Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 3. 10. 2002 sprejel

V skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) je mestni svet sprejel odlok o ureditvenem načrtu za območje čolnarne Muzelj, ki ga je pod št. projekta 456/00 izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o, Celje.

Projekt ureditveni načrti za območje čolnarne Muzelj ob Šmartinskem jezeru (izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o, Celje, št. proj. 456/00) vsebuje: tekstualni del, soglasja in grafične priloge. Načrt je sestavni del odloka.

Opis meje po obodni parcelaciji
Izhodiščna točka opisa meje je jugozahodni vogal obravnavanega območja, v stičišču parcel št. 1211 (jezero), 1043/2 vse v k.o. Brezova.
Na jugu poteka meja od izhodiščne točke po južnem robu parcel št. 1043/2, 1043/3, 1043/4 in 1043/1, do NN elektrovoda. Na vzhodu poteka meja v smeri proti severu seka parcele št. 1039/1, 1040/1, 1043/1. Na severu poteka proti zahodu od stebra NN elektrovoda po severnem robu parcele št. 1039/1, 1039/3 in 1039/4 in poteka do brega jezera-seka parcelo1211 (jezero). Na zahodu poteka proti jugu ter v tej smeri seka parcele št. 1211 (jezero) ter poteka do izhodiščne točke.
Površina območja
Površina območja obravnave v meji ureditvenega območja. meri ca. 1,85 ha.

Območje je namenjeno ureditvi:
– objektov in površin za turistično gostinske dejavnosti,
– obale jezera za in športno rekreativne dejavnosti povezane z vodo (čolnarna, pristanišče),
– gozdne in zelenih površin ter varovanju okolja,
– prometne, komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture.
Površina namenjena ureditvi objektov in naprav za turistično gostinske dejavnosti so v osrednjem delu ureditvenega območja. Vključuje obstoječi gostinski objekt z zunanjimi površinami, ureditev otroškega igrišča ter sanacija, ureditev in ozelenitev zunanjih površin.
Površina na obali jezera je na zahodu ureditvenega območja, namenjena je sanaciji in ureditvi objektov in naprav za športno rekreativne dejavnosti, povezane z vodo. Vključuje obstoječi pristan predvideno pokrito čolnarno, pomol za pristajanje jezerske potniške (turistične) ladje, pristan za čolne, rampo za spust čolnov v vodo s priključno dovozno potjo ter sanacijo, ureditev in ozelenitev zunanjih površin.
Predvidena je dograditev elektro omrežja za potrebe napajanja predvidenih objektov in naprav, sanacija oziroma prilagoditev načina odvajanja odpadnih in meteornih vod na kanalizacijski sistem celotnega območja Šmartinskega jezera ter dograditev in ureditev ostale prometne, komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture.

