Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93 in na podlagi 7. člena statuta Občine Žiri (Uradni V. Gor. št. 18/99), je Občinski svet občine Žiri na 21. redni seji dne 10. 9. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji, ki jih je izdelal PA – ARHING Ljubljana pod št. projekta 21/92-A v januarju 1993 in dopolnil junija 1993 in spremembe in dopolnitve PUP za del območja P1 – gospodarska cona Žiri, ki jih je izdelal Domplan d.d. Kranj. Bleiweisova 14, Kranj pod št. projekta UD 326-68/98, v decembru 1999 in spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območja CŠR 1 Ureditveno območje Mršak, S 15 ureditveno območje Stare Žiri, ŠR 2 Ureditveno območje Goropeški grič, ŠR 3 Ureditveno območje v dolini Račeve, GO Ureditveno območje deponije gradbenih odpadkov, ki jih je izdelal Domplan d.d. Kranj, Bleiweisova 14, Kranj, pod št. projekta UD 355-68/02 v juniju 2002, ki ob upoštevanju dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Škofja Loka podrobneje usmerjajo posege na območju občine, razen na območjih, kjer so sprejeti in veljajo prostorski izvedbeni načrti.

Prostorski ureditveni pogoji veljajo za upravno odločanje o graditvi ali prenovi objektov in naprav in za druge posege v prostor, ki trajno spreminjajo njegovo namensko rabo, bivalne in delovne pogoje, ekološke razmere v naravi ali krajinske značilnosti.

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih
– prikaz iz prostorskih sestavin planskih aktov v M 1: 25000
– prikaz vseh varovanih območij
– obrazložitev in utemeljitev pogojev za posege v prostor
– soglasja pristojnih organov in organizacij.

Prostorski ureditveni pogoji obsegajo:

I.       Splošne določbe
II.      Splošni in podrobnejši pogoji za vrste posegov v
         prostor
III.     Mejo, obseg in funkcija območja oziroma naselja ter
         vrsta posegov
IV.      Skupna merila in pogoji za posege v prostor:
1.       Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in
         ostalih posegov v prostor
2.       Merila in pogoji glede posegov na kmetijska in gozdna
         zemljišča
3.       Merila in pogoji glede komunalnega urejanja zemljišč
4.       Merila in pogoji glede prometnega urejanja zemljišč
5.       Merila in pogoji glede določanja velikosti gradbenih
         parcel in funkcionalnih zemljišč ter njihovo urejanje
6.       Merila in pogoji glede varovanja naravne in kulturne
         dediščine
7.       Merila in pogoji glede varovanja okolja
8.       Merila in pogoji za urejanje zelenih površin
9.       Urejanje prostora za obrambo in zaščito

V. KONČNE DOLOČBE

Prostorski ureditveni pogoji so prostorski izvedbeni akt in so podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije in neposredna podlaga za upravno odločanje za posege v prostor.
Lokacijska dokumentacija za enega ali več objektov se izdela na podlagi strokovnih osnov in situacije predvidene rabe površin znotraj ožjega območja v skladu z določili PUP.
Zaradi posebnega varstva dobrin splošnega pomena varstva okolja in racionalne izrabe prostora na območju občine mora lokacijska dokumentacija vsebovati analizo in utemeljen predlog rešitev odvisno od lokacije posameznega posega.
Spremembe funkcije objektov so dopustne v takšni meri, da se ne spreminja oziroma ogroža pretežna namembnost območja oziroma naselja.
Vpliv novih dejavnosti na okolje ne sme presegati zakonsko dovoljenih meja.

Pri vseh posegih v okolje, s katerimi ustvarjamo nov odnos v prostoru, ki ima pričakovan večji vpliv na okolje in prostor, lahko izda upravni organ, pristojen za varstvo okolja in urejanje prostora na zahtevo investitorja podrobnejše smernice za izdelavo lokacijske dokumentacije.
Upravni organ lahko v primerih iz prejšnjega odstavka zahteva od investitorja posebne ekspertize, še posebej kadar gre za pomembne in tehnično zahtevne objekte ter zazidave večjih površin.
Če vseh pogojev, ki izhajajo iz podanih smernic upravnega organa, ni moč izpolniti, takšna dejavnost na lokaciji ni dovoljena.

Posegi v prostor pri javnih objektih in na javnih prostorih morajo biti načrtovani tako, da bo tudi telesno prizadetim občanom omogočen neoviran dostop do objektov in naprav ter njihova uporaba.
Tudi pri prenovi posameznih delov naselij in objektov je potrebno poskrbeti za odpravo obstoječih arhitektonskih ovir.

V obravnavanih območjih in naseljih so dovoljeni naslednji posegi, kolikor v tem odloku ni določeno drugače:
1. redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav,
2. adaptacije,
3. rekonstrukcije,
4. prizidave,
5. nadzidave,
6. gradnja objektov in naprav za potrebe komunalne ureditve, prometa, zvez in energetike,
7. urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč ter vodnogospodarske ureditve,
8. postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak, stojnic in spominskih obeležij,
9. gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost objektov in ljudi,
10. gradnja objektov in naprav za izkoriščanje in raziskovanje mineralnih surovin (kamnolomi) in njihova sanacija.

Poleg navedenih posegov so v posameznih tipih območij oziroma naselij dovoljeni še:
A) Območja in strnjena naselja s pretežno stanovanjsko zazidavo:
1. novogradnje,
2. sprememba namembnosti za,
– stanovanja,
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov kot npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ipd.
4. urejanje odprtih površin kot so zelenice, parki, športne površine, otroška igrišča, pešpoti, ploščadi, parkirišča, postavitev mikrourbane opreme.
B) Območja in strnjena naselja z mešano stanovanjsko – kmečko zazidavo:
1. novogradnje,
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja,
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah,
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti.
3. postavitev pomožnih objektov kot npr. garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje, drvarnice, ipd.
4. postavitev pomožnih objektov za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij,
5. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme.
C) Območja in naselja s pretežno kmečko zazidavo:
1. novogradnje,
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja,
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah,
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov,
4. pomožni objekti za kmetijsko dejavnost v sklopu kmetij,
5. urejanje odprtih površin in postavitev mikrourbane opreme,
D. Območja s pretežno počitniško zazidavo:
1. novogradnje kot zaključitev obstoječih območij,
2. sprememba namembnosti pod posebnimi pogoji za:
– stanovanja,
– potrebe podjetništva ter terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
3. postavitev pomožnih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, razen počitniških objektov.
E) Območja in naselja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti:
1. novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov tako, da ne bodo onemogočale celovite zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,
2. sprememba namembnosti za:
– stanovanja,
– potrebe kmetijstva,
– potrebe podjetništva, terciarne in kvartarne dejavnosti,
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij,
F) Območja naselij, ki po pretežni namenski rabi prostora niso namenjena poselitvi:
1. na površinah namenjenih za kmetijstvo in gozdarstvo:
– gradnja objektov in naprav namenjenih kmetijski in gozdarski funkciji,
– agrooperacije in pogozditve,
– gradnja pomožnih objektov za potrebe primarne in gozdarske funkcije,
2. novogradnja skladna s 4. točko 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86),
3. postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov in kmetij,
4. novogradnje izven trajno varovanih kmetijskih zemljišč, varovanih gozdov in gozdnih rezervatov, ob upoštevanju krajinske tipike (samotne kmetije, zaselki, razloženo naselje) in ostalih pogojev tega odloka skladno s 5. točko 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 17/86),
5. sprememba namembnosti obstoječih objektov, razen pomožnih objektov, za:
– stanovanja,
– potrebe kmetijstva ter za potrebe dopolnilnih in dodatnih dejavnosti na kmetijah,
– potrebe podjetništva, terciarnih in kvartarnih dejavnosti,
6. gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije, gostinstva in turizem,
7. določitev funkcionalnih zemljišč obstoječim objektom.

