Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90 ter Uradni list RS, št. 19/93, 47/93 in 44/97) ter 16. člena statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99 in 3/01) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 8. 7. 2002 sprejel
O D L O K
o splošnih merilih prostorskih ureditvenih
pogojih za naselja v Občini Sežana
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok ureja prostorsko ureditvene pogoje za območja naselij v Občini Sežana (v nadaljnjem besedilu: PUP), ki jih je izdelala Area – LINE d.o.o. Cerknica, Podjetje za prostorski, svetovalni in gradbeni inženering, v decembru 1996 in juniju 1997, pod številko 97/ IV – 71, dopolnjen v juniju 2002.
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z dolgoročnim planom Občine Sežana za obdobje 1986–2000 (Uradni list RS, št. 14/88) in spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Sežana v letu 2001 ter urejujejo območja naselij ter ne urejajo območij, ki se urejajo z drugimi prostorsko izvedbenimi akti.
Merila in pogoji za posege v prostor so deljeni v skupna in podrobna merila in pogoje. Skupna merila in pogoji v tem odloku opredeljujejo:
I. Splošne določbe
II. Obseg območja
III. Skupna merila in pogoje za posege v prostor:
1. Vrste posegov v prostor
2. Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav oziroma drugih posegov v prostor
3. Merila in pogoji urejanja zelenih površin
4. Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
5. Merila in pogoji glede prometnega urejanja zemljišč
6. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišč
7. Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne dediščine
8. Merila in pogoji glede varovanja okolja
IV. Končne določbe
3. člen
PUP so prostorski izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijskih pogojev in dokumentacije za izdajo dovoljenj ali neposredna podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.
Dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije. Namenska raba površin je identična namenski rabi določeni s planskimi dokumenti Občine Sežana.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena, varstva okolja in racionalne izrabe prostora mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo in utemeljen predlog ter rešitev v odvisnosti od lokacije posameznega posega. Obvezen del analize je izračun faktorja predvidene izrabe na konkretnem razpoložljivem zemljišču.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja.
Vpliv novih dejavnosti ne sme presegati zakonsko dovoljenih vplivov na okolje.
4. člen
Pri posegih v okolje, pri katerih se ustvarja nov odnos v okolju s pričakovanim večjim vplivom na okolje in prostor, je potrebno predložiti ustrezne strokovne osnove, na podlagi katerih se izdelajo smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
V primerih iz prejšnjega odstavka je investitor dolžan predložiti ekspertize, zlasti kadar gre za tehnično zahtevne objekte, ter zazidave večjih površin (urbanistično mnenje ali zasnovo rešitve, krajinsko mnenje, presoja vplivov na okolje, geološko mnenje, pedološko mnenje, predhodne pogoje soglasodajalcev itd.).
5. člen
Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih površinah morajo biti načrtovani tako, da bo občanom omogočen neoviran in varen dostop do objektov, naprav in zemljišč ter njihova uporaba.
Tudi pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir.
II. OBSEG OBMOČJA
6. člen
Območje Občine Sežana, ki se ureja s temi PUP, obravnava ureditvena območja naselij desetih krajevnih skupnosti, in sicer:
– KS Avber
– KS Dutovlje
– KS Kazlje
– KS Lokev
– KS Pliskovica
– KS Povir
– KS Štjak
– KS Štorje
– KS Tomaj
– KS Vrabče.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
7. člen
Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij urejanja. To so območja urejanja znotraj ureditvenih območij naselij, namenjena gradnji in urbani rabi:
S površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
C površine za centralne dejavnosti
P površine za proizvodne dejavnosti
R površine za rekreacijo in šport
8. člen
V območjih urejanja, kjer dolgoročni in družbeni plan predvidevata izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so na obstoječih objektih dovoljena le vzdrževalna dela in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
9. člen
Na zemljiščih, ki so s planskimi usmeritvami namenjena potrebam skupnega in splošnega pomena so dovoljeni samo posegi, za katere je zemljišče namenjeno. Morebitna odstopanja od tega določila so izjemoma dovoljena ob pogoju, da ne bo okrnjen osnovni namen, raba zemljišča in njegov razvoj. Presoje odstopanj se opravijo v lokacijskem postopku na podlagi ekspertnih mnenj.
1. Vrste posegov v prostor
10. člen
V obravnavanih naseljih znotraj ureditvenih območij so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ali v odloku o podrobnih merilih in pogojih za konkretno naselje ni drugače določeno:
– redno vzdrževanje
– rekonstrukcije objektov
– dozidave
– nadzidave
– nadomestna gradnja
– novogradnja (posamična, dopolnilna, gradnja za potrebe kmetij)
– spremembe namembnosti (za stanovanja, za potrebe kmetij, za potrebe obrti)
– gradnja pomožnih objektov
– gradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
11. člen
Gradnja prostostoječih objektov je dopustna na tistih zemljiščih, kjer to omogoča oblikovanost terena in velikost razpoložljive parcele skladno z urbanističnimi konstantami, ki jih določa okoliška grajena struktura.
12. člen
Novogradnja prostostoječih objektov, prizidkov, nadzidav, nadomestnih gradenj, preureditev stropno strešnih konstrukcij in adaptacij je dopustna pod naslednjimi pogoji:
– možni so posegi v prostor, ki trajno ne spreminjajo ekološkega ravnovesja v naravi in krajinskih značilnosti v prostoru,
– dostopnost do novih stavbnih površin mora biti funkcionalno in varnostno v skladu z osnovnimi principi urejanja novogradenj oziroma prometno-tehnično varno,
– vsi posegi morajo biti usklajeni s predpisi o požarni varnosti in sanitarno-tehničnimi predpisi,
– intenzivnost rabe prostora se s posamezno novogradnjo ne sme bistveno spremeniti.
