Za odmike vseh vrst novogradenj je potrebno upoštevati veljavni zakon o gozdovih.

Na območjih izven ureditvenih območjih naselij, kjer obstaja izražen interes za rekreacijsko dejavnost, pogoji in naravne razmere pa to omogočajo, so posegi možni pod naslednji pogoji:
– gradnja rekreacijsko-športnih površin in naprav,
– gradnja objektov in naprav, kot dopolnilo osnovni rekreacijsko-športni dejavnosti,
– ureditev zelenih in parkovnih površin.
Za takšne posege je predhodno potrebno izdelati strokovno presojo posega in pridobiti poleg soglasij pristojnih služb, kmetijske in gozdarske, pristojnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, tudi soglasje Občine Sežana, ki preveri skladnost razvojnih programov lokalne skupnosti glede obremenitve prostora in nadaljnjega prostorskega načrtovanja.

Ves nadzemni vodni svet (vodotoki, hudourniki, območja s hudourniškim značajem, melioracijski jarki in njihova poplavna območja – inundacijska območja poplavne vode stoletne pogostnosti) predstavlja območje varovalnega režima. Za vsak poseg je potrebno po veljavni zakonodaji pridobiti vodnogospodarske pogoje in vodnogospodarsko soglasje Ministrstva za okolje in prostor.
Za posege v vodotoke in v 20 m širok pas vodotoka, je potrebno pridobiti tudi predhodne pogoje in soglasja pristojne spomeniško varstvene službe.
Ob strugah hudournikov in melioracijskih jarkov je potrebno zagotavljati koridor širine 4 m, zaradi dostopa s TGM za potrebe vzdrževanja.

Izkoriščajo se lahko površinski kopi za pridobivanje kamnitih mineralov, ki imajo ustrezno dovoljenje za obratovanje.
Obstoječe površinske kope se lahko izkorišča naprej na podlagi analize ustreznosti lokacije, določitve maksimalnega posega v krajinsko sliko ter ustreznega dovoljenja za obratovanje.
Ostale površinske kope je potrebno sanirati. Po opustitvi površinskih kopov je nujno celotno območje sanirati z renaturacijo in odvozom deponiranega in odpadnega materiala.
Pri odpiranju novih površinskih kopov je nujno, pri pridobitvi ustreznih dovoljenj, izdelati detajlni načrt sprotne sanacije, kot ga predpisujejo obstoječi predpisi.

Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
V predvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
Posamezni komunalni objekti in naprave morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasodajalcev. V primeru izpostavljenih lokacij je potrebno izdelati posebne smernice za umestitev v krajino.
Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah, je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav.
Pri večjih rekonstrukcijah in pri novogradnjah je potrebna priključitev na javno komunalno in infrastrukturno omrežje. Poteki komunalnih vodov morajo biti med seboj usklajeni.

Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi oziroma pogoji sanitarnega soglasja.
Na območjih varovanja vodnih virov v Občini Sežana se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odlokom o zavarovanju vodnih virov.
Prometne površine, večji platoji in druge manipulativne površine morajo imeti urejen odtok meteorne vode brez posledic na sosednja zemljišča. Urejena meteorna kanalizacija vodi izpust vode preko lovilcev olj.

V odprtem prostoru so pogosto ob prometnicah locirani kontejnerji za zbiranje komunalnih odpadkov. Prostor je potrebno lokacijsko opredeliti v obcestni pas. Urejena ploščad mora biti dobro dostopna za peš in dostavni promet, dobro osvetljena, ne sme prepuščati izcedne vode v podtalje, in ne sme skupaj s kontejnerjem predstavljati oviro pri preglednosti prometa.
Na izpostavljenih legah je nujno predvideti zeleno bariero, tudi kot ločnico med različnimi rabami prostora.