1. V območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom predvidena izdelava prostorskih ureditvenih pogojev – stalni PUP (S).
2. V območjih in naseljih, za katere je z dolgoročnim in srednjeročnim planom predvidena izdelava izvedbenih načrtov – začasni PUP (Z).
Žiri
A) Stanovanjska območja
B) S1 – ureditveno območje – Dobračeva (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
– Za naselje veljajo pogoji II. varstvenega režima za varovanje urbanistične dediščine.
S2 – ureditveno območje Rakulk (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter površine za predvideno stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
S3 – ureditveno območje – Stara vas (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S4 – ureditveno območje Stara vas (S)
– Obsega obstoječo novejšo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter površine predvidene za gostejšo individualno stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
S5 – ureditveno območje Stara vas (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
S6 – ureditveno območje – Stara vas (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
V vseh treh conah so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
S8 – ureditveno območje vzhodno od centra (S)
– Obsega obstoječo blokovno gradnjo in obstoječo individualno stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S11 – ureditveno območje Polje – Ob šoli (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S12 – ureditveno območje Plastuhova grapa:
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo,
– Obsega območje ZN Plastuhova grapa,
– Območje ohranja mešano funkcijo,
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
S13 – ureditveno območje ob cesti za Račevo (S)
– Obsega manjše skupine razpršene stanovanjske gradnje in obstoječih kmetij ter manjšo površino za stanovanjsko gradnjo z oskrbnimi dejavnostmi.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
S13/1 – ureditveno območje Nova vas (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije, ki so raztresene v 1. območju kmetijskih zemljišč.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S14 – ureditveno območje Melcova grapa (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladni z 8. in 9. B členom.
S 15 – ureditveno območje Stare Žiri
– Obsega površine predvidene za stanovanjsko gradnjo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
Pogoji za posamezne posege v S 15 so:
– višinski gabarit je praviloma P + 1 + M
– kritina mora biti temno siva
– naklon streh mora biti od 40–45º
– pritličja je možno nameniti javnemu programu (trgovina, gostinstvo).
– upoštevajo naj se posebni arhitekturni členi ulične pozidave v centru starih Žirov: frčade, venci, portali, okviri oken, razmerja in oblike oken naj se podrejajo kvalitetnim oblikovalskim rešitvam značilnim za Žiri
– pred posameznimi posegi na območje je potrebno predvideti komunalno infrastrukturo in glavno dostopno cesto, ob kateri bodo nizani objekti; sistem pozidave naj sledi vzorec ulične pozidave Starih Žirov.
S16 – ureditveno območje Pod Žirkom (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom, pri posegih je potrebno upoštevati “Predlog strokovnih osnov za prenovo Žirov”, ki jih je izdelal FAGG v letu 1991.
– Pri stavbah Pod Žirk 11 in 13 je potrebno posege posebno skrbno načrtovati.
S17 – ureditveno območje južno od centra Starih Žirov
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja pretežno stanovanjsko funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom, pri posegih je potrebno upoštevati “Predlog strokovnih osnov za prenovo Žiri”, ki jih je izdelal FAGG v letu 1991.
– Posegi na objektih na C XXXI divizije 150, 151, 152 in na Taboru 7 zahtevajo posebno skrben pristop.
S18 – ureditveno območje Ušni konec (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo in kmetije, ki so raztresene v 1. območju kmetijskih zemljišč.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. F členom.
V ostalem območju naselja Žiri so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S 21 – ureditveno območje Goropeke (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, kmetije, cerkev in površine za stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom, v vplivnem območju cerkve Sv. Janeza Krstnika so dovoljeni posegi na podlagi mnenja pristojne spomeniško varstvene službe.
V ostalem območju naselja so posegi dovoljeni skladno z 8. in 9. F členom, za obstoječe počitniške objekte so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom.
S 24 – ureditveno območje Ledinica (S)
– Obsega obstoječe kmetije, obstoječo stanovanjsko gradnjo in cerkev Sv. Ane.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C členom.
– Za posege v vplivnem območju cerkve Sv. Ane je potrebno pridobiti mnenje pristojne spomeniško varstvene službe.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S28 – ureditveno območje Račeva (S)
– Obsega obstoječe kmetije in obstoječo stanovanjsko gradnjo.
– Območje ohranja funkcijo mešanega naselja.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
S30 – ureditveno območje Selo (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, obstoječe kmetije ter objekte centralnih dejavnosti.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. B členom.
V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
C) Proizvodno–poslovna območja
P1 – ureditveno območje gospodarske cone:
– Obsega območje površine Alpine, Etikete, KGZ Merkator Sora, Kladivar in Mapro.
– V območju so dovoljeni vsi posegi za funkcionalno zaokrožitev obstoječe proizvodnje, vsi posegi v zvezi z ekološko tehnološko sanacijo ter izgradnja potrebne komunalne opreme in prometne infrastrukture (povezovalni cestni križ).
– Dovoljena je gradnja trgovsko poslovnih dejavnosti in proizvodnih programov, ki niso ekološko problematični,
– Območje bo napajano ob cesti, katere trasa je določena na robu območja PUP.
– V ureditvenih območjih posameznega uporabnika cone se upoštevajo uvoz in ureditev zadostnih parkirnih površin neposredno ob napajalni cesti.
P2 – ureditveno območje Mizarstvo Žiri (Z)
– Obsega obstoječe površine navedene dejavnosti v naselju Dobračeva
– V območju so dovoljeni vsi posegi za funkcionalno zaokrožitev obstoječe proizvodnje, posegi v zvezi z ekološko – tehnološko sanacijo ter izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
P3 – ureditveno območje Račeva (S)
– Obsega površine nekdanje opekarne, kjer je urejena proizvodnja podjetja Vibro.
– V območju so dovoljeni posegi za funkcionalno zaokrožitev proizvodnje, posegi v zvezi z ekološko sanacijo in izgradnja potrebne komunalne in prometne infrastrukture.
OS – ureditveno območje Obrt in stanovanja (Z)
– Obsega območje med industrijsko cono ob Kladivarju in pretežno stanovanjsko gradnjo ob cesti 31. divizije.
– Območje je namenjeno za proizvodno in storitveno dejavnost ter stanovanja.
– V območju so dovoljeni vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.

