Mestni svet mestne občine Celje je na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS štev. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 52/93, 56/93, 71/93 in 44/97) in 17. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) na seji dne 3.10. 2002 sprejel

V skladu z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 ter Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98 in 86/01) je Mestni svet mestne občine Celje sprejel spremembe in dopolnitve ZN Dolgo polje III kare 6, (Uradni list SRS, št. 26/82, 43/85) – ki ga je pod št. projekta 430/00 izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o, Celje.

Projekt ureditveni načrti za območje pri pregradi na Šmartinskem jezeru (izdelal Razvojni center Planiranje, d.o.o, Celje, št. proj. 430/00) in vsebuje: tekstualni del, soglasja in grafične priloge. Načrt je sestavni del odloka.

Izhodiščna točka opisa meje je severno-zahodni vogal območja obravnave.
Opis meje topografsko

na severu:          od izhodiščne točke poteka severno od dovozne
                    ceste, preko gozda, do obale jezera, kjer se 
                    konča prodnata brežina,
na vzhodu:          po jezeru, vzporedno z obalo, ca. 30 m od 
                    obale, do brane na jugu,
na jugu:            po vznožju brežine zapornic, po vznožju 
                    brežine hriba,
na zahodu:          po vznožju brežine hriba, med lokalno cesto 
                    Celje–Šmartno v Rožni dolini in hribom.

Opis meje po obodni parcelaciji

na severu:          od izhodiščne točke prečka parcelo 1094/7 in 
                    parcelo 1094/8, nato poteka po severnem robu 
                    parcele 1094/9 in 1102/1 ter tik pred jezerom 
                    zavije proti severu in prečka parcelo1117/1,
na vzhodu:          prečka parcelo 1211 (jezero),
na jugu:            prečka parcelo 1093/3 in poteka po 
                    jugozahodnem robu parcele1094/2,
na zahodu:          po zahodnem robu parcele 1094/2, 1081/10 in 
                    parcele 1208/1 do izhodiščne točke opisa.

Površina območja
Površina območja obravnave v meji ureditvenega območja meri ca. 12,40 ha.

Območje je namenjeno ureditvi površin in objektov za športno rekreativne dejavnosti ob pregradi, ureditvi gozdne površine v sprehajalne učne poti, ureditvi objektov in površin za turistično gostinske dejavnosti, ureditvi obale za dejavnosti povezane z vodo (kopališče, pristanišče, skakalnice), prometnim površinam in ureditvi komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture.

Območje je namenjeno za rekreacijo in šport na prostem. Vključuje območja za: športna igrišča (ŠI), otroško igrišče (OI), prostor za piknike (PP), igrišče za mini golf (MG), pristanišče (PR), kopališče (KS), skakalnice (SK), gospodarske objekte (GO) in je s povezovalnimi pešpotmi, slaščičarno Pike Nogavičke, razgledišči, postajališči in območjem gozdne učne pešpoti namenjeno za sprehode, počitek, igro otrok, šport in opazovanje krajine – torej za preživljanje prostega časa. Območja za šport in rekreacijo so skoncentrirana na vzhodni strani pobočja ob jezeru, gozdna učna pot pa poteka po zahodni strani pobočja.

V območju gozda in funkcionalnih zemljišč objektov je potrebno ohraniti vsa prostorastoča drevesa. Vse dovozne poti in parkirne površine je potrebno zamejiti z leseno ograjo tako, da ne bo možen prost dovoz v gozd. Predvideno učno pešpot je potrebno zakoličiti na licu mesta tako, da se bo pot prilagajala terenu in izogibala večjim drevesom.