13. člen
Spremembe namembnosti objektov so možne le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja ali širšega prostora. Ni dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi negativno vplivale na sedanjo namembnost. Objekt z novo namembnostjo ne sme motilno vplivati na bivalne in delovne pogoje ter ekološko ravnovesje.
14. člen
Gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetijske dejavnosti je dovoljena na zemljiščih znotraj kmetijskih gospodarstev sedanjih objektov in so zagotovljene zadostne površine za dovoz in manipulacijo in na območjih, ki so za tako vrsto gradnje določena. To predstavlja dopolnilno gradnjo v okviru domačije ali v podaljšku gradnje v nizu.
15. člen
Lokacija za postavitev spominskega obeležja naj bo izbrana na podlagi vsakokratne podrobne urbanistične presoje prostora, tako da se s postavitvijo dopolnjuje javni prostor.
16. člen
Gradnja pomožnih objektov, ki jih določa občinski odlok o pomožnih objektih je dopustna le, kadar v sklopu obstoječih objektov ni možno zadovoljiti manjkajočih prostorskih potreb. Pri novogradnji se te potrebe rešujejo znotraj objekta.
17. člen
Večja reklamna znamenja in turistične oznake naj bodo praviloma postavljena združeno na skupnih lokacijah, tako da niso motilna za okoliški ambient ter ne ovirajo prometa in vzdrževanja komunalnih naprav. Kolikor niso redno vzdrževana, jih je dolžan investitor odstraniti po pogojih pristojne občinske inšpekcije.
18. člen
Začasni objekti in naprave na območju Občine Sežana niso dovoljeni.
19. člen
Pri urejanju okolice objektov veljajo sledeči pogoji:
Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Podporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Podporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali.
Ograje so dopustne, kadar je potrebno zavarovanje zemljišča, objekta ali naprave pred nevarnimi vplivi na ljudi in živali ter preprečevanje nedovoljenega prečkanja območij.
Vse obstoječe in predvidene zelene površine je potrebno redno vzdrževati, varovati in ohranjati.
Tlakovanje dvorišč in urejanje igrišč je nujno uskladiti z namembnostjo in velikostjo zazidave ter ureditvijo zelenih površin.
Po končanem posegu v prostor je obvezna izvedba zunanje ureditve.
V primerih, ko tvori rob naselja tipična zasaditev kot so vinogradi, sadovnjaki ali zaraščen rob ob suhozidih, je te elemente potrebo ohraniti.
2. Pogoji za urbanistično oblikovanje območij
ter arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav
oziroma drugih posegov v prostor
LEGA OBJEKTOV
20. člen
Pri določanju lege objektov je upoštevati pogoje:
– novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje tako, da ni motena sosednja posest, da je možno normalno vzdrževanje objekta, in da so upoštevani zdravstveni in požarno varstveni pogoji,
– nadomestna gradnja objekta, ki je manj kot 2 m oddaljena od meje, je možna na isti lokaciji v enakih gabaritih; sprememba namembnosti teh nadomestnih gradenj je možna, če se z njo bistveno ne spreminja pretežna funkcija območja,
– normalen odmik med objekti je enak ali večji kot višina v slemenu višjega objekta,
– kolikor ta odmik ni dosežen je nujno izvesti požarne ukrepe,
– normalen odmik od parcelne meje naj bo 4 m ali večji, v primerih, ko tak odmik onemogočajo terenski in drugi vplivi, je lahko odmik manjši s soglasjem mejaša in pozitivnimi soglasji pristojnih organizacij,
– večji odmik od meje je pogojen s sanitarno in požarno varstvenimi pogoji,
– gradnja objektov ob kmetijskih zemljiščih je možna v oddaljenosti minimalno 2 m od kmetijske površine, izjemoma je lahko manjši, če nastopi v prostoru primerna ločnica,
– gradnja objektov ob gozdnih površinah znotraj ureditvenih območij naselij je možna v oddaljenosti minimalno 10 m; takšni objekti morajo biti opremljeni z iskrolovci,
– kolikor se mejna površina zarašča naj se stalno vzdržuje 20 m prosti pas med pozidavo in zaraščajočimi površinami,
– odmiki od javnih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cestah oziroma soglasjem pristojnih organov. Odmike pogojuje upravljavec in ne sme biti manjši od 3 m, kar je cestni pas. Izjemoma so odmiki manjši v naseljih, kjer novogradnja ali nadomestna gradnja, ki sledi urbanistični zasnovi naselja ali pa je potrebno upoštevati pogoje varstva kulturne dediščine,
– odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti pri novih objektih v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav,
– odmiki od vodotokov morajo biti v skladu s soglasjem upravljavca vodotokov.
OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN OKOLJA
21. člen
Novogradnje, nadzidave, dozidave in ostali posegi v prostor naj vzdržujejo vzpostavljeno oblikovno identiteto in homogenost območja, zato naj se prilagodijo okoliškim objektom in ureditvam po:
– reliefnih danostih,
– makro in mikro klimatskim razmeram,
– ekološkim razmeram,
– značilnosti urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva,
– smeri kvalitetnih vedut,
– zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča,
– dostopnosti,
– odmiku od sosednjih objektov (ne smejo zmanjšati osončenosti sosednjih objektov),
– sestavi osnovnih stavbnih mas, gabaritom sosednjih objektov in njihovim merilom,
– naklonu streh in smerem slemen,
– razmerjem fasad in njihovih orientacij, še zlasti na ulično stran,
– merilom in razporeditvi fasadnih elementov, še zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve kvalitetnega odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in ostalih posegov v prostor,
– drugim danostim, odvisnih od posameznega primera.