C) Območja centralnih dejavnosti
SC1, SC2, SC4 – ureditvena območja Center Žiri, Ob cerkvi in Stara vas (S)
– Obsegajo obcestni niz stanovanjskih objektov od cerkve do Dobračeve in centralne dejavnosti (Partizan, Zadružni dom, blagovnica, obstoječa bencinska črpalka, zdravstveni dom, šola, vrtec, cerkev Sv. Martina, policija).
– Območje ohranja prevladujočo centralno funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom, razen v območju obstoječe bencinske črpalke, kjer so dovoljena le nujna vzdrževalna dela.
Poudarek na celotnem območju je dan izrabi pritličij obstoječih objektov za centralne funkcije oziroma revitalizaciji obstoječih objektov družbenega standarda vključno z zunanjo ureditvijo (mikrourbana oprema).
Vsak od posegov mora upoštevati lokalno tipiko, tradicionalne elemente, velikost, oblikovanost in barvitost.
Postavitve kioskov so dopustne skladno s 6. členom tega odloka.
Pogoji za posamezne posege so:
– gradbena linija se delno umika od obstoječega cestišča,
– max. višinski gabarit je P + 2 + M,
– zaradi visoke talne vode podkletitve niso predpisane,
– naklon strehe mora biti praviloma večji od 40º, smer slemena vzdolžna na objekt oziroma vzporedna s komunikacijo, kritina pa siva (zareznik) ali temna (eternit),
– fasade naj bodo klasično ometane, s poudarjenimi arhitekturnimi elementi – okenski okvirji, portali, venci, rozete,
– okenske in vratne odprtine morajo biti osno ene nad drugo s poudarjenim ritmom polno – prazno,
– ulične fasade morajo delovati v smislu mestotvornosti – meščanski karakter,
– pritličja morajo biti namenjena poslovnim dejavnostim,
– vrata in izložbena okna pri lokalih morajo biti oblikovana po primerih tradicionalnega oblikovanja ali moderneje oblikovana z upoštevanjem izhodišč tradicije,
– javne površine naj se praviloma tlakujejo (betonski tlakovci, plošče, granitne kocke).
Znotraj območja se nahajajo tudi nekateri objekti kvalitetnejše stavbne dediščine, pri katerih je potrebno upoštevati Predlog strokovnih osnov za prenovo Žiri, ki jih je izdelal FAGG v letu 1991 ter mnenja pristojno spomeniško varstvene službe.
SC3 – ureditveno območje Stari del Žirov (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti ter pomembnejše objekte s spomeniško varstvenega vidika.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladni z 8. in 9. A členom.
Pogoji za posamezne posege so:
– višinski gabarit je praviloma P + 1 + M,
– kritina mora biti siva (zareznik),
– naklon streh mora biti praviloma od 40–45º,
– pritličja naj se praviloma namenijo javnemu programu,
– ohranjajo naj se posebni arhitekturni členi: frčade, venci, portali, okviri oken, razmerja in oblike oken naj se podrejajo kvalitetnim oblikovalskim rešitvam, značilnim za Žiri
– jedro ob stari šoli (Štalerjeva hiša) naj se v celoti nameni za javni program.
Pri posegih je potrebno upoštevati Predlog strokovnih osnov za prenovo Starih Žirov, ki jih je izdelala FAGG v letu 1991 ter mnenje spomeniško varstvene službe pri posegih na objektih pomembnejše stavbne dediščine.
SC5 – ureditveno območje Center Dobračeva (S)
– Obsega obstoječo stanovanjsko gradnjo, objekte centralnih dejavnosti ter pomembnejše objekte s spomeniško varstvenega vidika.
– Območje ohranja mešano funkcijo.
– Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. A členom.
– Za območje veljajo pogoji II. varstvenega režima za varstvo urbanistične dediščine.
CŠR1 – ureditveno območje Mršak
– Obsega območje med Poljansko Soro in cesto v Goropeke.
– Namenjeno je gradnji objektov za potrebe terciarnih, kvartarnih dejavnosti in izgradnjo obvoznice do novega mostu.
– Dovoljeni so vsi posegi v skladu z 8. in 9 A členom.
Pogoji za posamezne posege v CŠR1 so:
– uskladitev trase obvoznice,
– uskladitev napajalnih cest,
– uskladitev posameznih infrastrukturnih objektov in naprav,
– oblikovanje objektov se predvidi glede na funkcijo.
ŠR2 – ureditveno območje Goropeški grič
– Obsega območje SZ dela Goropeškega griča in je namenjeno celoletni rekreaciji. Dovoljeno je vzdrževanje objektov in naprav ter manjši posegi, ki so potrebni za normalno obratovanje smučarskih kapacitet.
– Dovoljeni so posegi skladno z 8. in 9. F členom.
– V ostalem območju naselja so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. F členom.
ŠR3 – ureditveno območje v dolini Račeve
– Obsega območje ravnice na levem bregu vodotoka Račeve in del Goropeškega griča in je v celoti namenjeno celoletni turistično–rekreativni in športni dejavnosti.
– Dovoljena je postavitev smučarskih skakalnic za zimske in letne potrebe, postavitev sodniških stolpov, postavitev sedežnice, ureditev tekaških prog, umetnega zasneževanja, sprememba namembnosti obstoječih objektov za potrebe turizma, športa in rekreacije. Dovoljena je ureditev parkirišč za potrebe uporabnikov in obiskovalcev. Dovoljeno je vzdrževanje in postavitev objektov in naprav ter posegi, ki so potrebni za normalno obratovanje smučarskih naprav.
– Dovoljeni so vsi posegi skladni z 8. in 9. F členom.
GO – ureditveno območje deponije gradbenih odpadkov
– Obsega območje poplavne ravnice na levem bregu Sore v Revišah pod vznožjem Vrsnika. Območje je namenjeno odlagališču gradbenih odpadkov, ki niso okoljevarstveno nevarni.
– Po končanju sanacijskih del deponije je v severnem delu območja možna postavitev konjske maneže, v južnem delu je možna postavitev strelišča.
– Dovoljeni so vsi posegi skladni z 8. in 9. F členom.

Brekovice (S) – posamični zaselki,
Breznica pri Žireh (S) – gručasto naselje,
Izgorje (S) – gručasto naselje, samotne kmetije,
Jarčja dolina (S) – samotne kmetije, posamični zaselki,
Koprivnik (S) – samotne kmetije,
Mrzli vrh (S) – samotne kmetije,
Opale (S) – razloženo naselje,
Osojnica (S) – posamični zaselki,
Podklanec (S) – zaselek,
Ravne pri Žireh (S) – gručasto naselje,
Sovra (S) – gručasto naselje
Zabrežnik (S) samotne kmetije, posamični zaselki,
Žirovski vrh (S) – samotne kmetije, posamični zaselki.
Naselja ohranjajo pretežno kmetijsko funkcijo. Dovoljeni so vsi posegi skladno z 8. in 9. C, F členom.
Za obstoječe počitniške objekte v Žirovskem vrhu so dovoljeni posegi skladno z 8. in 9. D členom, razen 1. točke 9. D člena.

Ureditveno območje pokopališča Žiri CP
Predvidena je površina za širitev pokopališča v Dobračevi.
Na obstoječem pokopališču so dovoljeni vsi posegi, ki zagotavljajo njegovo nemoteno funkcijo.

1.1. Lega objektov:
– Novogradnje na prostorsko in funkcionalno zaokroženih območjih se morajo prilagoditi merilom, ki izhajajo iz tipa kulturne krajine in se ustrezno prilagoditi kompozicijski celoti naselja, zato je potrebno pred vsakim posegom za konkretno naselje upoštevati prostorski vzorec naselja oziroma območja.
– Na celotnem obravnavanem območju je potrebno pri vseh posegih dosledno upoštevati naravno in kulturno dediščino ter primerne ekološke omejitve.

1.2. Odmiki od objektov in parcelne meje:
– Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno-tehničnimi, požarnovarnostnimi in obrambnimi predpisi.
– Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti ne vplivajo škodljivo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini oziroma na rabo sosednjih parcel.
– Novi objekti morajo biti odmaknjeni od parcelne meje min. 2,5 m, ker je s tem še omogočena zasaditev dreves in prehod vozil oziroma vzdrževanje in uporaba objekta z lastnega funkcionalnega zemljišča. Minimalen odmik je dovoljen, če to dopuščajo sanitarni in požarnovarstveni predpisi ter ostali pogoji in pri tem ni motena sosednja posest.
– S soglasjem mejaša je lahko razdalja do posestne meje tudi manjša od 2,5 m.
Investitor novega objekta je v takem primeru dolžan ustrezno urediti odtoke s strešin, urediti snegolove oziroma preprečiti vplive na parcelo ali objekt mejaša.
– Kolikor je meja med dvema parcelama različnih lastnikov ali uporabnikov (posestna meja) sporna, se le-ta mora predhodno ugotoviti oziroma določiti v mejnem ugotovitvenem postopku ali v sodnem postopku.
– Praviloma mora biti odmik med objekti najmanj za 1,5 x višino novega objekta na južni ali jugovzhodni strani oziroma 1 x višino objekta na jugozahodni strani oziroma prilagojen študij osvetlitve.
– Odmiki od komunalnih vodov in naprav morajo biti v skladu s predpisi in normativi za posamezne vrste komunalnih naprav oziroma skladni s soglasjem upravljalca komunalnih naprav.
– Odmiki o d kategoriziranih cest morajo biti pri novih objektih usklajeni z zakonom o javnih cesta.
– Odmiki stanovanjskih in gospodarskih objektov od javnih poti morajo biti najmanj 4-5 m, manjši odmik je možen le v primerih, če si investitor pridobi soglasje upravljalca glede na krajevne in terenske razmere ali je manjši odmik pogojen z obstoječo gradbeno črto ali s pogoji glede varovanja kulturne dediščine.
– Odmiki objektov centralnih dejavnosti od javnih cest morajo biti praviloma najmanj 5 m.
– Odmiki industrijskih objektov in objektov proizvodne obrti od javnih cest morajo biti praviloma najmanj 5-10 m. Odvisno od ranga ceste.
– Odmiki objektov od vrhnjega roba struge vodotokov Sora in Poljanska Sora morajo biti najmanj 10 m, na pritokih pa najmanj 5 m, tako da je omogočen dostop za obnovitvena in vzdrževalna dela in intervencijska vozila. izjeme so objekti MHE, vodni mlini in žage in podobno, ki so locirani na podlagi soglasja dajalcev.
– Posegi ob gozdu ne smejo ovirati gospodarskega izkoriščanja gozda niti njegove ekološke funkcije. Objekti za stalno bivanje ali proizvodno dejavnost morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj v razdalji ene sestojne višine.

