Na podlagi prvega odstavka 33. člena, drugega odstavka 39. člena, petega odstavka 41. člena in četrtega odstavka 42. člena zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02) ter prvega odstavka 31. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 58/02) izdaja Svet Banke Slovenije

Ta sklep ureja:
– podrobnejše organizacijske, kadrovske in tehnične pogoje za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja;
– podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati član uprave družbe za izdajo elektronskega denarja;
– podrobnejša pravila o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih družbe za izdajo elektronskega denarja;
– podrobnejši način obvladovanja tveganj družb za izdajo elektronskega denarja in poročanja o izpolnjevanju obvladovanj tveganj;
– podrobnejšo obliko in najmanjši obseg revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.

Posamezni pojmi, uporabljeni v tem sklepu, imajo naslednji pomen:
– družba je družba za izdajo elektronskega denarja, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje storitev izdajanja elektronskega denarja;
– zakon je zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02) v vsakokrat veljavnem besedilu;
– ZBan je zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99 in 59/01) v vsakokrat veljavnem besedilu;
– sklep o kapitalski ustreznosti je sklep o kapitalski ustreznosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02) v vsakokrat veljavnem besedilu;
– sklep o določitvi pogojev in dokumentacije je sklep o določitvi pogojev, ki jih mora izpolnjevati banka oziroma hranilnica za opravljanje bančnih oziroma drugih finančnih storitev, ter o določitvi dokumentacije, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bo družba sposobna opravljati dejavnosti, na katere se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja (Uradni list RS, št. 109/99, 52/00 in 78/01) v vsakokrat veljavnem besedilu;
– sklep o podrobnejši vsebini dokumentacije je sklep o podrobnejši vsebini dokumentacije k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave oziroma likvidacijskega upravitelja banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 78/01) v vsakokrat veljavnem besedilu;
– sklep o poslovnih knjigah je sklep o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02 in 52/02) v vsakokrat veljavnem besedilu;
– sklep o revidiranju je sklep o najmanjšem obsegu ter vsebini revizijskega pregleda in revizorjevega poročila (Uradni list RS, št. 24/02) v vsakokrat veljavnem besedilu;
– sklep o veliki izpostavljenosti je sklep o veliki izpostavljenosti bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 24/02) v vsakokrat veljavnem besedilu.

Družba mora zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev izdaje elektronskega denarja poleg obveznih prilog na podlagi 37. člena ZBan in sklepa o določitvi pogojev in dokumentacije priložiti tudi:
(a) dokazila o strokovni usposobljenosti in izkušnjah zaposlenih, ki bodo na podlagi pogodbe o zaposlitvi v družbi opravljali:
– naloge notranjega revidiranja;
– naloge opravljanja nadzora nad izvajanjem zakona o preprečevanju pranja denarja;
(b) dokazila o strokovni usposobljenosti in izkušnjah morebitnih zunanjih izvajalcev, ki bodo opravljali druge storitve za družbo, zlasti s področja informacijske tehnologije.

V skladu s prvim odstavkom 39. člena zakona mora imeti družba najmanj dva člana uprave. Za člana uprave je lahko imenovana le oseba, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave v družbi.

Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prejšnjega člena tega sklepa je treba priložiti dokaze oziroma dokumentacijo, iz katere je razvidno, da kandidat za člana uprave izpolnjuje pogoje, določene v 22. in 24. členu ZBan, oziroma predložiti izpolnjen vprašalnik na obrazcu, ki je sestavni del sklepa o podrobnejši vsebini dokumentacije. Če kandidat za člana uprave zaradi objektivnih razlogov določenega dokazila ne more predložiti, mora predložiti pisno izjavo, v kateri navede:
– razlog, zaradi katerega dokazila ni mogoče predložiti;
– da je pogoj izpolnjen oziroma da bo pogoj izpolnjen takoj, ko bodo nastopile okoliščine, ki bodo to omogočile.

Ne glede na prejšnji člen tega sklepa mora kandidat za člana uprave dokazati tudi, da je ustrezno strokovno usposobljen in ima lastnosti in izkušnje s področja informacijske tehnologije in s področja izdajanja in upravljanja plačilnih instrumentov, ki so potrebne za vodenje poslov družbe za izdajo elektronskega denarja.
Kandidat za člana uprave mora predložiti tudi pisni načrt izpolnjevanja dolžnosti iz drugega in tretjega odstavka 26. člena ZBan.