22. člen
Postavitev novih objektov na parcelo ter oblikovanje parcel mora biti usklajena z obstoječo tipologijo parcelacije in lege stavbe na parceli (lega, velikost, dostopnost).
23. člen
Pri oblikovanju stanovanjskih objektov je treba upoštevati sledeče pogoje:
– tloris: pravilna podolgovata tlorisna zasnova, ko sta daljša stranica in sleme strehe vzporedna na smer glavne komunikacije v naselju. Izjemoma je možno odstopanje od podolgovate tlorisne zasnove, kjer to pogojuje teren ali kjer je to že pravilo v zasnovi prvotne zazidave,
– etažnost: z upoštevanjem tipoloških zakonitosti, oziroma prvotne pozidave praviloma obsegajo pritličje, nadstropje in delno izkoriščeno podstrešje, izjemoma zaradi nagnjenosti tudi klet. V posameznih naseljih pa je dovoljeno povečati kolenčni zid za izkoriščeno podstrešje,
– streha: praviloma simetrična dvokapnica z naklonom strešin med 22 in 25 stopinjami; smer slemena na objektu mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta oziroma usklajena z obstoječo zasnovo in ambientalno ureditvijo zaselka,
– strešna kritina je v temni barvi oziroma opečne barve; želena kritina so korci; na starejših objektih je možno ohraniti tudi skodle, vendar je v tem primeru nujno prilagoditi naklon. Salonitne kritine niso dovoljene. Zaključki streh so lahko s trikapnim zaključkom, kolikor je to značilnost obstoječih sosednjih objektov. Oblikovanje strešin mora biti tradicionalna kraška,
– višina: ne sme presegati višin, ki izhajajo iz pogojev za etažnost in streho; načeloma ne sme presegati višin okoliških objektov ali dominant v prostoru, v kolikor skladno s krajinskimi zakonitostmi prostora poseg ne oblikuje nove dominante,
– fasade: oblikovanje odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim prvobitnim objektom; horizontalna členitev fasad z okenskimi odprtinami (in vrati) mora upoštevati vertikalno podolgovato zasnovo oblike odprtin; ni dopustna širitev okenskih odprtin; okna naj bodo opremljena s polkni; širina zidu nad posameznimi okenskimi odprtinami mora biti najmanj polovico horizontalne širine oken; barva na fasadah naj bo v svetlih in nevsiljivih tonih; obdelava stavbnega pohištva, ograj in drugih fasadnih elementov naj bo v naravnih materialih,
– garaže: praviloma so garaže znotraj osnovnega tlorisa stanovanjskega objekta, izjemoma so garaže grajene kot prizidek; v primeru prizidka je višina garaže pritličje, krito s streho z enakimi oblikovalskimi pogoji kot za osnovni objekt; podstrešje ni izkoriščeno oziroma se streho koristi kot teraso.
24. člen
Pri oblikovanju poslovnih prostorov veljajo poleg analogno privzetih pogojev prejšnjega člena še naslednji pogoji:
– tlorisna zasnova, višina prostorov in eventualna etažnost je prilagojena dejavnosti poslovnih prostorov z upoštevanjem ustreznih tehničnih predpisov,
– oblikovanje odprtin na fasadi sledi potrebam dejavnosti, pri tem pa je potrebno upoštevati na obstoječih objektih horizontalno in vertikalno členitev. Zahteva po večjih steklenih površinah se rešuje v nizu izložbenih oken z vmesnimi slopi, s tem pa se ohranja ritem oken kot na ostalem delu stavbe (nadstropje),
– nova vhodna odprtina naj bo postavljena v os fasadne členitve objekta, kakor tudi vetrolov,
– pri objektih postavljenih v ulični gradbeni liniji ni dovoljeno postavljati na zunanji strani vetrolove, tudi nadstreški nad vhodi so lahko le minimalni,
– novi vetrolovi naj se praviloma rešujejo znotraj poslovnih prostorov,
– vetrolovi, ki nastopajo kot prizidki na zunanji strani naj bodo oblikovani v skladno arhitektonsko celoto in z materiali, ki nastopajo na preostalem delu stavbe in so usklajeni z objekti širše okolice in ulično opremo,
– v primeru, da je pred vhodom večji ulični odprt prostor, naj bodo novi vetrolovi transparentni, strehe vetrolovov in nadstreškov ne smejo spreminjati horizontalnih členitev oziroma poudarkov stavb,
– kot dodatne fasadne elemente je možno namestiti markize, svetlobne napise, okenske obrobe, itd. Ti dodatni elementi ne smejo ukinjati obstoječih horizontalnih in vertikalnih členitev na celotnem delu stavb.
25. člen
Pri oblikovanju pomožnih objektov in naprav veljajo enotni pogoji prejšnjih treh členov ter še:
– praviloma se grade pomožni objekti kot prizidek k stanovanjskim objektom ali gospodarskim objektom ali pa kot samostojni objekt znotraj dvorišča na zaledni strani,
– novi objekti morajo biti oblikovno in funkcionalno usklajeni z obstoječimi sosednjimi objekti, ob upoštevanju pogojev za graditev novih objektov,
– garaže za osebne avtomobile s tlorisno površino do 35 m2. V primerih, ko se objekt garaže dograjuje, mora biti nagib strešin v istem naklonu kot pri osnovnem objektu. Kritina naj bo enotne barve za obstoječi in novi objekt (prizidek),
– garaža kot samostojni objekt:
– višina – pritlični objekt
– streha – simetrična dvokapnica z naklonom med 22 in 25 stopinjami
– kritina – enaka kot za stanovanjske objekte.