Objekti in površine za turistično gostinske dejavnosti
Obstoječi gostinsko turistični objekt
Na osrednjem delu ureditvenega območja je obstoječi gostinsko turistični objekt, ki je bil zgrajen na lokaciji starega objekta, ki je zgorel v požaru. Objekt je velik 22,5m × 7,5m ter po vzdolžni osi vzporeden s plastnicami terena oziroma z obalo jezera. Orientacija objekta je proti zahodu, proti jezeru. Dostop za goste je iz severne strani, po glavni dostopni poti, ki vodi iz ceste do gostinskega objekta ter do rampe za spust čolnov v jezero. Gospodarski dovoz in dostop sta iz južne strani.
V objektu bodo osrednji gostinski prostor za goste, prostor za šank, manjša kuhinja, sanitarije ter priročno skladišče.
Gostinski vrt
Območje med gostinskim objektom, jezersko obalo in peš potjo, ki ju povezuje, je urejeno kot gostinski vrt. Postavljeno je vzporedno s plastnicami terena v obliki manjših teras, ki so med seboj povezane s peš potmi. Gostinski vrt je opremljen z mizami in klopmi, med višinsko ločenimi terasami so po potrebi ograje.
Otroško igrišče
Otroško igrišče je predvideno med gostinskim vrtom, rampo za spust čolnov v jezero in jezersko obalo. Postavljeno je vzporedno s plastnicami terena v obliki manjših teras. Predvideno je igrišče za namizni tenis, rusko kegljišče in igrišče z večnamenskim otroškim igralom (gugalnica, plezalo, tobogan).
Ureditev obale jezera za in športno rekreativne dejavnosti povezane z vodo
Območje čolnarne in pristana
Zahodni del ureditvenega območja oziroma obala jezera je obstoječi pristan z zgrajenim kamnitim opornim zidom in utrjeno obalo. Predvidena je izgradnja pokrite čolnarne, izgradnja pomola za pristajanje ladje ter sanacija obstoječih pomolov.
Na severnem delu je v podaljšku dostopne in dovozne poti predvidena izgradnja klančine (rampe) za spust manjših čolnov v vodo. Obstoječa obala, pomol in predvidena čolnarna in pomol bodo skupaj oblikovali manjši mandrač, namenjen privezu čolnov.
Čolnarna bo velika 10 m × 6 m. Na vzhodni strani bo dostop v čolnarno s kopnega preko predvidenega pomola, z zahodne strani pa bo dostop za čolne po vodi. Predvideni pomol za pristajanje ladje bo na severni strani navezan na obstoječo utrjeno obalo in bo potekal proti jugu, kjer bo zaključen z nadstreškom. Na zahodni (zunanji) strani je predviden prostor za pristajanje ladje, na vzhodni (notranji) strani pa bodo privezi za manjše čolne.
Območje gospodarskih in servisnih objektov
Na južni strani obravnavanega območja je obstoječa servisna dovozna cesta, ki poteka od dovozne ceste do južnega dela gostinskega objekta. Na mestu pred gostinskim objektom je predvideno manjše manipulacijsko dvorišče. V sklopu obstoječega parkirišča je obstoječi sanitarni objekt, ki se ohrani.
Ureditev gozdne in zelenih površine
Skladno z opredeljenimi smernicami v krajinski zasnovi za gozdove s poudarjeno rekreacijsko in estetsko vlogo bodo gozdne in ostale zelene površine urejene in oblikovane tako, da bodo ohranjeni in oblikovani privlačni gozdni ambienti s privlačnimi pogledi, razgledi. Prizadeti gozdni robovi bodo sanirani in utrjeni, izjemno oblikovana drevesa ali skupine dreves bodo ohranjena in načrtno vzgajana. Objekti, naprave in infrastruktura bodo zgrajeni tako, da bo prilagojena gozdu.
Ostale zelene površine bodo urejene tako, da bodo dopolnjevale obstoječe in sanirane gozdne površine, uporabljene pa bodo tudi za utrditev jezerske obale ter kot popestritev ureditve površin ob objektih.

Usmeritve za prenovo in oblikovanje novih objektov
Za doseganje ustrezno urejenega ambienta, ki bo privlačen za obiskovalce, je potrebno nekatere obstoječe objekte odstraniti, nekatere pa prenoviti v smislu ustreznejšega oblikovanja. Vse prenove in novi objekti morajo biti izgrajeni po načrtih, ki so rezultat dela arhitektov. Vse zunanje ureditve morajo biti izvedene po načrtih arhitektov in krajinskih arhitektov.
Tipologija, zunanji izgled arhitekture mora biti usklajen s tipologijo Slovenske krajine širšega območja. Nedopustno je oblikovanje po tujih tradicionalnih vzorcih gradnje. Novi objekti bodo v lesenih izvedbah, lesena bo konstrukcija, fasade. Strehe so lahko iz odpornejših materialov, vendar po strukturi in barvi takšnih, ki so usklajeni z ostalimi deli objekta. Razmerja med odprtinami in polnimi deli fasade morajo biti harmonična. Objekti ob vodi, s pogledom na vodo naj imajo večje steklene površine.
Elementi zunanje opreme (klopi, koši za smeti, svetilke, ograje, obvestilne table, informacijske table morajo biti enotno oblikovane za celotno ureditveno območje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti obvestilnim tablam, ki opozarjajo na nevarnost požara, na varstvo pred prekomernim hrupom in na varstvo živali (ptice, mali sesalci, ribe, race, labodi).
Pohodne površine je potrebno utrjevati z naravnimi materiali, pretežno peski, površine, ki so bolj obremenjene pa tlakovati z naravnim kamnom. Višinske premostitve, stopnice je potrebno izvesti v lesu, možne so kombinacije z naravnim kamnom.