Pogoji za renaturacijo zemljišč po končanih delih:
Gozd: Gozdne površine na manj občutljivih območjih, kjer ni prisotna erozija ali ni gozdni rob kvalitetne konstante širšega prostora lahko zemljišče prepustimo naravni sukcesiji.
Na posameznih območjih pa je potrebno izvesti pogozdovanje skladno s smernicami pristojnega Zavoda za gozdove.
Pašniki: Potrebna je vzpostavitev naravnega stanja po poti naravne sukcesije, vendar ne do končne faze zaraščanja.
Travniki: Na zemljiščih izrazito proizvodnih površin je potrebno pred pričetkom del pri izkopih rušno plast razrezati v plošče in jih deponirati. Po opravljenih delih pa nazaj položiti deponirano rušno plast. Potrebno je stremeti po najboljšem efektu zatravitve v avtohtonem okolju.
Njive: Orno plast zemlje je potrebno deponirati in jo po končanih delih zasuti nazaj. Poleg tega je potrebno omogočiti, da se zemljišče naprej uporablja v kmetijske namene, zato je potrebno vkopati infrastrukturo dovolj globoko – min. 0,80 m.
Vinogradi: Pri vinogradih je potrebno vkopati kabel na globino 1 m (zaradi kolov). Pri končanih delih je nujno v zgornji plasti odstraniti kamenje.
Sadovnjaki: Kolikor je možno se je potrebno ogniti koreninskemu delu in rušo renaturirati kot je opisano za travniške površine.
Drevoredi: Pri posegih v neposredni bližini drevoredov je potrebno zagotoviti dovolj velik odmik. Ne sme se prizadeti koreninskega dela.
Skalnati suhozidi: kot prostorske ločnice v prostoru jih je nujno ohraniti, zato se zagotovi zadosten odmik. Na mestih prekopa pa se vzpostavi prvotno stanje. Še posebej ni dovoljeno, da se zaradi izgradnje infrastrukturnih objektov in naprav rušijo zidovi, ki tvorijo skalne zaključene ograde.

Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega omrežja in naprav mora biti skladno s predpisi, ki urejajo to področje in skladno s pogoji upravljavcev.
Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali pot v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji upravljavca. Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
Kjer so podane možnosti naj se v skladu s potrebami uredijo tudi kolesarske steze oziroma kolesarske rekreacijske poti.

V varovalnih pasovih obstoječih regionalnih cest izven naselij gradnja stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi s prometnim in infrastrukturnim urejanjem, praviloma ni dovoljena.
V koridorjih novopredvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je dovoljeno le redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav.
Za vse posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje cest.
Prometne ureditve morajo biti izvedene na način, ki bo zagotavljal ustrezno varstvo okolja in ustrezal tudi obrambno zaščitnim potrebam.

Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine ter noveliranih evidenc dediščine.
Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti, so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili in določili razglasitvenega dokumenta.
Vsa izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika ali znamenitosti in načina varovanja so sestavni del tega odloka. Vsa strokovna gradiva in smernice je izdelovalec dokumentacije za pridobitev dovoljenja dolžan upoštevati, ki jih nato upravni organ definira v dovoljenju.

Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolniti zahteve zakona o varstvu okolja, podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
Posamezne vplive obravnavajo posebni predpisi, tako za varstvo zraka, varstvo pred hrupom, ki jih je pri posegih v prostor nujno upoštevati. V odprt prostor ne sodijo objekti oziroma dejavnosti, ki predstavljajo večjo obremenitev prostora.
Poleg omejitev, pogojev in meril, ki jih podajajo tehnični normativi za področja požarnega varstva, varstva tal in varstva voda, pa so s tem odlokom predpisani še dodatni ukrepi.

Za varstvo voda pa je še potrebno:
– z novimi posegi se ne smejo poslabšati sedanje odtočne razmere meteorne vode,
– v meteorne odvodnike in v podtalje se spušča le čista meteorna voda,
– na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete,
– meteorne vode iz prometnih, manipulativnih in parkirišč je potrebno voditi preko lovilcev olj in maščob ter usedalnikov, za katere je potrebno izdelati poslovnike obratovanja,
– na območjih skladiščenja tekočih goriv in naftnih derivatov, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali dirketno v podtalnico ali v kanalizacijo,
– predvideti je potrebno ustrezne ukrepe za preprečitev erozijskega delovanja,
– vegetacijo ob vodotokih ali strugah je potrebno v čim večji meri ohranjati,
– preprečiti je treba negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaževanja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanje in neustrezne regulacije,
– regulacije vodotokov in hudournikov je dopustno izvajati z uporabo avtohtonih naravnih materialov.