26. člen
Pri dograjevanju in prenavljanju objektov veljajo enotni pogoji od prejšnjih štirih členov ter še:
– dopustna je nadzidava, gradnja prizidkov in pomožnih objektov, kolikor to dopušča velikost zemljišča. Pri razmerju zemljišče – objekti je potrebno upoštevati vse objekte (obstoječe in predvidene) na določenem zemljišču. Količnik pozidanosti je definiran za vsako konkretno naselje v podrobnim merilih,
– dozidava in nadzidava sme biti v taki velikosti, da objekt v celoti bistveno ne odstopa od gabaritov sosednjih objektov,
– nadzidave objektov so možne v obsegu meril in pogojev za graditev novih objektov,
– prizidek oziroma nadzidavo je potrebno oblikovati v skladno arhitektonsko celoto z obstoječim objektom,
– dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanja dediščine ali so v območjih, ki so opredeljena kot kulturna dediščina, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
27. člen
Za vzdrževalna dela na obstoječih objektih velja:
– načeloma je treba upoštevati vse prej naštete pogoje glede oblikovanja objektov,
– pri vzdrževanju je treba ohraniti prvotne elemente členitve fasad predvsem kamnite “portone” na objektih ali dvoriščnih zidovih ter še omete, elemente iz obdelanega kamena, ganke itd.,
– pri obnovi oziroma zamenjavi kritine na objektih mora biti nova kritina v zahtevanih barvah kot velja za druge objekte.
28. člen
Pri oblikovanju objektov za opravljanje obrtnih storitev veljajo vsa prej našteta določila za oblikovanje drugih objektov ter še:
– tlorisne dimenzije objekta izhajajo iz vrst dejavnosti, ki je v objektu,
– praviloma je etažnost objekta, ki je namenjen izključno opravljanju obrtnih storitev, le pritličen s streho; priporočljivo je, da so prostori in obrtna dejavnost v sklopu stanovanjskih objektov oziroma znotraj dvorišč; v tem primeru veljajo za etažnost enaki pogoji kot za druge objekte.
29. člen
Dopustna je sprememba namembnosti za storitveno obrt pod pogoji, da se zagotovijo normalni in varni dostopi, dovozi, potrebna parkirišča ter ne nastopajo prekomerni motilni vplivi na bivalno okolje.
30. člen
K pogojem za oblikovanje posegov na objektih v prostor v neposredni soseščini objektov ali v območjih, ki so razglašeni za spomenike naravne ali kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje pristojnega zavoda za varstvo dediščine.
31. člen
Urbana oprema odprtega prostora kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, kakor tudi pomožni in začasni objekti in naprave, reklamna znamenja in turistične oznake, morajo biti v posameznih ožjih območjih naselij oblikovno enotno po predhodno izdelanem celostnem konceptu, ki ga potrdi Občinski svet.
RUŠITVE IN ODSTRANITVE OBJEKTOV
32. člen
Dotrajani objekti ob javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa, oziroma varnost ljudi in imetja, ali predstavljajo potencialno nevarnost se odstranijo po postopku kot ga določa 6. točka 55. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 59/96).
Z odločbo upravnega organa na stroške lastnika. Za rušitve in odstranitev objektov se mora pridobiti lokacijsko dovoljenje na podlagi sanacijske zasnove.
3. Merila in pogoji urejanja zelenih površin
33. člen
Oblikovanje okolice objektov mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja in se mora podrejati večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Odprte površine, ki imajo javen značaj morajo biti urejene skladno z ambientalno podobo ožjega in širšega območja. Občinski svet določi upravljavca teh površin.
UREJANJE ZELENIH POVRŠIN
34. člen
Planiranje terena praviloma ni dovoljeno. Oporni zidovi so na vidni strani grajeni v naravnem kamnu maksimalne višine 1 m oziroma so terasasti z vmesno zasaditvijo. Pri urejanju okolice objektov je priporočljivo uporabiti avtohtone drevesne in grmovne vrste ter naravne materiale.
OBLIKOVANJE OGRAJ IN OBCESTNIH ZIDOV
35. člen
Ograje okoli funkcionalnega zemljišča je možno postaviti:
– ograja je lahko kamnita do maksimalne višine 1 m z možnostjo montažne lesene ali kovinske ograje,
– ograja pa je lahko tudi živa meja, kjer ne ovira splošne preglednosti prostora,
– višinske razlike na zemljiščih naj bodo praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami (travnatimi ali nizkimi grmovnicami). V primeru postavitve opornega zidu mora biti le ta intenzivno ozelenjen,
– dvoriščni zidovi so lahko višji in so skladni z gabariti objektov, ki tvorijo ulični niz,
– možna je postavitev ograje ob meji, če meja ni sporna.
36. člen
V primerih, ko ograja moti preglednost v cestnem prometu lahko občinski upravni organ odredi, da se zniža oziroma odstrani.
Vsaka novogradnja si mora urediti okolico vsaj v minimalnem obsegu v roku 3 let po izvršeni 4. gradbeni fazi.
4. Merila in pogoji glede določanja velikosti
gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
OBLIKOVANJE GRADBENIH PARCEL
37. člen
Velikost gradbene parcele mora biti prilagojena namembnosti objekta, njegovi velikosti ter naravnim in ustvarjenim danostim prostora.
Velikost gradbene parcele mora omogočiti zadovoljitev vseh spremljajočih prostorskih potreb osnovne dejavnosti, razen v primeru, če je že zagotovljeno njihovo skupno zadovoljevanje v širšem območju.
38. člen
Velikost gradbene parcele za enodružinsko stanovanjsko hišo ne sme odstopati od velikosti okoliških parcel v območju in naj bo oblikovana v konceptu starejše parcelacije in z upoštevanjem racionalne izrabe zemljišč.
Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo celotna površina zemljišča praviloma najmanj 1,5-krat večja od bruto etažne površine objekta.
Novograjeni objekti obrtne dejavnosti in kmetijsko gospodarski objekti imajo določene večje parcele oziroma najmanj 1,8-krat večje od bruto etažne površine predvidenega objekta.
DOLOČITEV FUNKCIONALNIH ZEMLJIŠČ
39. člen
Velikost funkcionalnega zemljišča se določa z lokacijsko dokumentacijo na osnovi namembnosti in velikosti objekta, naravnih in ustvarjenih danosti, ob upoštevanju predvidenega razvoja predvsem infrastrukturnih objektov in naprav ter omejitve uporabe zemljišča po posebnih predpisih.
Merila za določitev velikosti funkcionalnega zemljišča:
– za stanovanjske objekte je minimalna širina okrog objekta 2 m ter širina dovoza do objekta najmanj 2,5 m,
– za pomožne objekte se določi minimalni obseg funkcionalnega zemljišča in je 1,2 ob objektu in dostopu,
– za kmetijske gospodarske objekte je minimalna širina okrog objekta najmanj 2 m, velikost manipulativnega prostora mehanizacije najmanj v radiu 15 m, širina dovoza pa najmanj 3,5 m, kolikor zaradi podreditve obstoječi morfologiji okoliške zazidave ni potrebna posebej prilagojena zasnova,
– za proizvodne objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na velikost objekta, gostoto in racionalnost pozidave z vključitvijo vseh obstoječih in bodočih proizvodnih komunikacij z minimalno širino 3,5 m,
– za objekte, ki so namenjeni izključno opravljanju obrtnih dejavnosti, se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na tehnološke zahteve dejavnosti ter ob smiselnem upoštevanju meril za stanovanjske objekte,
– za vse objekte velja, da kolikor je dejanska parcela manjša od funkcionalnega zemljišča (ugotavljanje na osnovi navedenih meril), se upošteva dejanska površina parcele.
40. člen
V vsaki lokacijski dokumentaciji mora biti vrisano funkcionalno zemljišče, izmerjena njegova velikost ter izračunan faktor zazidljivosti (uzurpacija).
5. Merila in pogoji glede prometnega urejanja
41. člen
Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje ter v skladu s pogoji za varovanje območij in objektov, ki jih urejajo prostorski ureditveni pogoji.
42. člen
Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ustreznimi značilnostmi imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in pešpoti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišča ali na drugih prostorih, določenih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji voznega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom, zato mora za vsak tak poseg izdati soglasje soglasodajalec za promet.
43. člen
Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so načrtovane za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti na osnovi projektne dokumentacije, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi z komunalnim urejanjem.
44. člen
Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njimi ne ovira promet in da se ne poškoduje cest in cestnih objektov. Uredijo se lahko s soglasjem pristojnega upravljavca ceste.
Interni dovozi in pristopi naj bodo praviloma navezani na javno prometno omrežje s skupnim priključkom.
Pri graditvi oziroma rekonstrukciji cest, stavb in naprav ob cestah se priključki na cestno omrežje predvidijo v projektih za graditev oziroma rekonstrukcijo.
45. člen
S tem odlokom določamo naslednje odmike novih objektov od vaških poti:
– stanovanjski objekti – najmanj 5 m od roba cestišča,
– centralni objekti in turistično-gostinski objekti – najmanj 6 m,
– proizvodni objekti – najmanj 8 m,
– pomožni objekti – najmanj 4 m.
Odmik od teh določil je možen, če to narekuje način obstoječe pozidave, oblikovanje uličnega niza ali gradbene črte ali konfiguracije terena, pod pogojem, da z njim soglaša upravljavec ceste oziroma poti. Za te primere je nujno predhodno izdelati zasnovo umestitve objekta v prostor glede na ožjo okolico in sosednje objekte. Zasnova je sestavni del lokacijske dokumentacije.
46. člen
Za zagotavljanje mirujočega prometa je potrebno pri novogradnjah, dozidavah in nadzidavah zagotoviti možnost parkiranja.
Za stanovanjske objekte se zagotovi poleg garažnega mesta v objektu tudi vsaj eno odstavno mesto na investitorjevem zemljišču. Kolikor se v stanovanjskem objektu opravlja tudi dejavnost, je potrebno prišteti potrebna parkirišča tudi za konkretno dejavnost.
47. člen
Pri objektih različnih dejavnosti pa je potrebno zagotoviti primerno število parkirišč na zemljišču investitorja glede na dejavnost. Za vsako dejavnost je nujno zagotoviti vsaj eno parkirno mesto za stranke. Za poslovalnice z večjo površino uredimo eno parkirno mesto pa sledečem razrezu:
– 30 m2 površine trgovskega objekta – brez skladiščnih površin
– 50 m2 površine poslovnega objekta
– 75 m2 družbena in kulturna dejavnost
– 60 m2 šolskega objekta
– 3 zaposlene v industrijskih objektih
– 6 gledalcev za športna igrišča
– od 3 do 5 ležišč v prenočitvenih objektih
– 10 sedežev v gostinskih lokalih
– 10 sedežev za gledališča in kulturne dvorane.
Kolikor investitor ne zagotovi primernega števila parkirišč na svojem zemljišču, mora soinvestirati v bližnje javno parkirišče v proporcionalnem delu. Če v radiju 300 m ni možnosti zagotoviti parkirišč se dejavnost ne more opravljati.
48. člen
Na vseh avtobusnih postajališčih morajo biti urejena izogibališča zadostne širine in dolžine za nemoteno ustavljanje avtobusov izven cestišča. Lokacije naj bodo izbrane na ravnih odsekih cest, izven križišč na preglednem delu ceste. V strnjenih naseljih, kjer ni možna drugačna rešitev je dovoljeno ustavljanje avtobusov na zato označenih mestih (horizontalna in vertikalna signalizacija).