Družba vodi poslovne knjige s smiselno uporabo določb 106. do 110. člena ZBan, zakona o gospodarskih družbah, slovenskih računovodskih standardov in v skladu s sklepom o poslovnih knjigah, če ni s tem sklepom ali z navodili, izdanimi na njegovi podlagi, drugače določeno.

Ne glede na 5. in 10. točko sklepa o poslovnih knjigah družba ni dolžna pošiljati desetdnevnih poročil o knjigovodskem stanju računov.

Družbi v poročilu o poslovanju banke za poslovno leto ni potrebno prikazati podatkov in kazalcev iz 35. točke sklepa o poslovnih knjigah.

Ne glede na 21. točko sklepa o poslovnih knjigah mora družba naložbe iz 14. člena tega sklepa vrednotiti po nižji izmed nabavne in tržne vrednosti.

Guverner Banke Slovenije lahko izda navodilo, s katerim predpiše:
– obliko in način mesečnega poročanja o knjigovodskem stanju računov družbe;
– metodologijo in način sestavljanja mesečnega poročila o knjigovodskem stanju računov družbe;
– metodologijo za sestavljanje bilance stanja in izkaza poslovnega izida družbe.

Družba mora zagotoviti, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom, glede na obseg in vrste storitev, ki jih opravlja, ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev. Kapital družbe se izračuna s smiselno uporabo določb sklepa o kapitalski ustreznosti.

Kapital družbe ne sme nikoli biti manjši od zneska, določenega na podlagi drugega odstavka 41. člena zakona in zneska, določenega na podlagi tretjega odstavka 41. člena zakona.
Pri izračunu zneska iz drugega odstavka 41. člena zakona se v prvih šestih mesecih od ustanovitve družbe za povprečno stanje vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja v obdobju zadnjih šestih mesecev upošteva načrtovani znesek izdanega elektronskega denarja iz poslovnega načrta, ki je obvezna priloga zahteve za izdajo dovoljenja v skladu s 3. členom tega sklepa.

Družba mora na podlagi četrtega odstavka 41. člena zakona imeti premoženje najmanj v vrednosti, ki je enaka skupnemu znesku njenih obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja, v obliki naslednjih naložb:
(a) bankovci, kovanci v domači in tuji valuti;
(b) terjatve do Banke Slovenije in terjatve, zavarovane z vrednostnimi papirji Banke Slovenije;
(c) terjatve do Republike Slovenije in terjatve, zavarovane z vrednostnimi papirji Republike Slovenije;
(d) terjatve do centralnih bank, vlad držav EEA in nekaterih z njimi primerljivih držav OECD in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj so te osebe;
(e) terjatve do Evropskih skupnosti in terjatve zavarovane z vrednostnimi papirji, katerih izdajatelj so Evropske skupnosti;
(f) vloge na vpogled pri bankah in hranilnicah s sedežem v RS, prvovrstnih bankah držav članic ali prvovrstnih tujih bankah;
(g) naložbe v dolžniške vrednostne papirje, namenjene trgovanju, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so zadosti likvidni;
– so izdani s strani kvalificiranih izdajateljev, ki niso izdajatelji pod b, c, d in e in, ki ustrezajo stopnji kreditnega tveganja 20%, kot so opredeljeni v 12. točki sklepa o kapitalski ustreznosti;
– niso izdani s strani oseb, ki imajo v družbi kvalificirani delež.
Kot primerne naložbe iz prejšnjega odstavka štejejo naložbe, ki so glede na njihovo likvidnost oziroma likvidnost zavarovanj, danih v zavarovanje teh naložb, primerne za kritje obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja.
Skupni znesek naložb v vloge na vpogled pri bankah in hranilnicah in v dolžniške vrednostne papirje iz alinej (f) in (g) prvega odstavka tega člena ne sme presegati dvajsetkratnika kapitala družbe, izračunanega v skladu s tem sklepom.
Če vrednost naložb iz prvega odstavka tega člena pade pod znesek tekočega stanja vseh obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja, mora družba o tem nemudoma obvestiti Banko Slovenije, ki določi rok za prilagoditev predpisanim omejitvam v odvisnosti od obstoječih okoliščin oziroma ukrepe za odpravo nastalega stanja.