Območje obravnave je organizirano v zaključene celote različnih namembnosti, ki so med seboj povezane s sistemom pešpoti. Vsako območje obravnave (piknik, otroško igrišče in drugi) je v grafični prilogi označeno z načinom razporeditve osnovnih elementov in okvirno mejo območja. Pri izdelavi lokacijske in projektne dokumentacije je velikost območij možno spreminjati na osnovi ustreznejše ureditve.
Območje prostora za piknike
Na vzhodnem pobočju med jezerom in dovozno cesto so predvidene manjše hiške z mizami, klopmi in ognjiščem za prirejanje piknikov. V območju vstopa na športnorekreacijsko območje je predviden informacijski kiosk od koder poteka pot v smeri proti jezeru mimo slaščičarne Pike Nogavičke s teraso s pogledom na jezero.
Med slaščičarno in prostorom za piknike je v križišču pešpoti postavljena uta z informacijami o okoliški flori in favni ter nastanku in zgodovini jezera.
Območje otroškega igrišča
Južno od prostora za piknike je predvideno otroško igrišče z igrali, gugalnicami, klopmi, peskovnikom. Igrala bodo lesena, v manjši meri so možna tudi z dodatkom kovine. Igrišče je zaradi nagnjenosti terena urejeno v dveh terasah, ki so povezane z lesenim stopniščem, na katerem je možno tudi sedeti. Tla so utrjena in peščena.
Območje športnih igrišč
Športna igrišča se nahajajo južno od otroškega igrišča, med obstoječo dovozno cesto, ki poteka po grebenu proti objektu Nivoja in pred skakalnicami zavije desno proti obstoječim gostinskim objektom na obali jezera. Igrišča so postavljena vzporedno s plastnicami terena v obliki manjših teras. Predvidena so igrišča za namizni tenis, balinišče in rusko kegljišče. Igrišča so med sabo povezana s pešpotjo, na kateri so mestoma urejene lesene stopnice.
Območje skakalnic
Območje skakalnic obsega pobočje ob obali jezera med objektom Nivoja in predvidenim območjem športnih igrišč. Območje je ograjeno z obstoječo žičnato ograjo. Znotraj ograje sta obstoječi dve skakalnici. Možna je postavitev še ene skakalnice.
Območje mini golfa
Na severnem delu obravnavanega območja, na pobočju zahodno od predvidenega pomola in kopališča je predvideno igrišče za mini golf, ki je umeščeno v obstoječi gozd. Med igriščem in predvideno peš potjo so bo poti postavljene mize in klopi za počitek, ki so nadkrite z nadstreški.
Območje gospodarskih in servisnih objektov (GO)
Na zahodni strani obstoječe dovozne ceste, ki poteka po grebenu pobočja, so predvideni trije gospodarski in servisni objekti z dvoriščem.
Območje pristanišča
Obala jezera in priobalni vodni pas zahodno od območja za mini golf in prostora za piknike sta namenjena za sprehode, počitek, opazovanje, doživljanje narave v smislu privlačnosti in uporabnosti vodne površine za obiskovalce. Na robu obale, je speljana lesena sprehajalna pot – brv, ki se začne severno od obstoječih obvodnih objektov in se vzporedno z robom obale nadaljuje vse do konca zaliva na severu. Brv je dvignjena nad vodno gladino in ograjena z leseno ograjo. V osi predvidene pešpoti, ki pelje od slaščičarne do jezera, je na koncu predviden pomol s pokritim razglediščem. Južno od pomola je razgledna ploščad in manjše pristanišče za čolne. Severno od pomola se lesena brv razširi v razgledišče s splavom (privezana ploščad, ki plava na vodi). Lesena brv se ob obali nadaljuje proti območju kopališča. Vzporedno z leseno brvjo poteka ob obali obstoječa pešpot
Območje kopališča (KS)
Območje kopališča se nahaja v severovzhodnem delu obravnavanega UN.
Lesena brv, ki poteka ob obali jezera se na severu razširi v območje kopališča. Predvidena je ureditev lesene bazenske školjke potopljene v jezero, ki se nadaljuje v večjo ploščad za sončenje in konča s pokritim razglediščem na koncu pomola. Ostali del obale severovzhodno od pomola ostane prodnat.

