Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije (ZOZPEU)
Razglašam zakon o opravljanju zdravstvenih poklicev v Republiki Sloveniji za državljane drugih držav članic Evropske unije (ZOZPEU), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. septembra 2002.
Št. 001-22-108/02
Ljubljana, dne 4. oktobra 2002.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O OPRAVLJANJU ZDRAVSTVENIH POKLICEV V REPUBLIKI SLOVENIJI ZA DRŽAVLJANE DRUGIH DRŽAV ČLANIC EVROPSKE UNIJE (ZOZPEU)
1. člen
(splošna določba)
Ta zakon določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci, državljani drugih držav članic Evropske unije, za opravljanje svojega poklica v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: tuji zdravstveni delavci).
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na fizične osebe, veljajo enako za ženske in za moške.
2. člen
(splošni pogoji za opravljanje poklica v zdravstveni dejavnosti)
Pogoja za opravljanje poklicev iz prejšnjega člena sta:
1. odločba o priznanju kvalifikacij za opravljanje poklica v Republiki Sloveniji, pridobljena v postopku za priznavanje kvalifikacij po posebnem zakonu,
2. potrdilo pristojnega organa države članice Evropske unije, da lahko opravlja svoj poklic, ki ne sme biti starejše od 12 mesecev od datuma izdaje.
3. člen
(uporaba jezika)
Tuji zdravstveni delavec uporablja pri svojem delu slovenski jezik, na območju italijanske ali madžarske narodne skupnosti pa tudi italijanski ali madžarski jezik.
Delodajalec v svojih aktih določi stopnjo znanja jezika iz prejšnjega odstavka in način preverjanja izpolnjevanja tega pogoja za posamezna delovna mesta.
Vlada pripravi standarde o stopnji potrebnega znanja slovenskega jezika za orientacijska delovna mesta.
4. člen
(poseben pogoj za opravljanje poklica zdravnika oziroma zobozdravnika)
Poleg pogojev iz 2. člena tega zakona se morajo tuji zdravstveni delavci, ki opravljajo poklic zdravnika in zobozdravnika, vpisati v register zdravnikov, ki ga vodi Zdravniška zbornica Slovenije. Z dnem vpisa v register Zdravniška zbornica Slovenije tujemu zdravstvenemu delavcu, ki opravlja poklic zdravnika ali zobozdravnika, izda licenco za samostojno opravljanje zdravniške ali zobozdravniške službe na določenem strokovnem področju.
5. člen
(možnost uporabe drugih jezikov v medsebojnem sporazumevanju)
Kadar uporabnik zdravstvene storitve ne obvlada jezika iz 3. člena tega zakona, lahko poteka sporazumevanje med tujim zdravstvenim delavcem in uporabnikom zdravstvene storitve v jeziku, ki je uporabniku razumljiv.
6. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se za tuje zdravstvene delavce prenehajo uporabljati:
– 63. in 64. člen zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 26/92 – popravek, 37/95, 8/96, 59/99 – odločba US, 90/99 – popravek odločbe US, 90/99, 98/99 – ZZdrS, 31/2000, 36/2000 – ZPDZC, 45/2001 in 62/2001 – sklep US);
– 11., 12., 19., 34., 70. člen in 1. točka 81. člena zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99 in 67/2002);
– prva in druga alinea prvega odstavka in drugi odstavek 7. člena ter 8. člen zakona o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92 in 38/99).
Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se za tuje zdravstvene delavce smiselno uporablja 5. člen zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 98/99 in 67/2002).
Podzakonske akte je potrebno uskladiti z določbami tega zakona v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona, delodajalci pa morajo svoje akte uskladiti do dne pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
7. člen
(končna določba)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od dne pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
Št. 501-01/02-4/1
Ljubljana, dne 26. septembra 2002.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.