Izpostavljenost družbe do posamezne osebe ne sme presegati 25% kapitala družbe.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izpostavljenost družbe do osebe, ki je v razmerju do družbe posredno ali neposredno obvladujoča oseba oziroma do osebe, ki jo družba posredno ali neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot družbo, ne sme presegati višine 20% kapitala družbe.
Vsota vseh velikih izpostavljenosti družbe ne sme presegati 800% kapitala družbe.
Za izračunavanje izpostavljenosti in velike izpostavljenosti ter za spremljanje, ali družba izpolnjuje omejitve iz tega člena, se smiselno uporabljajo določbe sklepa o veliki izpostavljenosti.

Za namen varovanja (hedging) pred valutnimi in tržnimi tveganji, ki nastanejo zaradi izdaje elektronskega denarja in v zvezi z naložbami iz 14. člena tega sklepa, lahko družba uporablja izvedene finančne instrumente na obrestno mero in tuje valute, ki so:
– zadostno likvidni in se z njimi trguje na organiziranem trgu (ne OTC), kjer so predmet dnevnega obračuna in plačevanja kritij,
– imajo v primeru izvedenih finančnih instrumentov na tujo valuto pogodbeno zapadlost 14 koledarskih dni ali manj.
Uporaba izvedenih finančnih instrumentov iz prvega odstavka tega člena je mogoča le, če namerava družba z njimi obvladati tržna tveganja v celoti in takšen cilj v največji možni meri tudi doseže.

Družba poroča o kapitalu in izpolnjevanju kapitalske zahteve iz 12. in 13. člena tega sklepa, o naložbah iz 14. člena tega sklepa in o izpolnjevanju omejitev izpostavljenosti iz 15. člena tega sklepa polletno po stanju na dan 30. 6. in 31. 12. oziroma v rokih, ki jih določi Banka Slovenije s posebno zahtevo na obrazcih, ki jih z navodilom predpiše guverner Banke Slovenije.

V skladu s petim odstavkom 41. člena zakona lahko Banka Slovenije predpiše dodatne likvidnostne zahteve, ki jih mora zagotavljati družba zaradi vzdrževanja minimalne rezerve likvidnosti.

Revizijski pregled poslovanja družbe obsega revidiranje letnega poročila družbe, sestavljenega v skladu s tem sklepom.

Revizorjevo poročilo o revizijskem pregledu poslovanja družb vsebuje revidirano letno poročilo sestavljeno s smiselno uporabo sklepa o revidiranju ter dodatek po tem sklepu. Pooblaščeni revizor (v nadaljevanju: revizor) je dolžan predložiti Banki Slovenije podpisan dodatek po tem sklepu najkasneje v petih mesecih po izteku koledarskega leta. Družba mora Banki Slovenije predložiti revidirano letno poročilo v roku osmih dni po prejemu revizorjevega poročila oziroma najkasneje v petih mesecih po izteku koledarskega leta.

Če družba sprejme predlagane popravke revizorja v računovodskih izkazih, jih mora poknjižiti najkasneje do izdelave mesečnega poročila o knjigovodskem stanju računov družbe za 30. junij tekočega leta. Knjiženje popravkov se izvede pod 1. januarjem tekočega leta kot popravek otvoritvenega stanja.

Dodatek mora vsebovati računovodske izkaze družbe v obliki predpisanih kratkih shem s smiselno uporabo 9. točke sklepa o revidiranju.

Dodatek mora vsebovati poročilo o izpolnjevanju pravil o obvladovanju tveganj. Pojasnila k posameznim vrstam tveganj morajo vsebovati najmanj:
– kratek opis posamezne vrste tveganja, vključno z operativnimi in drugimi tveganji, katerim je družba izpostavljena zaradi narave svoje dejavnosti;
– mnenje revizorja o obvladovanju posamezne vrste tveganja,
– pomanjkljivosti po posameznih vrstah tveganj in mnenje revizorja o ustreznosti delovanja sistema notranjih kontrol,
– pojasnila glede izpolnjevanja revizorjevih priporočil iz preteklih let;
– priporočila revizorja za izboljšanje postopkov in politike obvladovanja posameznih vrst tveganj.

