Na podlagi prvega odstavka 49. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 39/96, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 59/99 – odl. US), 11. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na predlog župana na 32. seji dne 13. 12. 2001 sprejel

S proračunom Mestne občine Novo mesto za leto 2003 (v nadaljevanju: občinski proračun) se zagotavljajo sredstva za financiranje porabe v Mestni občini Novo mesto v letu 2003.

Občinski proračun za leto 2003 je določen v skupni višini 5.513,000.000 SIT, in obsega:

a) v bilanci prihodkov in odhodkov
– prihodke v višini                            5.431,000.000 SIT
– odhodke v višini                             5.455,000.000 SIT
proračunski primanjkljaj                        – 24,000.000 SIT
b) v računu finančnih terjatev in naložb
– prejeta vračila danih posojil                 + 82,000.000 SIT
c) v računu financiranja
– odplačilo dolgoročnega kredita                – 58,000.000 SIT

Proračunski primanjkljaj v znesku 24,000.000 SIT in zmanjšanje v računu financiranja za odplačilo dolgoročnega posojila v znesku 58,000.000 SIT, kar skupaj znaša 82,000.000 SIT, bo pokrit s presežkom iz računa finančnih terjatev in naložb v znesku 82,000.000 SIT.
Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja so sestavni del splošnega dela občinskega proračuna. Posebni del proračuna sestavljajo pregled prihodkov in finančni načrti neposrednih uporabnikov.

Od zneska skupno doseženih letnih prejemkov občinskega proračuna, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov (brez izvirnih prejemkov krajevnih skupnosti), se izloči največ do 0,5% v proračunsko rezervo občine.

Od skupno predvidenih letnih prejemkov občinskega proračuna, izkazanih v bilanci prihodkov in odhodkov (brez izvirnih prejemkov krajevnih skupnosti), se največ do 0,3% zadrži kot splošna proračunska rezervacija za nepredvidene namene oziroma za namene, za katere se med letom izkaže, da sredstva niso zagotovljena v zadostnem obsegu.

Neposredni uporabniki občinskega proračuna lahko prevzemajo obveznosti ali uporabljajo sredstva proračuna le za namene, ki so predvideni v proračunu.
Če z odlokom ali pogodbo ni drugače določeno, se sredstva posrednim uporabnikom dodeljujejo praviloma kot mesečne akontacije. Pri tem se upošteva zapadlost uporabnikovih obveznosti in likvidnostno stanje proračuna.

Kot sredstva za delo se uporabnikom zagotavljajo:
– sredstva za plače,
– sredstva za druge osebne prejemke,
– sredstva za izdatke za blago in storitve,
– sredstva za amortizacijo,
– sredstva za druge izdatke,
– sredstva za investicijske izdatke.
Višina sredstev za plače in druge osebne prejemke zaposlenim se zagotavlja v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo to področje.
Sredstva za izdatke za blago in storitve ter amortizacijo občinske uprave in javnih zavodov se določijo v okviru potreb in možnosti proračuna.
Sredstva za druge izdatke se nakazujejo na podlagi faktur, pogodb oziroma na podlagi pisnih zahtevkov.
Pri dodeljevanju sredstev za financiranje dejavnosti proračunskih uporabnikov se kot prednostni kriterij upošteva delež pridobljenih sredstev z lastno dejavnostjo oziroma drugih zakonito pridobljenih sredstev.

Sredstva za nabavo opreme, investicijska dela, vzdrževalna dela in storitve se porabnikom proračuna dodeljuje na podlagi predložene dokumentacije, iz katere je razvidno, da so bili izvajalci izbrani na podlagi javnega razpisa, izvedenega skladno z Zakonom o javnih naročilih.

Če se med letom ukine uporabnik proračuna, njegovega dela pa ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.

Uporabniki morajo svoje naloge izvrševati v mejah sredstev, ki so jim dodeljena s proračunom.
Uporabniki ne smejo prevzemati na račun proračuna obveznosti, ki presegajo s proračunom določena sredstva za posamezne namene.

Če se v času izvrševanja proračuna ugotovi, da so potrebna dodatna sredstva, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti, so pa nujna za izvrševanje predpisov ali za izvršitev pogodbenih obveznosti, se potrebna sredstva lahko prerazporedijo iz drugih postavk v okviru posameznega področja proračuna.
O prenosu sredstev med nameni posameznega področja odloča župan.
Župan je dolžan za zneske, ki presegajo višino, določeno z Zakonom o javnih naročilih za gradbena dela, na naslednji seji občinskega sveta poročati o višini in namenu prenesenih sredstev med postavkami v okviru posameznega področja.

Za izvrševanje občinskega proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
Župan je pristojen za prevzemanje obveznosti, verifikacijo obveznosti in izdajo odredb v breme proračunskih sredstev.
Župan lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja iz drugega odstavka tega člena na podžupana, direktorja občinske uprave ali drugega višjega upravnega delavca občinske uprave. Oseba, ki je pooblaščena za izdajo odredb za plačilo, je odredbodajalec.

Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan uvede ukrepe začasnega zadržanja izvrševanja proračuna v skladu s 40. členom Zakona o javnih financah.

O razdelitvi sredstev na podlagi javnih razpisov za sofinanciranje programov, kjer prejemniki niso natančno in poimensko določeni, župan obvesti pristojni odbor občinskega sveta, ki lahko pred izplačilom sredstev poda svoje mnenje.

Župan je pooblaščen, da:
– razporeja splošno proračunsko rezervacijo za posamezne namene javne porabe, ki jih ob sprejemanju proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev,
– odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine 10% proračunske rezerve,
– odloča o kratkoročnem zadolževanju za financiranje javne porabe, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna.
Župan je dolžan občinskemu svetu poročati o uporabi sredstev proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ter o kratkoročnem zadolževanju.

Vsi prihodki, ki jih upravni organi dosežejo s svojo dejavnostjo in prihodki od prodaje ter najema občinskega premoženja, so prihodek občinskega proračuna.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se lahko zadolžujejo le s soglasjem občine. O dajanju soglasij k zadolževanju javnim podjetjem in javnim zavodom, katerih ustanoviteljica je občina, odloča občinski svet.

Porabniki proračuna Mestne občine Novo mesto znesek nezagotovljenih sredstev obračunane amortizacije za leto 2003 odpišejo v breme obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje.

Spremembe odloka o proračunu se sprejemajo na enak način kot odlok o proračunu.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2003 dalje.