Postajališča naj bodo primerno urejena za čakanje, vstopanje in izstopanje. Ti prostori naj bodo izvedeni v trdem nezdrsljivem tlaku in dobro osvetljeni ter po možnosti ločeni od ostalih površin.
49. člen
Pri načrtovanju javnih poti, površin za pešce in zelenih površin je potrebno upoštevati sledeče usmeritve:
– višinske ovire morajo biti zgrajene tako, da omogočajo gibanje tudi ljudem s telesnimi okvarami,
– omogočeno mora biti strojno čiščenje javnih površin,
– omogočeno mora biti strojno čiščenje v zimskem času – pluženje in posipavanje,
– zagotovljena mora biti pretočnost prometa komunalnih vozil. Morebitne slepe ulice morajo imeti dovolj velika obračališča za smetarska vozila in vozila s priključki za zimsko službo,
– vozišča ulic morajo biti načrtovana za najmanj 10 t nosilnosti osnega pritiska.
50. člen
Od železniških tirov morajo biti vsi novi objekti oddaljeni najmanj 20 m, izjemoma se lahko dovoli manjši odmik s soglasjem pristojnega železniškega gospodarstva.
51. člen
V kolikor so odmiki od predpisanih prometnic, cest, poti, železniških prog manjši od zgoraj navedenih, mora investitor podpisati izjavo, da pristaja na pogoje, ki so obremenjeni s hrupom in vibracijami in ne bo zahteval povračil iz tega naslova.
6. Merila in pogoji glede komunalnega urejanja
zemljišča
52. člen
Da bi v ureditvenih območjih naselij zagotovili primerne bivalne in delovne pogoje, je potrebno pri vseh posegih v prostor upoštevati normativne za opremljanje naselij s komunalno infrastrukturo.
Komunalna oprema obsega:
– omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– omrežje in naprave za zbiranje, odvod in dispozicijo odplak,
– zbiranje in odvoz odpadkov,
– elektro omrežje,
– telefonsko omrežje in naprave,
– plinovodno omrežje,
– proste javne površine,
– pokopališča.
Za izdajo lokacijskega dovoljenja za lokacijo infrastrukturnih objektov in naprav se po tem odloku izdela lokacijsko dokumentacijo.
53. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa in zvez.
54. člen
Načrti komunalnih naprav morajo upoštevati zasnove in strokovne osnove, ki so jih izdelale pooblaščene delovne organizacije in v skladu z določili predpisov in pravilnikov veljavnih na območju Občine Sežana.
Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezno obrambno zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.).
VODOOSKRBA
55. člen
Na območjih z javnim vodovodnim omrežjem je nujna priključitev na to omrežje pod pogoji upravljavca, skladno z odlokom o pogojih za dobavo in odjem vode na območju Občine Sežana (Uradne objave, št. 20/91).
Na območjih, kjer javnega vodovoda ni, se objekti priključujejo na lokalne vodne vire ali si morajo investitorji izvesti primerno individualno vodooskrbno napravo v skladu s higienskimi in zdravstvenimi pogoji (lovilni sistem s kapnico, lastni izvir, dovoz s cisternami). Priključitev na lokalne vodne vire je možna po pogojih upravljavca ter z upoštevanjem strokovnih osnov za zavarovanje lokalnih vodnih virov v Občini Sežana, ki jih je izdelal Geološki zavod Ljubljana v oktobru 1997.
ODVODNJAVANJE ODPLAK
56. člen
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi. V naseljih, kjer se zgradi fekalna kanalizacija ali je planirana izgradnja, se morajo priključiti na javno kanalizacijsko omrežje najkasneje v enem letu po izgradnji fekalnega kolektorja oziroma začetku obratovanja čistilne naprave. Ravnanje s komunalnimi in padavinskimi vodami mora biti načrtovano v skladu z odlokom o javni kanalizaciji v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 56/96) in pravilnikom z normativi o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 56/96).
Odvozi iz čistilnih naprav se izvedejo praviloma na urejeno centralno odlagališče odpadkov pod posebnimi pogoji, ki jih je dolžen zagotoviti upravljavec.
V naseljih, kjer le-te ni, je investitor dolžan speljati odplake v nepropustno triprekatno greznico, ki mora biti izdelana po veljavnih higienskih in sanitarno-tehničnih predpisih. V lokacijski dokumentaciji je nujno opredeliti pod kakšnimi pogoji se lahko spuščajo vode iz greznic, skladno s pogoji vodnega gospodarstva.
V posameznih naseljih je prepovedan izpust greznic preko ponikovalnic, zato je nujno občasno praznjenje greznic. Praznjenje greznic mora biti organizirano po načrtu komunalne storitve skladno z veljavnimi predpisi.
Pri urejanju gnojišč pri objektih kmetijske proizvodnje je potrebno upoštevati predpise s tega področja ter pogoje zdravstvene inšpekcije. Gnojne jame morajo delovati kot zaprt sistem brez možnosti izcejanja v podtalje.
Meteorne vode iz asfaltnih površin, parkirišč, manipulativnih platojev in drugih odprtih površin se morajo speljati preko za to posebej dimenzioniranih lovilcev olj in maščob v ponikovalnico.
KOMUNALNI ODPADKI
57. člen
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje, sortiranje in odlaganje odpadkov je določeno z odlokom o obveznem zbiranju komunalnih odpadkov ter čiščenju javnih površin na območju Občine Sežana (Uradne objave, št. 20/91). V Občini Sežana se izvaja prinašalni sistem zbiranja komunalnih odpadkov, zato se uporabljajo skupne posode za zbiranje komunalnih odpadkov – za več gospodinjstev skupaj. Posode za zbiranje komunalnih odpadkov morajo biti standardizirane.