1.3. Gabariti objektov:
– Praviloma se morajo vse novogradnje objektov kot tudi adaptacije, prizidave in nadzidave obstoječih objektov prilagoditi obstoječim gabaritom kvalitetnih gradenj v naselju da bo s tem vzpostavljena nadaljna oblikovna identiteta naselja oziroma območja ter prilagojena obstoječim objektom in ureditvam.
– Zasnove objektov morajo biti v skladu s tlorisnim in višinskim razmerjem tipologije zazidave posameznih naselij, seveda z možnostjo prilagoditve novim tehničnim pogojem, funkcioniranja posameznih skupin objektov.
– Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se tudi prilagajati tipologiji gradenj v naseljih.

1.4. Oblikovanje objektov:
– Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da je njihova urbanistično-arhitektonska podoba usklajena s krajinskimi značilnostmi, z naravno in kulturno dediščino in tipologijo kvalitetne arhitekture in se prilagaja obstoječim objektom in ureditvam po:
· zasnovi izrabe funkcionalnih zemljišč
· odmiku od sosednjih objektov
· sestavi osnovnih stavbnih mas
· višini in gradbeni črti
· naklonu streh in smereh slemena
· razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji
· merilih in razporeditvah fasadnih elementov zlasti oken in vrat
· barvi in teksturi streh in fasad
· načinu ureditve odprtega prostora
· načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor
1.4.1. Stanovanjski objekti:
– Pri oblikovanju novih stanovanjskih objektov je potrebno praviloma upoštevati naslednje pogoje ob upoštevanju tipologije vsakega posameznega naselja:
– Tloris objekta mora biti podolgovat, razmerje med stranicami 1:1,3 do 1:1,5.
– Streha mora biti simetrična dvokapnica naklona najmanj 38-45°, napušč ne sme biti manjši od 90 cm. V naseljih kjer so svetlobne odprtine na strehah značilne za obstoječo zazidavo, so le-te dovoljene tudi pri novogradnjah. Svetlobne odprtine v strehah morajo slediti vertikalnim linijam spodnje etaže. Strešna kritina mora biti prilagojena lokalnim razmeram in klimatskim pogojem. Barva kritine mora biti usklajena z najbližjimi okoliškimi objekti. Plastična kritina in svetla valovita salonitna kritina nista dovoljeni.
– Obdelava fasad, odprtin na fasadah, balkonov, napuščev, zatrepov se mora prilagoditi kvalitetno oblikovanim obstoječim objektom v naselju, praviloma naj bo fasada v beli barvi, v zaglajenem ometu, leseni deli stavbnega pohištva, ograj in opažev pa temno rjave barve. Bavarski omet in fasadna opeka niso dovoljeni.
– Višina objektov mora biti prilagojena objektom v neposredni bližini, praviloma pa naj bodo:
· Pritlični objekti s koto pritličja max. 10 m nad obstoječim terenom, kolenčni zid višine max. 1,2 m.
· Enonadstropni objekti s koto pritličja max. 0,3 m nad raščenim terenom, s kolenčnim zidom max. 0,6 m.
– Pri rednem vzdrževanju objektov, adaptacijah, prenovitvah in dograjevanju veljajo enaki pogoji kot za novogradnje, potrebno je ohranjati kvalitetne elemente na objektu.
– Prizidki in nadzidave se morajo prilagoditi oblikovanju in obdelavi obstoječega objekta.
1.4.2. Proizvodno poslovni objekti
– Pri oblikovanju objektov za obrtno dejavnost se morajo upoštevati pogoji kot za stanovanjsko gradnjo, s tem da se vsi elementi, ki jih zahteva določena dejavnost prilagodi merskim razmerjem, materialom in obdelavi (tipologiji), ki je značilna za konkretno naselje.
1.4.3. Kmetije
– V primerih mešanih naselij je potrebno zagotoviti nemoteno življenje kmetijam in ustrezno ločiti kmetijske-proizvodne površine od ostale rabe prostora.
– Pri obnovitvah samotnih kmetij je potrebno iskati rešitve za nove lokacije znotraj obstoječih gabaritov objektov oziroma v območju obstoječih funkcionalnih zemljišč, nova večja poslopja je potrebno umikati iz zornega kota dominantnih pogledov.
– Pri razvojnih programih kmetij je treba upoštevati prostorske omejitve, ki izhajajo iz osnovne oblikovno-prostorske identitete kmetij in ekoloških pogojev, zato naj se v primeru večjih potreb oblikuje nova, od prvotne kmetije ločena gruča novih objektov na lokaciji, ki je ekološko manj ranljiva.
– Pri kmetijah morajo biti gnojišča locirana v neposredni bližini gospodarskega poslopja – hleva, čimbolj odmaknjena od stanovanjske hiše in sosednjih stanovanjskih objektov. Gnojne jame morajo biti zgrajene vodotesno brez odtoka.
– Za oblikovanje stanovanjskih objektov pri kmetijah veljajo enaki pogoji kot pri čisti stanovanjski gradnji, pri oblikovanju novih gospodarskih poslopij je potrebno upoštevati tipologijo obstoječih kvalitetnih objektov in se jim po merskih razmerjih, vrsti, barvi, fasadni obdelavi in kritini prilagoditi, seveda ob upoštevanju prilagoditve novim tehničnim in funkcionalnim pogojem.
1.4.4. Pomožni objekti
– Za pomožne objekte veljajo enaka merila in pogoji glede oblikovanja kot za stanovanjske objekte. Usklajeni morajo biti z obstoječimi objekti na funkcionalnem zemljišču oziroma z gospodarskimi objekti na konkretnem odprtem območju. Tlorisna in višinska razmerja, materiali ter nakloni streh in kritine morajo biti usklajeni s tipologijo naselja oziroma območja.
1.4.5. Kioski
– Kioski lahko služijo storitvenim, trgovskim, gostinskim, uslužnostnim in informativnim dejavnostim.
– Lokacije kioskov so lahko le začasne in sicer na površinah, ki so predvidene za centralne dejavnosti: izvedeni morajo biti tako, da jih je mogoče odstraniti in brez večjih posegov zemljišče vzpostaviti v prvotno stanje. Tlorisna dimenzija mora biti prilagojena namembnosti kioska. Kioski na določenem prostorsko in funkcionalno zaokroženem območju morajo biti enotno oblikovani, materiali morajo biti izbrani glede na prostorske značilnosti lokacije. Začasni kioski predvsem za dejavnosti v času sezone so mobilni.
– Začasni objekti in naprave so prvenstveno namenjene sezonski turistični ponudbi, prireditvam, proslavam ipd. Z njihovo namestitvijo ne smejo biti ovirane druge dejavnosti v prostoru, z gradbeno izvedbo in morebitnim komunalnim opremljanjem se ne spreminja namenska raba zemljišča. Po prenehanju dovoljenega roka postavitve se zemljišče po odstranitvi objekta vzpostavi v prvotno stanje.