Usmeritve za prenovo in oblikovanje novih objektov
Za doseganje ustrezno urejenega ambienta, ki bo privlačen za obiskovalce, je potrebno nekatere obstoječe objekte odstraniti, nekatere pa prenoviti v smislu ustreznejšega oblikovanja. Vse prenove in novi objekti morajo biti izgrajeni po načrtih, ki so rezultat dela arhitektov. Vse zunanje ureditve morajo biti izvedene po načrtih arhitektov in krajinskih arhitektov.
Tipologija, zunanji izgled arhitekture mora biti usklajen s tipologijo Slovenske krajine širšega območja. Nedopustno je oblikovanje po tujih tradicionalnih vzorcih gradnje. Novi objekti bodo v lesenih izvedbah, lesena bo konstrukcija, fasade. Strehe so lahko iz odpornejših materialov, vendar po strukturi in barvi takšnih, ki so usklajeni z ostalimi deli objekta. Razmerja med odprtinami in polnimi deli fasade morajo biti harmonična. Objekti ob vodi, s pogledom na vodo naj imajo večje steklene površine.
Elementi zunanje opreme (klopi, koši za smeti, svetilke, ograje, obvestilne table, informacijske table morajo biti enotno oblikovane za celotno ureditveno območje. Posebno pozornost je potrebno posvetiti obvestilnim tablam, ki opozarjajo na nevarnost požara, na varstvo pred prekomernim hrupom in na varstvo živali (ptice, mali sesalci, ribe, race, labodi).
Pohodne površine je potrebno utrjevati z naravnimi materiali, pretežno peski, površine, ki so bolj obremenjene pa tlakovati z naravnim kamnom. Višinske premostitve, stopnice je potrebno izvesti v lesu, možne so kombinacije z naravnim kamnom.

Usmeritve za ozelenitve
Nove zasaditve so predvidene v smislu ustvarjanja vizualne (zanimivi pogledi, usmerjanje obiskovalcev) in funkcionalne (varovalna, poučna, rekreacijska, ekološka funkcija) pestrosti. Obstoječe zasaditve in gozd bodo v največji možni meri ohranjene. Gozdni rob je ob večjih posegih potrebno sanirati. Novo izbrana vegetacija mora biti okolju primerna. Lokacija izgradnje predvidenih objektov in postavitev parkovne opreme mora smiselno upoštevati obstoječo naravno zasaditev dreves, tako da se jih čim več ohrani. Obstoječe in novo nastale brežine je potrebno reliefno oblikovati tako, da bodo dajale vtis naravne ureditve in jih zasaditi s travo in avtohtonimi grmovnicami. Po postavitvi lesenega mostovža- brvi je potrebno urediti okolico in jo zatraviti. Peščeni del obale je potrebno reliefno sonaravno oblikovati tako, da se zaoblijo ostri robovi in se ustvarijo mehke linije prehoda iz travnika na obalo, ki počasi pada proti jezeru.
Predvideno učno pešpot je potrebno zakoličiti na licu mesta tako, da se bo pot prilagajala terenu in izogibala večjim drevesom

Določena so okvirna funkcionalna zemljišča. Natančna meja in velikost funkcionalnega zemljišča bo določena ob izrisu.

Območje, ki ga zajema obravnavani UN sedaj nima urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Odpadne vode iz gostinskih objektov – ladij se prečrpavajo v greznico brez iztoka in odvažajo. Objekt NIVO nima urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Odpadne vode iz tega objekta ne gravitirajo proti jezeru.
1. Dejstvo, da je prioritetna namembnost jezera zadrževanje visokih voda je potrebno navesti v tekstualnem delu ureditvenega načrta in odloku. Prav tako je potrebno navesti, da se morajo vsi ostali uporabniki jezera prilagoditi s tem povezanim nihanjem gladine jezera.
2. Predvideti je potrebno začasno rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda z območja predmetnega ureditvenega načrta. Odpadne vode iz gostinskih objektov (slaščičarna, ladje, prostor za piknik ...), sanitarij, tušev in ostalih objektov, je potrebno odvajati ločeno in očistiti na lastni mali čistilni napravi. Izpust iz čistilne naprave je potrebno speljati izven prispevnega območja jezera. Čistilna naprava mora biti pravilno dimenzionirana in mora dosegati stopnjo čiščenja, ki je predpisana z uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
Po izgradnji kanalizacijskega sistema ki bo predviden z idejno zasnovo (IEI) je potrebno odpadne vode z območja ureditvenega načrta priključiti na le-tega po navodilih upravljavca.
3. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati navedeno idejno zasnovo odvajanja in čiščenja odpadnih voda s prispevnega območja jezera in predvideno sanacijo kakovostnega stanja jezera.
4. Z območje ureditvenega načrta je potrebno kontrolirano odvajati tudi meteorne in zaledne vode. Izpusti meteornih in zalednih voda morajo biti načrtovani tako, da bo preprečena erozija bregov.
5. Na območju obalnega pasu kjer so predvidene ureditve (brvi, pomoli, razgledišča, bazen, pristanišča, kopališče in podobno) je potrebno načrtovati ustrezno protierozijsko zavarovanje – utrditev vodne brežine. Le-ta mora biti načrtovana sonaravno, iz naravnih materialov.
6. Skladišča nevarnih snovi morajo biti načrtovana v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list SRS, št. 3/79).