V naseljih mora pooblaščena organizacija za odvoz odpadkov iz gospodinjstev in smeti mora s pristojnimi službami določiti mesta za postavitev skupinskih posod za odpadke in poskrbeti za njihov redni odvoz na urejeno komunalno deponijo. Za ureditev lokacij skupinskih posod za odpadke se izdela dokumentacija za izvedbo ureditve samega prostora ob priglasitvi del.
Urejena ploščad za posode za odpadke mora biti dobro dostopna za peš in dostavni promet, dobro osvetljena, ne sme prepuščati izcedne vode v podtalje in ne sme skupaj s kontejnerjem in ozelenitvijo predstavljati oviro pri preglednosti prometa.
ELEKTRO OMREŽJE
58. člen
Vsi objekti, razen pomožnih objektov morajo biti priključeni na javno električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v elektro-energetskem soglasju.
OMREŽJE ZVEZ
59. člen
V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežja. Praviloma se predvidi možnost priključitev vseh objektov na telefonsko omrežje pod pogoji upravljavca.
Za sprejem radijskih in televizijskih programov je možna izgradnja repetitorjev, satelitskih in drugih anten. Možno je zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo. Mikrolokacija teh antenskih objektov ali naprav mora v lokacijskem postopku opredeliti odnos do širšega prostora z upoštevanjem dominant, vedut in vpetost v krajinski vzorec.
CESTNO OMREŽJE
60. člen
Dovoljena je rekonstrukcija lokalnih in vaških cest. Izjemoma je dovoljena taka novogradnja manjših odsekov lokalnih cest, ki bistveno prispeva k izboljšanju in varnosti cestnega prometa. Vsa merila in pogoje za trase lokalnih cest se ugotavlja v lokacijskem postopku, kjer je nujno definirati sanacijsko ureditev tangiranih obcestnih zemljišč.
POKOPALIŠČA
61. člen
Širitve pokopališč so možne v skladu z veljavno zakonodajo. Načrtovanje širitev se dimenzionira na 30-letne potrebe. Pri širitvah, ureditvah ter drugih posegov v območje pokopališča pa veljajo pogoji:
– širitve se dovoljujejo na območje proti odprtemu prostoru (ne v smeri naselij),
– pokopališča naj imajo 10-metrski varovalni pas,
– v vplivnem pasu 100 m se pogoji bivanja in delovanja prilagodijo nemotenemu delovanju pokopališč,
– obstoječe kamnite zidove okrog pokopališč se mora kot krajinske značilnosti ohraniti ter jih pri širitvah logično dopolniti,
– aktivna pokopališča se opremijo z mrliškimi vežicami kot poslovilni objekti, ki se jih uporablja skladno higiensko zdravstvenimi ukrepi.
62. člen
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije za širitev pokopališč je potrebno poleg ureditev grobnih polj definirati tudi pogoje ureditve dostopov, slovesnostih ploščadi, ureditev prostorov za odpadke, oskrbo z vodo. Pred izdajo dovoljenj je potrebno pridobiti pozitivno soglasje pristojne službe za varstvo voda, ki opredeli pogoje glede izcednih vod.
7. Merila in pogoji glede varovanja naravne in
kulturne dediščine
63. člen
Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določil sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili določili razglasitvenega dokumenta.
Vsa izdelana strokovna gradiva s prikazom vrste spomenika ali znamenitosti in načina varovanja so sestavni del tega odloka. Pri konkretnem posegu v gravitacijsko območje spomenika ali znamenitosti pristojen zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine izdela posebne dopolnilne pogoje oziroma smernice. Vsa strokovna gradiva in smernice je izdelovalec lokacijske dokumentacije dolžan upoštevati, ki jih nato upravni organ definira v lokacijskem dovoljenju.
64. člen
V skladu z dogovorjenimi cilji ohranjanja identitete prostora je nujno na podlagi lokacijskega ogleda opredeliti občutljivost posega na ohranjanje tipike arhitekturne krajine. Pri posegih, ki posežejo v vplivno območje teh kvalitet je nujno predhodno izdelati zasnovo tako, da ustvari vsebinsko, likovno, simbolno, hierarhično in ekološko kvalitetno nadgradnjo identitete arhitekturne krajine, hkrati pa zagotavlja jasno izraženo kontinuiteto identitete prostora. To zasnovo naj izdela le strokovno usposobljena organizacija.
8. Merila in pogoji glede varovanja okolja
65. člen
Pred posegom v prostor, ki ima kakršenkoli vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), podzakonskih in občinskih predpisov, ki urejajo varstvo okolja.
66. člen
Pri varstvu okolja je nujno paziti na:
– zaščito vodotokov pred onesnaževanjem,
– zaščito vodnih virov,
– organizacijo odvoza komunalnih odpadkov in sekundarnih surovin, njih sortiranje in deponiranje,
– sanacijo neurejenih odlagališč odpadkov,
– sanacijo območij, ki so izpostavljena hrupu in preprečevanju nastajanja novih virov hrupa znotraj naselja,
– sanacijo industrijskih virov onesnaževanja zraka in preprečevanje nastajanja novih oziroma njihove zgostitve v območjih, ki so že danes obremenjena,
– skladiščenje tekočih goriv in naftnih derivatov,
– vzdrževanje obstoječih in urejanje novih posebnih in splošnih javnih zelenih površin, ki so: javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, posamezne skupine dreves, posamezno drevo, ki je za naravno okolje pomembno, zelene površine pri stanovanjskih naseljih, zelenice ob javnih komunikacijah in vodnih površinah, ob spomenikih in zgodovinskih objektih, športna in otroška igrišča, šolski vrtovi, pokopališča in območja namenjena vrtičkarjem,
– varovanje kakovostnega naravnega prostora in saniranje degradiranih površin.