V območju z DP in SP opredeljenega prostora za kmetijstvo in gozdarstvo je vse posege v prostor potrebno prvenstveno podrejati opredeljeni kmetijski in gozdnogospodarski funkciji ter istočasno varovanju in smotrni rabi ostalih dobrin splošnega pomena.
Na površinah 1. območja kmetijskih zemljišč, so dovoljeni posegi za zagotovitev osnovne rabe prostora v skladu z družbenim planom (hidromelioracije, komasacije).
Za vse hidromelioracije in komasacije je potrebno predhodno izdelati idejno zasnovo s prikazom parcelacije, ureditve poljskih poti, ohranitve in izboljšanja vegetacije, ureditvijo odvodnjavanja in oznako kmetijske kulture.
V teh območjih je potrebno ohraniti, najznačilnejšo vegetacijo in po možnosti tudi obstoječo kmetijsko kulturo.

Izjemoma se lahko zemljišča 1. kmetijskega območja namenijo za nekmetijsko rabo, če ni mogoče uporabiti manj primernih zemljišč, skladno z zakonom, za:
· gradnjo objektov, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji,
· gradnja objektov za urejanje vodnega režima,
· širjenje pokopališč,
· določitev funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom,
· gradnjo objektov za potrebe obrambe in zaščite.
Na 1. območju kmetijskih zemljišč ni dovoljena gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov, ki niso za potrebe kmetij ter gradnja pomožnih objektov za ljubiteljsko dejavnost.
Na površinah 2. območja kmetijskih zemljišč, kamor so uvrščena vsa ostala zemljišča, ki niso razvrščena v 1. območje, so dovoljeni vsi posegi za zagotovitev kmetijske proizvodnje, oziroma osnovne rabe prostora.
Na 2. območju kmetijskih zemljišč je dopustna sprememba namembnosti zemljišča le, če to narekuje potreba po ohranjanju primarne funkcije prostora v skladu z določbami tega odloka in to pod pogojem, da je možno locirana na kompleksu 1. območja kmetijske krajevne razmere (naravna meja, cesta, vodotok, breg ipd.) ter ugotovljeni prostorski vzorec naselja.
Na 2. območju kmetijskih zemljišč oziroma na robu naselja ali ob samotni kmetiji je možno osnovati tudi gručo novih objektov, ki služi prvenstveno eksistenci kmetije, ob izpolnitvi pogojev, ki so identični kot v zgornji alinei in ob doslednem upoštevanju prostorskega vzorca konkretnega naselja.
Razpršena poselitev posameznih stanovanjskih hiš na 2. območju kmetijskih zemljišč ni dovoljena, kolikor ni tipična za prostorski vzorec naselja.
Gradnja je v navedenih primerih možna le ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
· da je iz kmetijskega vidika možno nameniti del zemljišča za druge namene,
· da to dopušča ugotovljeni prostorski vzorec naselja,
· da so izpolnjeni prostorski pogoji za lokacijo objekta (omejitev s cesto, vodotokom, obstoječimi objekti, daljnovodom, PTT vodom, bregom ipd.).
V obstoječih gručah so dovoljeni vsi posegi le v okviru obstoječih funkcionalnih zemljišč, če je gruča locirana na kompleksu 1. območja kmetijskih zemljišč.
Za načrtovane posege v neposredni bližini obstoječih kmetij oziroma zemljišč zaščitenih kmetij je potrebno pridobiti predhodno pozitivno mnenje kmetijske svetovalne službe oziroma z zakonom pristojnega oziroma pooblaščenega kmetijskega organa oziroma službe.
Za vse z zakonom dovoljene posege na 2. območje kmetijskih zemljišč je potrebno soglasje pristojne kmetijske službe oziroma organa skladno z zakonom pod pogojem, da so vse vloge s strani predlagatelja strokovno utemeljene.

– V gozdnih sestojih so dovoljeni posegi, ki so opredeljeni v veljavnih gozdnogospodarskih načrtih.
Posegi v gozdni prostor so dopustni le, če niso v nasprotju s splošnimi funkcijami gozda; posebnega varstva morajo biti deležne varovalna, hidrološka in biocenotska vloga (primarne ekološke omejitve v prostoru).
– Pred načrtovanjem kakršnegakoli posega v gozdni prostor je potrebno pridobiti predhodno mnenje pristojne gozdarske strokovne službe, ki jih izda na osnovi valorizacije gozdnega prostora.
– V varovanih gozdovih in v gozdovih s posebnim pomenom, ki so določena z družbenim planom ali so razglašeni s predpisi, so posegi dovoljeni le izjemoma, razen tistih, ki so potrebni za vzdrževanje in krepitev funkcij gozdov. Poleg mnenja gozdarske strokovne službe je za posege v te gozdove potrebno pridobiti tudi soglasje občinskega upravnega organa, pristojnega za gozdarstvo. Posege v te gozdove je možno izvajati na osnovi predhodno izdelanega gozdnogospodarskega načrta, ki ga izdela za to usposobljena organizacija.
– Pri načrtovanju, graditvi in vzdrževanju gozdnih prometnic je potrebno upoštevati ekološke omejitve, funkcije gozdov, nujno potrebno odprtost gozdov in tehnične gospodarske pogoje. Poleg gospodarskega pomena je pri tem potrebno upoštevati tudi njihove splošne funkcije in obstoj ter razvoj hribovskih in gorskih kmetij (posebno razvoj kmečkega turizma).
– Posege v gozdnati prostor (gozd in prostor, funkcionalno vezan na gozd) morajo usklajeno načrtovati vse pristojne strokovne službe, ki zastopajo zainteresirane uporabnike.
– Posebnega varstva v negozdnem prostoru morajo biti deležni gozdni ostanki, skupine dreves, obrežna vegetacija, omejki.
– V z odloki zavarovanih gozdovih so posegi dovoljeni v skladu z določili teh odlokov.

– Gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, vodnega gospodarstva in zvez ter ostalih infrastrukturnih naprav je dovoljena v vseh območjih urejanja v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
– V novopredvidenih koridorjih za potrebe komunalnega urejanja ni dovoljena gradnja drugih objektov in naprav, dovoljena so le redna vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah.
– Posamezni komunalni objekti in naprave (TP, daljnovodi, telekomunikacijski vodi, plinovodi, vodovodi, kanalizacija, vodni zbiralniki, MHE ipd.) morajo biti locirani v prostor ob upoštevanju smernic in pogojev pristojnih soglasjedajalcev.
– Pri vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah katerekoli podzemne infrastrukturne napeljave ali naprave ter pri cestah je na tem delu praviloma obvezna kompleksna ureditev oziroma prenova vseh infrastrukturnih naprav.
– Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na javno komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in plinovod) kjer je to mogoče. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
– Pri vseh bodočih gradnjah morajo biti upoštevane kote stoletne vode.
– V naseljih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si mora investitor zgraditi lastno vodovodno zajetje s cevovodom in pridobiti potrdilo o neoporečnosti vode na podlagi kemične in bakteriološke analize vodnega vira.
– Ureditve gnojničnih jam in gnojišč na kmetijah morajo biti v skladu s predpisi oziroma pogoji sanitarnega soglasja.
– V naseljih, kjer vodovodno omrežje in naprave ne zagotavljajo zadostne količine požarne vode, je potrebno v okviru naselja zgraditi ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostope k vodotokom.
– Na območjih varovanja vodnih virov v Občini Žiri se morajo vsi posegi izvajati v skladu z odloki o varstvu virov pitne vode. Z navedenimi odloki so določeni varstveni pasovi in varstveni ukrepi.
– Odpadne vode se na območjih, kjer je zgrajena kanalizacija, morajo obvezno speljati v kanalizacijsko omrežje. Na območjih, kjer je predvidena izgradnja kanalizacije, mora biti odtok odpadnih vod začasno speljan v triprekatno greznico brez pretoka, po izgradnji pa je obvezen priključek.
– Odvod odpadne vode za več stanovanjskih objektov se praviloma rešuje s kanalizacijskim omrežjem, s skupinskimi greznicami brez pretoka oziroma mini čistilnimi napravami ob upoštevanju predpisov za to področje. Ob rekonstrukcijah in drugih delih na industrijskih območjih je obvezna ureditev skupnih iztokov ali vsaj zmanjšanje števila skupnih iztokov ali vsaj zmanjšanje števila iztokov pri onesnaževalcih voda ter ureditev vzorčevalnih mest oziroma predčiščenje.
– V naseljih je potrebno načrtovati sistem kanalizacije tako, da imajo vse urbanizirane površine urejen odtok meteorne vode.
– Na območju, kjer bo zgrajeno plinovodno omrežje je obvezna priključitev v skladu s pogoji pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje.
– Na območjih, kjer je organizirana služba za odstranjevanje odpadkov, je potrebno upoštevati pogoje pristojne službe in sprejeta občinskega odloka.
– Na področju oskrbe z električno energijo je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove elektro omrežja v skladu z družbenim planom.
– Na področju zagotavljanja PTT uslug je potrebno upoštevati veljavne predpise in usmeritve zasnove PTT omrežja v skladu s planskimi akti.