Ceste
Glavna prometnica, ki poteka po zahodnem robu ureditvenega območja je lokalna cesta Celje–Šmartno v Rožni dolini. Nanjo je v smeri proti vzhodu priključena obstoječa dovozna cesta, ki pelje skozi gozd, do grebena pobočja ureditvenega območja. Tu se razcepi v več gozdnih in dovoznih cest. Za obiskovalce je možen dovoz do objekta Nivoja. Ostale dovozne ceste so zaprte z rampo in po njih je možen servisni dovoz.
Izvedeno cestišče do objekta Nivoja je predvideno sanirati.

Parkirne površine
Parkiranje je zagotovljeno na obstoječem parkirišču. Na vrhu pobočja, jugovzhodno od križišča dovoznih cest, je predvideno manjše parkirišče za osebna vozila (16 p.m.) rezervirano za lastnike in invalide. Parkirišče bo tlakovano s travnimi ploščami.

Pešpoti
Sistem pešpoti povezuje posamezna športno rekreacijska območja in obenem zagotavlja združevanje funkcij: sprehajanje, opazovanje, učenje, igranje ...
Na zahodni strani pobočja je predvidena gozdna učna pot s postajališči, ki omogoča krožno povezavo predvidenih in obstoječih pešpoti. Ob postajališčih so prikazane rastlinske vrst, pedološki profili, razvoj rastlin skozi čas ... Gozdna učna pot se prične ob vznožju pobočja na južni strani, tam, kjer se obstoječa pešpot (stopnišče) strmo vzpenja do objekta Nivoja. Gozdna učna pot pred vrhom pobočja razcepi na dve poti. Ena vodi do predvidenega parkirišča na vrhu pobočja, druga pa pelje naprej po gozdu proti severu, vse do kopališča.
Ob obali jezera poteka obstoječa pešpot, ki se pred območjem skakalnic naveže na obstoječo dovozno cesto. Vzporedno s to pešpotjo je predvidena še ena pešpot, ki pelje skozi funkcionalna območja in jih povezuje med sabo. Na ta vzporeden sistem pešpoti so prečno speljane krajše pešpoti, ki omogočajo povezavo posameznih funkcionalnih enot z obalo jezera.

Vodovodno omrežje
Obstoječi cevovod bo v odseku 8 (med vozliščem 16 in vozliščem 31) potrebno zamenjati z novim, ki bo iz Duktila DN 80, PN 40, K), v dolžini 2090m.

Kanalizacijsko omrežje
Zasnova odvajanja odpadnih voda je privzeta iz idejne zasnove elaborata: Komunalna opremljenost Šmartinskega jezera, zbiranje in odvajanje odpadnih voda na območju Šmartinskega jezera, ki ga je izdelal institut za ekološki inženiring, d.o.o. pod št. 6K K02.2 v februarju 2002.
Predlagana rešitev predvideva povezavo celotnega prispevnega območja v enovit kanalizacijski sistem in priključitev tega na sistem Celja ter čiščenje na CČN Celje.
V idejni zasnovi je v I. etapi realizacije predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema za območje Loče. Območje ob pregradi Šmartinskega jezera je označeno kot Loče 2. Zbirna kanalizacija odvaja odpadne vode z območja ob pregradi proti točki križišča dovozne ceste in pešpoti gravitacijsko, z območja neposredno ob jezeru pa preko internega črpališča Či. Na vozliščno točko v križišču dovajata odpadno vodo še dva kanalizacijska voda, prvi gravitacijsko z območja stanovanjske pozidave (izven UN), drugi je tlačni vod z območja naselja Loče, Grešovje (izven UN). Od omenjene vozliščne točke potekajo kanali v cestnem telesu dovozne ceste vse do lokacije črpališča Č11, od koder se prečrpajo v predvideno dograditev rajonskega zbiralnika RZ-6 do Zg. Dobrove (izven UN).
Odpadne komunalne vode bodo speljane preko predvidenega sistema fekalne kanalizacije na centralno čistilno napravo. Predno bo zgrajen obravnavan kanalizacijski sistem oziroma podana začasna rešitev odvajanja in čiščenja odpadnih fekalnih voda (začasna čistilna naprava), ne bo možno izdati nobenega soglasja k lokaciji in gradnji za predvidene objekte v ureditvenem načrtu.