Revizor mora pojasniti, ali:
– družba razpolaga z ustrezno višino kapitala, določeno na podlagi drugega in tretjega odstavka 41. člena zakona,
– je družba izračunala kapital in poročala v skladu z zakonom in tem sklepom,
– je imela družba vseskozi zahtevano višino premoženja v obliki likvidnih naložb, ki jih mora imeti na podlagi četrtega odstavka 41. člena zakona,
– je vrednost naložb iz alinej (f) in (g) 14. člena tega sklepa presegla dvajsetkratnik kapitala družbe,
– je izpostavljenost družbe do posamezne osebe presegala 25% kapitala družbe,
– je izpostavljenost družbe do osebe, ki je v razmerju do družbe posredno ali neposredno obvladujoča družba oziroma osebe, ki jo družba neposredno obvladuje, oziroma do osebe, ki jo posredno ali neposredno obvladuje ista oseba kot družbo, presegala 20% kapitala družbe,
– je vsota velikih izpostavljenosti iz prejšnjih dveh alinej presegala 800% kapitala družbe,
– ima družba kapitalske naložbe v kapitalu drugih družb.

Revizor mora pojasniti način obvladovanja likvidnostnih tveganj v poslovnem letu upoštevaje primernost višine naložb iz 14. člena tega sklepa glede na znesek tekočega stanja obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja ter vrste in ročnosti naložb glede na obveznosti iz naslova izdaje elektronskega denarja, pri čemer ugotavlja, če ima družba sprejeto politiko upravljanja z likvidnostnim tveganjem ter ustrezen načrt ukrepov za obvladovanje likvidnostnega tveganja in postopke.

Revizor mora pojasniti način obvladovanja valutnih tveganj pri čemer oceni, če ima družba sprejeto politiko upravljanja z valutnim tveganjem, notranje postopke za ugotavljanje in merjenje valutnega tveganja, postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za obvladovanje valutnega tveganja, in če so pristojnosti glede poslov, ki so povezane z valutnimi tveganji, urejene z ustreznimi akti.

Revizor mora pojasniti način obvladovanja tržnih tveganj, ki nastanejo zaradi izdaje elektronskega denarja in v zvezi z naložbami, ki jih mora imeti družba na podlagi 14. člena tega sklepa, pri čemer revizor oceni, če ima družba sprejeto politiko upravljanja s tržnim tveganjem, notranje postopke za ugotavljanje in merjenje tržnega tveganja, postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za obvladovanje tržnega tveganja in če so pristojnosti glede poslov, ki so povezane s tržnimi tveganji, urejene z ustreznimi akti.

Dodatek mora vsebovati poročilo o delovanju notranje revizijske službe družbe, ki mora obsegati kratek opis delovanja službe z mnenjem revizorja o ustreznosti delovanja službe, ugotovljene pomanjkljivosti ter priporočila revizorja za izboljšanje delovanja službe. Dodatek mora vsebovati tudi pojasnila glede izpolnjevanja revizorjevih priporočil za izboljšanje delovanja notranje revizijske službe iz preteklih let.

Dodatek mora vsebovati mnenje revizorja o načinu vodenja poslovnih knjig.

Dodatek mora vsebovati tudi poročilo o kvaliteti informacijskega sistema v družbi. Revizor oceni zlasti usklajenost s slovenskim standardom PSIST BS 7799. Podana mora biti ocena skupaj z ugotovitvami ter priporočili po naslednjih področjih:
– skladnost delovanja informacijskega sistema s poslovnimi cilji,
– učinkovitost delovanja informacijskega sistema,
– politika in organizacija varovanja in zaščite informacijskega sistema ter podatkov,
– primernost splošnih, sistemskih in drugih kontrol ter
– tehnološka opremljenost.

V dodatku mora biti podana ocena ter mnenje revizorja o pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil Banki Slovenije.

Dodatek mora vsebovati pojasnila o poslovnih dogodkih, ki so nastopili po koncu poslovnega leta in ki pomembneje vplivajo na rezultat tekočega poslovanja družbe oziroma izdelane računovodske izkaze.

Če družba šteje kot nadrejena družba v smislu 95. člena ZBan, mora revizor v dodatku podati pojasnila o obvladovanju tveganj, ki jim je družba izpostavljena zaradi povezav z drugimi osebami v skupini. Revizor mora podati mnenje o ustreznosti delovanja notranje revizije in informacijskega sistema v okviru teh povezav.

Dodatek mora vsebovati tudi obrazec o osnovnih podatkih družbe (R-1), ki je sestavni del sklepa o revidiranju. Obvezno morajo biti priložena tudi poročila iz 17. člena tega sklepa.

Guverner Banke Slovenije lahko izda navodilo, s katerim predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.

Določbe tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za družbe iz 3. točke drugega odstavka 31. člena zakona. Pri izračunu kapitala na podlagi drugega odstavka 35. člena zakona se upošteva denarni znesek iz tretjega odstavka 53. člena ZBan.

Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.