– Načrtovanje in izvajanje novega ter preurejanje in sanacija obstoječega prometnega omrežja in naprav mora biti usklajeno s predpisi, ki urejajo to področje in skladno s pogoji, ki omogočajo gibanje telesno prizadetim občanom.
– Vsak objekt mora imeti urejen dostop in dovoz na cesto ali pot v skladu z veljavnimi predpisi. Čim več objektov naj se povezuje s skupnim priključkom na javno cesto. Uvozi ne smejo ovirati rabe javnih cest.
Dostope in dohode v javne ustanove, površine za pešce in prehode za pešce je potrebno urediti tako, da bodo primerni za invalide v vozičkih, hojo starejših občanov in vožnjo otroških vozičkov.
– Pri urejanju trgov je treba ločiti površine po vrstah prometa. Pri ureditvah je potrebno upoštevati elemente prvotne ureditve, npr. vaška drevesa, korita, znamenja itd.
– Ob glavnih cestah skozi naselja oziroma vasi je potrebno vsaj enostransko urediti površine za pešce, predvsem na območjih strnjenih jeder.
– Dovozi in priključki se smejo graditi samo s soglasjem pristojne službe za vzdrževanje cest.
– Ob regionalnih in lokalnih cestah skozi naselja s strnjeno zazidavo je potrebno urediti hodnike za pešce, parkirne površine in avtobusna postajališča ter zagotoviti varen kolesarski promet.
– V varovanih pasovih obstoječih regionalnih cest izven naselij gradnja stanovanjskih hiš in ostalih objektov ter naprav, ki niso v neposredni zvezi s prometnim urejanjem, praviloma ni dovoljena. Dovoljeno je le redno vzdrževanje obstoječih objektov in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
– V naseljenih krajih in hribovitih predelih se sme glede na krajevne razmere izjemoma dovoliti graditev objektov in naprav v varovalnem pasu, če to ni v nasprotju s koristmi ceste in prometa.
– V koridorjih novopredvidenih cest in predvidenih rekonstrukcij cest je dovoljeno le redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav.
– Odmiki vseh objektov (tudi živih mej in ograj) od cest in poti morajo biti tolikšni, da je možno neovirano minimalno vzdrževanje le-teh v zimskem in letnem času ter zagotovljena varnost prometa (preglednost).
– Za vse posege v varovalnem pasu cest in poti je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje in vzdrževanje cest.

– Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati zlasti naslednje: lego, velikost, namembnost in zmogljivost objekta, orientacijo prostorov in tlorisno zasnovo objekta, orientacijo zemljišča, konfiguracijo terena, lego in odmike sosednjih stavb, odmik od ceste, gradbene linije in posestnih mej, ureditev komunalnih naprav in priključkov, ureditev zelenih funkcionalnih površin, ureditev funkcionalnih dostopov, parkirnih mest, utrjenih površin ob objektih.
– Poleg navedenih zahtev je potrebno upoštevati tudi sanitarno-tehnične zahteve in požarnovarnostne zahteve kot so vpliv posega na bližnjo okolico glede na osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje, proste površine, intervencijske poti ipd.
– Velikost funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele objekta mora omogočiti normalno gradnjo, uporabo in vzdrževanje objekta, zagotovljene morajo biti vse potrebne površine za dejavnost v obstoječem ali bodočem objektu.
– V izjemnih primerih se za del potreb lahko predvidijo tudi druge površine izven funkcionalnega zemljišča, če so take površine zagotovljene na drugi lokaciji znotraj ureditvenega območja (npr. parkirna mesta).
– Gradbena parcela za stanovanjski oziroma poslovni objekt mora vsebovati zemljišče za lego objekta in pomožnih objektov (garaže, drvarnice, vrtne ute, skladišča ipd.), zemljišče za gospodarsko dvorišče (dovoz, parkiranje, natovarjanje, iztovarjanje, dovoz kuriva, odvoz smeti, pranje vozil, prostor za sušenje perila), zemljišče za ureditev zelenic, pešpoti, igrišč, funkcionalnega zelenja in zelenjavnega vrta.
– Širina dvorišča naj bo praviloma vsaj 4–5 m, funkcionalnega zelenja oziroma vrta pa min. 5 m.
– Velikost gradbenih parcel oziroma funkcionalnih zemljišč samostojnih stanovanjskih hiš praviloma ne sme presegati 600 m2, v naselju Žiri pa praviloma ne sme presegati 500 m2 in ne biti manjša od 250 m2. Velikost je lahko izjemoma večja, kadar konfiguracija oziroma druge značilnosti zemljišča ne omogočajo izrabe preostalih zemljišč za drug namen, oziroma manjša, če je že obstoječa parcela manjša.
– Pri določanju funkcionalnih zemljišč za obstoječe počitniške objekte veljajo merila kot za stanovanjske objekte, s tem, da je praviloma velikost celotne parcele
ca. 250–400 m2.
– Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel obrtnih delavnic in proizvodnih objektov je poleg splošnih zahtev treba upoštevati potrebne površine za skladiščenje materiala in izdelkov, potrebne površine za parkiranje ter potreben manipulativni prostor okrog objekta za potrebe dovoza in odvoza vozil, ki oskrbujejo dejavnost oziroma proizvodnjo.
– Pri določanju funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel za kmetije je treba upoštevati medsebojno razporeditev vrste objektov, možnosti za eventualno širjenje, manipulativne površine in prostor za shranjevanje kmetijske mehanizacije.
– Določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč za objekte komunalne, prometne ali energetske infrastrukture se izvede v skladu s predpisi za gradnjo navedenih objektov.
– V primeru, da ležijo objekti ob varovanih pasovih komunalne in, prometne ali energetske infrastrukture in ob vodotokih in posegajo funkcionalna zemljišča na zemljišča varovanih pasov, morajo k predlogu funkcionalnih zemljišč oziroma gradbenih parcel podati predhodna soglasja upravljalci navedenih naprav oziroma zemljišč.
– V primeru, da so omejitve v prostoru takšne narave, da ni možno zadostiti vsem merilom za določitev funkcionalnega zemljišča oziroma gradbene parcele, je potrebno predhodno pridobiti mnenja oziroma soglasja pristojnih organov in organizacij (npr. kmetijska svetovalna služba, vodna služba, cestna služba, spomeniška služba ipd.).
– Funkcionalno zemljišče k novopredvidenemu objektu se določi z načrtom gradbene parcele, ki je sestavni del lokacijske dokumentacije.
Obstoječim objektom, ki nimajo opredeljenega funkcionalnega zemljišča, se le-to določi z odločbo pristojnega upravnega organa na podlagi predloženega strokovnega predloga, dokazila o objektnem stanju na terenu in dokazila o lastništvu.
– Pravico zahtevati določitev funkcionalnega zemljišča ima samo lastnik zemljišča oziroma uporabnik, za kar mora zahtevku predložiti zemljiškoknjižni izpisek.
– Pri določanju gradbenih parcel oziroma funkcionalnega zemljišča obstoječim objektom je potrebno upoštevati pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru ter pravilnik o katastrski klasifikaciji zemljišč.
Pri urejanju okolice objekta v obsegu funkcionalnega zemljišča veljajo naslednji pogoji:
· Višina zemljišča mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem, če to dopušča oblika parcele.
· Investitor je v času gradnje dolžan poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem, zato mora določiti lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljno uporabo.
· Posestne meje v strnjenih zazidalnih območjih je dovoljeno pregrajevati z živimi mejami ali lesenimi ograjami do višine 1,50 m oziroma s primerno oblikovanimi protihrupnimi ograjami.
· Ograjevanje parcel izven strnjenih zazidalnih območij je dovoljeno le z avtohtono vegetacijo, odmik gozdnega drevja od roba parcelne meje mora biti tolikšen, da ni motena raba sosednjih parcel.
· Znotraj naselij je potrebno ograje iz živih mej umakniti od roba javnih cest in poti v skladu s pogoji upravljalcev na zahtevan odmik, da bo s tem omogočena nemotena raba prometnih površin (preglednost).
· Nove dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
· Podporni zidovi so dovoljeni le v primeru, ko niso možna druga zavarovanja brežin. Obdelani morajo biti z naravnimi materiali in zasajeni z plezalkami.
· Pri objektih, v katerih se opravljajo določene centralne dejavnosti oziroma za potrebe športnorekreacijskih dejavnosti, morajo biti predvidene tudi zadostne parkirne površine v okviru funkcionalnega zemljišča objekta oziroma v neposredni bližini.
Pri razmeščanju parkirnih površin za osebne avtomobile in določanje njihove velikosti je potrebno upoštevati značaj in funkcijo območja ter število obiskovalcev in delovnih mest.
Parkirne površine morajo biti razmeščene tako, da ne vplivajo na naravno in kulturno dediščino in da ne motijo delovnega in bivalnega okolja, parkirišča pa morajo biti urejena tako, da ne propuščajo škodljivih snovi in morajo imeti urejene lovilce olj.
Vsa navedena okvirna določila morajo biti usklajena s sanitarno-tehničnimi, vodnogospodarskimi in požarnovarnostnimi zahtevami oziroma predpisi.