Usmeritve za ozelenitve
Nove zasaditve so predvidene v smislu ustvarjanja vizualne (zanimivi pogledi, usmerjanje obiskovalcev) in funkcionalne (varovalna, poučna, rekreacijska, ekološka funkcija) pestrosti. Obstoječe zasaditve in gozd bodo v največji možni meri ohranjene. Gozdni rob je ob večjih posegih potrebno sanirati. Novo izbrana vegetacija mora biti okolju primerna. Lokacija izgradnje predvidenih objektov in postavitev parkovne opreme mora smiselno upoštevati obstoječo naravno zasaditev dreves, tako da se jih čim več ohrani. Obstoječe in novo nastale brežine je potrebno reliefno oblikovati tako, da bodo dajale vtis naravne ureditve in jih zasaditi s travo in avtohtonimi grmovnicami. Po postavitvi lesenega mostovža- brvi je potrebno urediti okolico in jo zatraviti. Peščeni del obale je potrebno reliefno sonaravno oblikovati tako, da se zaoblijo ostri robovi in se ustvarijo mehke linije prehoda iz travnika na obalo, ki počasi pada proti jezeru.

Določena so okvirna funkcionalna zemljišča. Natančna meja in velikost funkcionalnega zemljišča bo določena ob izrisu.

Umetni zadrževalnik Šmartinsko jezero je bil zgrajen kot večnamenski objekt, katerega osnovni namen je zadrževanje visokih voda Koprivnice. Posledica te namembnosti je nihanje gladine jezera, ki ga morajo vsi uporabniki upoštevati in se mu pri posegih v prostor prilagoditi.
Pri izgradnji objektov in naprav na območju obalnega pasu je potrebno načrtovati posebno protierozijsko zavarovanje – utrditev vodne brežine. Ukrepi morajo biti načrtovani in izvedeni sonaravno z uporabo naravnih materialov.
Pri gradnji in urejanju objektov in naprav za športno rekreacijske dejavnosti ter pri njenih izvajanjih je potrebno upoštevati veljavne predpise v zvezi s plovbo po Šmartinskem jezeru.

Ceste
Glavna prometnica, ki poteka po zahodnem robu ureditvenega območja je lokalna cesta Celje–Šmartno v Rožni dolini-Vojnik in lokalna cesta Celje-Lokrovec-Loče. Nanjo je v smeri proti jugu priključena obstoječa dovozna cesta, ki pelje skozi naselje Loče, do ureditvenega območja ter služi za dostop, servisni dovoz in urgentni dovoz ter za dovoz do rampe za spust čolnov v jezero. Na južnem delu ureditvenega območja se na glavno dovozno cesto priključuje dovozna cesta, ki služi gospodarskemu dovozu do gostinskega objekta.
Ureditveni načrta za naselje Loče predvidena rekonstrukcijo, kar pa ni predmet tega ureditvenega načrta.

Parkirne površine
Parkiranje je zagotovljeno na obstoječem parkirišču, levo in desno ob glavni dovozni cesti. Predvidena je ureditev 15 parkirnih mest za osebna vozila na zahodni strani ceste (pravokotno parkiranje) in 11 parkirnih mest za osebna vozila na vzhodni strani ceste (vzdolžno parkiranje).

Pešpoti
Sistem pešpoti je zasnovan tako, da povezuje posamezne dele ureditvenega območja z glavno dovozno cesto ter med seboj. Poti bodo utrjene (tlakovane) sonaravno, z uporabo kamenja in lesa. Za premagovanje višinskih razlik bodo zgrajene stopnice v kamniti ali leseni obliki.