Elektro omrežje
Vsi priključki so možni v skladu s soglasjem.

Telekomunikacijsko omrežje
V skladu s soglasjem upravljavca, bo potrebno vrisati predvideno telefonsko omrežje, ko bodo znane potrebe po telefonskih priključkih.

Ogrevanje
Ogrevanje posameznih objektov bo na plinske cisterne.

Zbiranje in odvoz odpadkov
Zbiranje in odvoz odpadkov bo skladno občinskim odlokom. Lokacije za zabojnike so predvidene na skupni lokaciji, urejeni z nadkritjem in ustrezno zunanjo ureditvijo.

V okviru varstva okolja je predvideno varstvo: vode, tal, varstvo pred prekomernim hrupom, varstvo pred požarom, varstvo živali.

Vode, tla
Za varstvo vode in tal je potrebno dosledno upoštevati pogoje za izgradnjo kanalizacije in zakonske predpise za shranjevanje nevarnih snovi.
Pri nadaljnjem načrtovanju je treba upoštevati:
– pri vseh posegih v prostor je predvideti ukrepe, ki bodo preprečevali onesnaževanje voda,
– upoštevati je lego komunalnih vodov in pri projektiranju novih zagotoviti predpisane medsebojne horizontalne in vertikalne odmike, ter za priključek na obstoječe komunalne vode pridobiti soglasja upravljavcev,
– ureditev kanalizacije padavinskih čistih in odpadnih vod ter drugih odpadnih vod mora biti v skladu z veljavnimi predpisi,
– pri izbiri ustreznega načina čiščenja odpadnih vod s parkirnih je upoštevati pogoje, ki jih predpisuje uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96),
– pri načrtovanju ureditve okolja je treba skrbno načrtovati tudi odvodnjo zalednih voda, ki pritečejo s pobočja. Ureditev odvodnje je treba načrtovati tako, da ne bo povzročeno zastajanje voda in zamakanje terena ali objektov.

Hrup
Območje obravnave sodi v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) v I. stopnjo varstva pred hrupom. I. stopnja varstva pred hrupom, to je naravno območje, namenjeno turizmu in rekreaciji.

Tabela: Mejne vrednosti ravni hrupa za I. območje
----------------------------------------------------------------
vse v dBA                nočna raven Ln          dnevna raven Ld
----------------------------------------------------------------
mejne ravni                          40                       50
kritične ravni                       47                       57
mejne ravni za vire hrupa            37                       47
mejne konične ravni hrupa            60                       75
----------------------------------------------------------------

Vir: uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).

Varstvo živali
Velik del območja obravnave pokrivata gozd in voda. Obiskovalce in uporabnike prostora je potrebno s posebnimi obvestilnimi tablami obvestiti o pogojih za varstvo živali: ptic, malih sesalcev, dvoživk, rib, rac, labodov.

Varen umik je možen na vse površine izven območja objektov.
Promet in delovne površine za intervencijska vozila so po obstoječi lokalni cesti in na manipulativnih in parkirnih površinah objektov.
Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko hidrantnega omrežja. Upoštevati je potrebno pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).
Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi novih objektov potrebno upoštevati takšne materiale in njih zaščite, ki so varni pred požarom in širjenjem požara.

Mejo funkcionalnega zemljišča posameznega območja je možno pestaviti max. za ca. 10 m oziroma je možno zamenjati lokacije funkcionalnih zemljišč športnega igrišča, prostora za piknike ter območja za minigolf med seboj, če se izkaže, da je drugačna postavitev objektov in opreme ustreznejša v smislu maksimalnega varovanja okolja in minimalnih stroškov postavitve, pri čemer pa se ne smejo zmanjšati vizualne kakovosti okolja. Tako kot veljajo tolerance za izgradnjo posameznih sklopov, veljajo tudi tolerance za določanje velikosti funkcionalnih zemljišč. Funkcionalno zemljišče bo določeno ob izrisu.

Ureditveni načrt za območje pri pregradi na Šmartinskem jezeru, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje d.o.o. pod št. 430/00, je stalno na vpogled pri Mestni občini Celje.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.