Na vseh območjih je potrebno v čim večji možni meri ohraniti značilno tipiko parcelacije zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo, reliefne elemente, kvalitetne prostorske cezure med rabami ter v okviru možnosti tudi obstoječo kulturo zemljišča.
Posebno pozornost je potrebno posvetiti ohranjanju gozdnega roba in določiti potrebna dela za oblikovanje in nego naravnega roba ter ohranitev krajinske tipike. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranitvi biološkega ravnotežja, biološke raznolikosti, ohranitvi zaščitnih funkcij (veter, erozija, zaloge pitne vode), krajinsko-estetski vlogi ter vplivom na mikroklimo.
V območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

Kraški relief je gotovo najpomembnejša posebnost ali sestavina kraške krajine, ki jo predstavljajo vrtače, globoki doli, skalnato površje, brezna in kraške jame pa tudi koliševke. Drobno členjeno vrtačasto površje je nujno ohranjati.
Za varstvo značilnih krajinskih elementov je potrebno:
– zasipavanje vrtač in globokih dolov ni dovoljeno,
– izjemoma se dovoli zasipavanje za posege širšega pomena, za katere je potrebno predhodno izdelati krajinsko sanacijsko zasnovo vklapljanja v širši prostor,
– iz vtrač in globokih dolov, ki so varovani kot dediščina, se ne sme odvažati plodne zemlje,
– v vrtače in dole se ne sme dovažati odpadnega materiala ali odpadkov,
– v vrtačah in dolih se ohranjajo njive ali avtohtona vegetacija,
– vrtače je potrebno ohraniti pred zaraščanjem,
– površinske vode imenovane “kali” je potrebno ohranjati in primerno vzdrževati,
– njive in vinograde v terasah je nujno ohraniti,
– kamniti zidovi ali skalnati suhozidi se praviloma ohranjajo, še zlasti ko omejujejo skalnate ograde,
– v primeru večjih posegov v suhozide je nujno predvideti prestavitev posameznih delov na podlagi predhodno izdelane krajinske sanacijske zasnove, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije,
– prepovedana so zemeljska dela v ožjem območju ali na površju nad jamo, breznom ali koliševko,
– ni dopustno spremeniti vegetacijske odeje na površju nad jamo, breznom ali koliševko,
– kolikor se želi posegati v urejevanje okolice z vnosom drugih elementov (postavljanje ograj, drogov, ureditve dostopov itd.) oziroma posegati v estetsko podobo, je na podlagi izdelane zasnove ureditve predhodno pridobiti pozitivno soglasje zavoda za spomeniško varstvo.

S tem odlokom se obravnavajo zelene površine, ki opravljajo naslednje funkcije:
– zavarujejo zemljišča pred negativnimi klimatskimi in drugimi vplivi,
– zagotovijo estetski videz v odnosu do naselij in ohranjajo krajinske kvalitete.
Za zelene površine se štejejo:
– javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
– zelenice ob javnih komunikacijskih površinah,
– zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih, posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
– zelene površine v sklopu rekreacijsko-športnih kompleksov,
– zelenice v sklopu pokopališč.

Lastniki in investitorji so dolžni vzdrževati, prenoviti ali na novo urediti zelene površine v skladu z izdelano zasaditveno zasnovo s pozitivnim mnenjem zavoda za spomeniško varstvo. Zasnovo potrdi, glede na celostno razvojno prostorsko politiko, občinski organ pristojen za prostor.

Izdelovalec dokumentacije za pridobitev dovoljenja je obvezen vse elemente in odnose v prostoru opredeliti v dokumentaciji, ki so navedeni v tem odloku, oziroma pridobiti ustrezno strokovno idejno rešitev, ki te odnose definira.

Organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdajo dovoljenja za posamičen poseg v prostor zahteva analizo širših prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotavljanje in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo,
– za ugotavljanje morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje,
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom prostora glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi onemogočili nevarnost racionalne izrabe prostora,
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Upravni organ lahko v navedenih primerih dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.
Upravni organ mora pred izdajo dovoljenja obravnavati skupaj s pristojnimi organi in organizacijami vse kompleksnejše posege v prostor, ki po podrobnih merilih in pogojih za posamezna območja urejanja in morfološke enote zahtevajo strokovno preveritev.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, organizacijam in skupnostim stalno na vpogled na Občini Sežana ter na Upravni enoti občine Sežana.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.