VARSTVO VODNIH VIROV
67. člen
Ureditveno območje naselij v nekaterih primerih (Vrabče, Veliko polje) že danes sovpada z varstvenimi pasovi vodnih virov, tako z ožjem varstvenim območjem 2. cone s strogim režimom, kot tudi širšim varstvenim območjem 3. cone s sanitarnim režimom. Vsi posegi prenove in novih posegov so na teh območjih podvrženi režimom, ki so opredeljeni v strokovnih osnovah za varovanje lokalnih vodnih virov v Občini Sežana, ki jih je izdelal Geološki zavod Ljubljana v oktobru 1997.
VARSTVO PRED HRUPOM
68. člen
Znotraj ureditvenih območij naselij je potrebno s tehničnimi ukrepi zagotoviti primerno raven hrupa tako, da raven hrupa ni presežena glede na opredelitev pretežne namembnosti območja skladno z veljavnimi predpisi.
VARSTVO TAL
69. člen
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali v podtalje.
Gradnja proizvodnih objektov tudi farm mora imeti izdelano študijo obremenitve okolja (PVO) s strani pooblaščene organizacije.
Za vse izkope zemlje se določijo pogoji v lokacijski dokumentaciji skladno z občinsko politiko o ravnanju s plodno zemljo. Za izkope iz vrtač se mora izdelati lokacijska dokumentacija, s katero se določi način, količina izkopa in sanacija vrtače po opravljenem izkopu. Za take posege se mora pridobiti lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
ZELENE POVRŠINE
70. člen
S tem odlokom se obravnavajo naslednje zelene površine v območju naselij:
– javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
– zelenice v stanovanjskih in industrijskih kompleksih,
– zelenice v centru naselij,
– zelenice ob javnih komunikacijskih površinah,
– zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih, posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
– zelene površine v sklopu rekreacijsko-športnih kompleksov,
– zelenice v sklopu pokopališč,
– zelenice kot ločnice med posameznimi dejavnostmi.
71. člen
Zelene površine pa se delijo glede na rabo in način vzdrževanja:
– zelene površine za skupno rabo, s katerimi gospodarijo komunalne organizacije in krajevne skupnosti,
– zelene površine z omejeno skupno rabo, s katerimi gospodarijo upravljavci, uporabniki ali lastniki in so ob proizvodnih, oskrbnih, vzgojno-varstvenih objektih, šolah, infrastrukturnih objektih, športno-rekreacijskih objektih ter več stanovanjskih objektih,
– zelene površine za individualno rabo so zelene površine ob individualnih stanovanjskih objektih.
72. člen
Za ureditev novih in prenovo obstoječih zelenih površin za skupno rabo ter zelenih površin z omejeno skupno rabo se izdela zasaditveni načrt, ki definira zasnovo, razporeditev programskih prvin kot so komunikacije, vegetacija, gradbeni elementi, komunalna infrastruktura in naprave, način varovanja naravnih prvin ter eventualno opremo.
Na teh površinah je prepovedano sekanje drevja kot vsi posegi vanje, ki niso skladni načrtom zasaditev in namembnostjo površin.
73. člen
Lastniki in investitorji površin za skupno in omejeno skupno rabo so dolžni vzdrževati, prenoviti ali na novo urediti zelene površine v skladu z izdelano zasaditveno zasnovo s pozitivnim mnenjem pristojnega občinskega organa.
IV. KONČNE DOLOČBE
74. člen
Legalizacija že zgrajenih objektov in naprav zgrajenih brez dovoljenja je možna samo, za tiste objekte, ki so znotraj ureditvenega območja naselij in izpolnjujejo pogoje tega odloka.
75. člen
Izdelovalec lokacijske pogoji in dokumentacije za pridobitev dovoljenja je obvezen vse elemente in odnose v prostoru, ki so navedeni v tem odloku opredeliti v lokacijski dokumentaciji, oziroma pridobiti ustrezno strokovno idejno rešitev, ki te odnose definira.
76. člen
Občinski organ, pristojen za urejanje prostora, lahko pred izdelavo v lokacijskih pogojih za posamičen poseg v prostor zahteva analizo širših prostorskih pogojev v območju, če je to potrebno:
– za ugotavljanje in odpravo motenj, ki jih investitor že povzroča z obstoječo dejavnostjo,
– za ugotavljanje morebitnih sprememb splošnih pogojev v območju, ki so nastale postopoma skozi daljše obdobje,
– za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom prostora glede razreševanja njihovih prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s posamičnimi posegi onemogočili nevarnost racionalne izrabe prostora,
– za zagotovitev enotnega oblikovanja širšega območja.
Upravni organ lahko v navedenih primerih dovoljenje za nov poseg v prostor pogojuje s predhodno ureditvijo širših prostorskih pogojev.
Upravni organ mora pred izdajo dovoljenja obravnavati skupaj s pristojnimi organi in organizacijami vse kompleksnejše posege v prostor, ki po podrobnih merilih in pogojih za posamezna območja urejanja in morfološke enote zahtevajo strokovno preveritev.
77. člen
Prostorski ureditveni pogoji so občanom in skupnostim stalno na vpogled na Občini Sežana ter na Upravni enoti Sežana.
78. člen
Nadzor nad izvajanjem tega opravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
79. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradne listu RS.
Št. 06202-5/02-6
Sežana, dne 8. julija 2002.
Župan
Občine Sežana
Miroslav Klun l. r.