– Naravno in kulturno dediščino je potrebno varovati v skladu z veljavnimi predpisi ob upoštevanju usmeritev iz planskih aktov ter določili sprejetih odlokov o razglasitvah spomenikov in dediščine.
– Na območjih in objektih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturno zgodovinske spomenike in naravne znamenitosti so posegi in oblikovanje dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma določili razglasitvenega dokumenta.
Na območju Občine Žiri so opredeljeni naslednji objekti naravne dediščine, ki zavzemajo posebno mesto:
a) Skladno z obveznimi republiškimi izhodišči:
· divja kostanja in bodika v Breznici (16),
· Melcova grapa (6),
· Podklanec – živosrebrni izvir.
Za naslednje dendrološke spomenike:
· dva domača kostanja v Breznici so sprejeti odloki o razglasitvi in za posege v prostor, v območju spomenika veljajo določila teh odlokov.
Na ostalih območjih naravne dediščine je pri vseh nameravanih posegih v prostor potrebno sodelovanje pristojne naravovarstvene službe.
V okviru kulturne dediščine zavzemajo posebno mesto republiško pomembni spomeniki, ki so obvezno republiško izhodišče.
– Urbanistična dediščina varovana z II. varstvenim režimom:
· Dobračeva.
Posegi znotraj urbanistične dediščine, varovane z drugo stopnjo varovanja morajo biti podrejeni varovanju značilnih pogledov in dominant, tlorisne zasnove oziroma uličnih zazidalnih linij, notranjih prostorov (trgi, razpotja), značilnih stavbnih gmot in strešnih naklonov, posamično razvojno in likovno pomembnih objektov ter posamičnih arhitektonskih detajlov, strukturi fasadnih ometov in strukturi ter barvi strešne kritine.
– Urbanistična dediščina varovana z III. varstvenim režimom:
· Selo, Ledinica, Stara vas, Breznica pri Žireh, Žiri, Goropeke, Opale, Ravne pri Žireh, in naselja prevladujočih samotnih kmetij:
· Žirovski vrh.
V navedenih naseljih so posegi dovoljeni skladno z izdelanimi spomeniškovarstvenimi osnovami (LRZVNKD 1982).
– Etnološki spomeniki:
Republiško pomembni spomeniki:
· Ledinica 5,6 (1711).
Za vse posege na drugih navedenih objektih je potrebno pridobiti soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe.
– Zgodovinski spomeniki:
Spomeniki so varovani v izvirni obliki.
– Umetnostni in arhitekturni spomeniki:
cerkve:
· Ledinica (42), Dobračeva (43), Žiri (45), Goropeke.
Pri vsakem navedenem spomeniku je zaščiten objekt sam kakor tudi neposredno in vplivno območje spomenika. V obeh velja načelo nezazidljivosti prostora. Za posege v objekte, ki že stojijo v zaščitenem območju, je obvezno pridobiti soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe.
– arheološki spomeniki: – varstveni režim:
· Žiri – Žirk, prvi.
Prvi varstveni režim izvajamo tako, da ohranjamo prostor v izročeni obliki z vsemi morfološkimi in estetskimi značilnostmi, drugi varstveni režim zahteva pred posegom predhodna zavarovalna izkopavanja, pri tretjem varstvenem režimu pa je potreben nadzor nad posegi v zemeljske plasti.
Na navedenih območjih za posege veljajo pogoji, ki so podani v sprejetih odlokih.

Pred posegom v prostor, ki ima lahko vpliv na okolje, mora investitor izpolnjevati zahteve zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93).
Ekološko tehnološka sanacija so tisti posegi v prostor, ki omogočajo izvedbo potrebnih investicij za sanacijo virov onesnaževanja okolja vključno s prilagoditvijo proizvodnih prostorov in opreme.
Za ekološko-tehnološko sanacijo se štejejo tudi posegi v zvezi z zagotovitvijo sanitarnih in drugih pogojev po odločbah pristojnih inšpekcijskih služb.

Za varstvo zraka je potrebno:
· za obstoječe objekte predložiti meritve emisij posameznega vira onesnaženja in predlog sanacije,
· pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
· proizvodne, obrtne, stanovanjske in druge objekte priključiti na ekološko čiste vire energije,
· zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije objektov,
· obvezno priključevanje vseh porabnikov na plinovodno omrežje, kjer je to tehnično možno,
· urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka.

Za varstvo pred hrupom je potrebno:
· meriti hrup in izdelati sanacijske programe za zmanjšanje hrupa do dovoljene največje ravni,
· zmanjšati prekomerni hrup pri izvoru,
· izvesti pasivno zaščito (zasaditev visoke vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih sposobnosti oken),
· upoštevati predpise za varstvo pred hrupom. Vsa bivalna območja oziroma območja, ki so namenjena počitku in rekreaciji, morajo biti zaščitena pred hrupom oziroma se morajo predvideti protihrupne bariere,
· objekti za obrt in proizvodnjo morajo biti locirani in zasnovani tako, da se emisije hrupa ne širijo v stanovanjska območja. Investitorji obrtnih gradenj morajo za izdelavo lokacijske dokumentacije predložiti strokovno mnenje v skladu s predpisi, ki urejajo področje varstva pred hrupom.