Vodovodno omrežje
Obstoječi objekt je priključen na obstoječe vodovodno omrežje. Razširitev ni predvidena.

Kanalizacijsko omrežje
Na ureditvenem območju je predvidena začasna ureditev kanalizacijskega omrežja in odvajanja odpadnih voda ter končna ureditev, po izgradnji kanalizacijskega omrežja za celotno območje Šmartinskega jezera.
Začasna ureditev
Meteorne vode s strehe in iz utrjenih površin so speljane, preko peskolovov in skupnega zbirnega jaška meteorne kanalizacije v jezero. Zaledne površinske vode so speljane preko odprtih jarkov v jezero. Vse meteorne vode, speljane v jezero je potrebno pred izpustom ustrezno prečistiti (ustrezni usedalniki, lovilci olj ...).
Fekalne in ostale odpadne vode iz obstoječega objekta bodo speljane na začasno čistilno napravo ustrezne kapacitete na severni strani objekta. Odpadne vode iz kuhinje bodo preko lovilca olj in maščob v čistilno napravo.
Fekalne in ostale odpadne vode iz obstoječega sanitarnega objekta na parkirišču so speljane po internem kanalizacijskem omrežju na začasno čistilno napravo.
Za odpadne snovi, ki bodo nastale v usedalnikih in lovilcih je investitor dolžan zagotoviti zbiranje in odvoz na za to določeno odlagališče.
Končna ureditev
Po izgradnji kanalizacijskega omrežja za celotno območje Šmartinskega jezera bodo objekti in naprave na obravnavanem območju, takoj ko bo zgrajeni sistem kanalizacije to dopuščal, priključeni nanj. Pogoje priključitve bo določil upravljalec kanalizacije.

Elektro omrežje
Obstoječi objekt je priključen na električno omrežje. Iz obstoječega elektro priključka je izvedeno interno elektro omrežje za napajanje objekta in za zunanjo razsvetljavo. Predvidena razširitev internega omrežja bo izvedena iz obstoječega priključka. Povečanje priključne moči ni predvideno.

Telekomunikacijsko omrežje
Obstoječi objekt je priključen na obstoječe telefonsko omrežje. Razširitev omrežja ni predvidena.

Ogrevanje
Ogrevanje obstoječega objekta bo z električnimi pečmi ali na plin. Možno je tudi ogrevanje z drvmi v kaminu ob upoštevanju požarnovarnostnih pogojev.

Zbiranje in odvoz odpadkov
Investitor bo odpadke zbiral in odlagal na za to določenih mestih, v ustrezne zabojnike, znotraj funkcionalnega zemljišča, skladno z občinskim odlokom (Uradni list RS, št. 67/99) in soglasjem upravljavca.
Morebitne posebne odpadke je obvezno odvažati na za to določeno deponijo ali v predelavo. Na javnih površinah je potrebno zagotoviti zadostno število košev za smeti. Kontejnerji in koši za smeti je bodo oblikovani tako, da bo preprečen dostop živali (mali sesalci, insekti) do odpadkov.

V okviru varstva okolja je predvideno varstvo: vode, tal, varstvo pred prekomernim hrupom, varstvo pred požarom, varstvo živali.

Vode, tla
Za varstvo vode in tal je potrebno dosledno upoštevati pogoje za izgradnjo kanalizacije in zakonske predpise za shranjevanje nevarnih snovi.
Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati:
– pri vseh posegih v prostor je potrebno predvideti ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaževanje voda,
– lego komunalnih vodov in pri projektiranju novih zagotoviti predpisane medsebojne horizontalne in vertikalne odmike, ter za priključek na obstoječe komunalne vode pridobiti soglasja upravljavcev,
– ureditev kanalizacije padavinskih čistih in odpadnih vod ter drugih odpadnih vod mora biti v skladu z veljavnimi predpisi,
– zaradi preprečitve eventualnega razlitja nevarnih snovi se morajo eventualna skladišča nevarnih snovi načrtovati v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79),
– pri izbiri ustreznega načina čiščenja odpadnih vod s parkirnih je upoštevati pogoje, ki jih predpisuje uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96),
– pri načrtovanju ureditve okolja je treba skrbno načrtovati tudi odvodnjo zalednih voda, ki pritečejo s pobočja. Ureditev odvodnje je treba načrtovati tako, da ne bo povzročeno zastajanje voda in zamakanje terena ali objektov.