– Na območjih, kjer so izdelane inženirsko geološke raziskave terena in poročila o stabilnostnih razmerah, je potrebno za vsak poseg pridobiti predhodno strokovno mnenje za konkretno lokacijo. Investitor je dolžan obvezno upoštevati vse predpisane ukrepe v zvezi s sanacijo terena ob gradnji:
· Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.

Za varstvo voda je potrebno:
· sanirati obstoječe vire onesnaženja,
· upoštevati predpise za zaščito pred onesnaženjem površinskih voda,
· zagotoviti merilna mesta za avtomatsko vzorčenje odpadnih voda,
· zagotoviti združevanje iztokov odpadnih voda,
· zagotoviti izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav.
Za posege, ki vplivajo na vodni režim, si mora investitor pridobiti vodnogospodarsko soglasje.
Vsi posegi, ki spreminjajo režim vodotokov oziroma posegajo na obvodne površine, morajo biti izvedeni ob sodelovanju pristojne naravovarstvene in vodne službe.
Na bregovih in strugah vodotokov je prepovedano zasajati drevje, postavljati ograje in druge objekte, če ovirajo normalen pretok vode, obstoječo visoko debelno vegetacijo ob vodotokih pa je potrebno v čim večji meri ohranjati.
Vsi bregovi vodotokov so načeloma nezazidljivi, razen za objekte za izkoriščanje vodne energije oziroma če so bili že predhodno izvedeni protipoplavni ukrepi, dopustne pa so tudi ureditve za potrebe rekreacije.
Preprečiti je treba negativne vplive na mikroklimatsko, bioekološko, rekreacijsko in krajinsko funkcijo vodotokov, kot so onesnaženja s trdimi ali tekočimi odpadki, zasipavanji, neustreznimi regulacijami, prekoračitvijo biološkega minimuma pretoka vode.
Pri vsakem posegu v vodni svet je potrebno očuvati značilno krajinsko ekološko vredno vegetacijo ter posebno redke rastlinske in živalske primerke. Obvezna je ohranitev obvodnih in vodnih ekosistemov, s čimer se bo ohranjala ekološka pestrost in rekreacijski potencial.
Vsi posegi v vodni ali obvodni svet naj se izvajajo v času, ko za ribe in druge obvodne živali niso predpisane varstvene dobe.
Regulacija oziroma ureditve vodotokov in hudournikov je dopustno izvajati z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.

– Pri hidromelioraciji kmetijskih zemljišč in regulaciji vodotokov je potrebno ohranjati značilne krajinske podobe, ohranjanje obstoječega potenciala vodotokov oziroma upoštevanja značaja poteka obstoječih strug (meandriranje), ohranjanje kvalitetne obvodne vegetacije in naravno urejanje in utrjevanje brežin struge.
– Na vseh območjih je potrebno v čim večji možni meri ohraniti značilno parcelacijo zemljišč, najznačilnejšo vegetacijo ter v okviru možnosti tudi obstoječo kmetijsko kulturo.
– V primeru posega v gozd ali bližino gozda je potrebno predhodno zagotoviti pogoje za nego in izkoriščanje gozda in določiti obseg tistega dela, ki daje prvobitno podobo krajini.
– Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju gozdnega roba in določiti potrebna dela za oblikovanje in nego novega roba ter za ohranitev krajinske tipike. Pri tem je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranitvi biološkega ravnotežja v prostoru, ohranitvi zaščitne funkcije gozda (veter, erozija), krajinsko-estetski oziroma oblikovni vlogi ter vplivu na mikroklimo ipd. in zagotoviti dostop, ki omogoča nego gozdnega zaledja.
– Na območjih ohranjanja značilne kulturne krajine ni dovoljeno razgoljevanje tal (kamnolomi, peskokopi, useki, goloseki ipd.).
– V območjih značilnih pogledov na posebno vredne krajinske elemente ali elemente grajene strukture niso dopustni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

Odmiki med objekti morajo zadostiti tehničnim normativom, s katerimi se preprečuje širjenje požara. Dostopi oziroma prometna ureditev mora biti prilagojena potrebam gasilske intervencije, zagotovljene morajo biti zadostne proste površine za potrebe evakuacije in zadostne količine vode za gašenje oziroma zagotovljeni dostopi za odvzem požarne vode iz vodotokov.

V naseljih je potrebno urejati, vzdrževati in varovati zelene površine tako:
· da se zavarujejo stanovanjska naselja pred prekomernim hrupom, pred onesnaževanjem zraka in pred škodljivimi vplivi prometa in industrije,
· da se zavarujejo zemljišča pred negativnimi klimatskimi in drugimi vplivi,
· da se zagotovi estetski videz naselij in ohranijo pokrajinske kvalitete.

Za zelene površine se štejejo:
· javni parki in nasadi, drevoredi in zelenice,
· skupine gozdnega drevja na površini 500m2,
· posamezne skupine dreves in posamezno za naravno okolje pomembno drevje,
· zelene površine v stanovanjskih naseljih,
· zelene površine ob javnih komunikacijah in vodnih površinah,
· zelenice ob spomenikih, zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
· zelene površine v sklopu kopališč, športnih in otroških igrišč, šolskih vrtov in pokopališč.

Investitorji objektov morajo urejati zelene površine v skladu z lokacijsko dokumentacijo in pogoji lokacijskega dovoljenja.
Izvajalec gradbenih del je dolžan med gradnjo zavarovati pred poškodbami drevje in parkovno grmičevje na celotnem območju gradnje.
V primeru, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje drevje ali parkovno grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v najmanj enkratnem obsegu in količini.
Po končani gradnji objekta je izvajalec dolžan v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja zemljišče urediti, zlasti pa odstraniti gradbene provizorije in odvečni material ter poravnati in zatraviti zemljišče.

Lastniki so dolžni zelene površine redno vzdrževati. Vzdrževanje zelenih površin obsega zlasti:
· negovanje in obnavljanje gozdnega, parkovnega in sadnega drevja, grmičevja in travnatih površin,
· vzdrževanje in obnavljanje poti, ograj inštalacij in opreme,
· zalivanje zelenih površin,
· košnjo travnih površin,
· odstranjevanje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
· varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
· vzdrževanje živih mej ob prometnicah tako, da ne ovirajo preglednosti na cestišču in ne zakrivajo prometne signalizacije,
· čiščenje suhih vej, odpadnega listja in drugih odpadkov.
Če lastniki ne zagotovijo v določenem roku potrebnih vzdrževalnih del na zelenih površinah, lahko občinski upravni organ pristojen za komunalne zadeve odredi, da ta dela opravi pristojno podjetje na njihove stroške.

Na zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, razen, če je to predvideno v prostorskih izvedbenih aktih in lokacijskem dovoljenju ali je to potrebno zaradi preureditve zelenih površin, cestno prometne varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov.
Prepovedano je tudi:
· lomit drevje ali grmovje, trgati svetlice ter poškodovati žive meje, drugo zelenje in posode s cvetjem in
· voziti ali parkirati na zelenih površinah izven dovoljenih in urejenih poti,
· samovoljno saditi drevje in drugo zelenje,
· z odlaganjem in skladiščenjem raznih materialov in predmetov uničevati zelene površine,
· postavljati ute, lope in druge objekte,
· zažigati travnate površine, suhljad, odpadke, grmičevje in podobno.

Pri načrtovanju, graditvi objektov in drugih prostorskih posegih, projektiranju tehnoloških in drugih procesov, se morajo upoštevati in izvajati, na podlagi ocen ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč, predpisani prostorski, urbanistični, gradbeno tehnični, tehnični in drugi ukrepi, ki preprečujejo nastanek nesreč in omogočajo zaščito in reševanje.

Prostorski ureditveni pogoji so občanom, podjetjem, organizacijam in organom stalno na vpogled na
– Občini Žiri in
– Upravni enoti Škofja Loka.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Škofja Loka (Uradni list RS, št. 47/93 in 8/94) in odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev Občine Žiri (Uradni list RS, št. 38/00).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.