Hrup
Območje obravnave sodi v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) v I. stopnjo varstva pred hrupom. I. stopnja varstva pred hrupom, to je naravno območje, namenjeno turizmu in rekreaciji. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da predpisane ravni hrupa ne bodo presežene.

Varstvo rastlin, živali in biotopov
Velik del območja obravnave pokrivata gozd in voda. Obiskovalce in uporabnike prostora je potrebno s posebnimi obvestilnimi tablami obvestiti o pogojih za varstvo rastlin, živali (ptic, rac, labodov, malih sesalcev, dvoživk, rib) in biotopov.
Ureditev objektov in zunanjih površin ne smejo poslabšali razmer v okolju na obravnavanem območju, zaradi česar je potrebno:
– zavarovati obstoječe zelene površine, drevje ter zasaditi in urediti ustrezne nove zelenice,
– upoštevati vse predpise in navodila za preprečevanje negativnih vplivov na okolje.

V ureditvenem načrtu so upoštevani pogoji zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93), pravilnika o požarnovarstvenih zahtevah (Uradni list SRS, št. 42/85) in pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
Dovoz na ureditveno območje ter do obstoječega in predvidenih objektov je po obstoječi glavni dovozni cesti, ki omogoča dovoz gasilskim vozilom v vseh letnih časih. Odmiki zagotavljajo nemoten dostop do objektov.
Požarna voda bo zagotovljena iz javnega vodovoda in iz gasilnih aparatov, možno pa je tudi črpanje vode iz jezera, ki je od objektov oddaljeno od 0 do 50m.
Varen umik ljudi je možen na funkcionalna zemljišča pokopališča ter na sosednje površine.
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in sanaciji obstoječih oziroma pri izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.
Pri načrtovanju in urejanju zunanjih površin je potrebno izvajati preventivne ukrepe za preprečevanje nastajanja in širjenja gozdnega požara.

Mejo funkcionalnega zemljišča posameznega območja je možno prestaviti max. za ca. 10 m oziroma je možno zamenjati lokacije funkcionalnih zemljišč med seboj, če se izkaže, da je drugačna postavitev objektov in opreme ustreznejša v smislu varovanja okolja, stroškov postavitve, pri čemer se ne smejo zmanjšati vidne kakovosti okolja.
Pri realizaciji ureditvenega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem ureditvenim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem preučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Tlorisne in višinske gabarite je v okviru toleranc dovoljeno večati ali manjšati do 10% za objekte ter do 20% za objekte zunanje ureditve.
Vse stacionaže in dimenzije prometnih površin in objektov, navedene v tem ureditvenem načrtu in tem odloku, se morajo natančno določiti v izrisu iz UN in v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Odstopanja od oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem ureditvenim načrtom ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvedba ureditvenega načrta bo potekala hkrati ali v več etapah. Posamezne etape pomenijo ureditev posameznih območij znotraj ureditvenega območja ureditvenega načrta, in sicer:
– ureditev objektov in površin za turistično gostinske dejavnosti,
– ureditvi obale jezera za in športno rekreativne dejavnosti povezane z vodo (čolnarna, pristanišče),
– ureditvi gozdnih in zelenih površin,
– ureditvi prometne, komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture.
– ostale ureditve, potrebne za realizacijo ureditvenega načrta.
Vse opisane faze oziroma območja urejanja morajo biti izvedene tako, da pomenijo zaključeno celoto. To pomeni, da je potrebno za vsako območje zgraditi ustrezno prometno, komunalno in infrastrukturno omrežje in naprave, opremo in ozelenitev.

Ureditveni načrti za območje čolnarne Muzelj ob Šmartinskem jezeru, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. pod št. 456/00, je stalno na vpogled pri Mestni občini Celje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.