Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/96, 43/89 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 16. člena statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 87/99) je Občinski svet občine Črnomelj na 33. redni seji dne 1. 10. 2002 sprejel

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Čardak v Črnomlju, ki ga je izdelal URBI d.o.o. Oblikovanje prostora, Trnovski pristan Ljubljana, št. projekta 55, april 2002.

Zazidalni načrt vsebuje:
– besedilo odloka,
– obrazložitev odloka,
– soglasja,
– grafične priloge:
– izrez iz dolgoročnega plana                          M 1:5000,
– Izrez iz PUP                                         M 1:2500,
– kopija katastrskega načrta                           M 1:1000,
– zazidalna situacija                                  M 1:1000,
– zbirni načrt komunalnih in energetskih 
vodov in naprav                                        M 1:1000,
– načrt gradbenih parcel in načrt  zakoličbe           M 1:1000.

Meja zazidalnega načrta poteka po naslednjih parcelah v k.o. Črnomelj: na severu po parceli št. 838/1, na severovzhodu in vzhodu po parcelah št. 1135/2, 921/2, 924/6, 924/11, 1135/10, 924/10, 924/1, 925/1, 925/11, 1135/10, na jugu po parcelah št. 964/1, 1132/2, na zahodu po parcelah št. 1132/3, 950/26, 950/25, 950/24, 951/2, 1132/1, 932/2, 929/4, 954/4, 915/7, 915/4, 915/1, 838/1.
Površina območja zazidalnega načrta meri 73.000 m2.

Območje zazidalnega načrta je namenjeno za stanovanja in spremljajoče dejavnosti.
V skupnih prostorih stanovanjskih objektov so dopustne spremembe namembnosti za mirne dejavnosti, skladno z osnovno namembnostjo zazidalnega načrta in pod pogoji:
– da dejavnosti nimajo škodljivih vplivov na bivalne pogoje v objektu in v sosednjih objektih,
– da je zagotovljena ustrezna dostopnost in število parkirnih mest po normativih,
– da je zagotovljena ustrezna oskrba s komunalno in energetsko infrastrukturo.

Urbanistično oblikovanje zazidalnega območja se ne spreminja. Primarna smer oblikovanja objektov in zunanjih ureditev je sever–jug oziroma vzporedno z Ulico 21. oktobra.
Lokacije predvidenih stanovanjskih ter parkirnih in garažnih objektov so na mestih, kjer to dopušča zemljišče in obstoječe ureditve. Vsi objekti in ureditve se morajo prilagajati značilnostim terena.
Spremembe obstoječih zunanjih ureditev (parkirišča, pešpoti, zelenice, otroška igrišča) so na mestih, kjer so možne ustreznejše rešitve.
Na območjih prekoračenega prometnega hrupa mora urbanistično oblikovanje in arhitekturno oblikovanje objektov upoštevati aktivno in pasivno protihrupno zaščito.

Za nove objekte so določeni naslednji regulacijski elementi, prikazani v grafični prilogi:
– RL regulacijska linija,
– GM gradbena meja,
– GL gradbena linija.
Določene so gradbene parcele za obstoječe in predvidene stanovanjske objekte in obstoječe garaže ter skupna funkcionalna zemljišča za parkirišča, peš površine, igrišča in skupne zelene površine.

Za obstoječe stanovanjske objekte so dopustne adaptacije in rekonstrukcije ter prizidave in nadzidave kot funkcionalne izboljšave.
Za trgovsko gostinski objekt so dopustne adaptacije in rekonstrukcije ter prizidave kot funkcionalne izboljšave.
Dopustne so prizidave garažnih nizov pod pogojem, da so v tlorisnih in višinskih gabaritih ter oblikovanju usklajene z obstoječim garažnim nizom in, da so na funkcionalnem zemljišču garaž.

Predvidena je gradnja treh večstanovanjskih objektov S21, S22/1, S22/2 s pripadajočimi ureditvami ter komunalno in energetsko infrastrukturo. Programska in arhitekturna zasnova objektov še ni določena, zato veljajo naslednji osnovni pogoji urejanja, ob upoštevanju regulacijskih elementov:
1. Večstanovanjski objekt S21:
– osnovne tlorisne dimenzije so 43×13,5 m. Dopustna so odstopanja na osnovi projektne dokumentacije,
– etažnost objekta bo K+P+3,
– višina gotovih tal pritličja bo do 1,5 m nad urejenim terenom,
– oblikovanje objekta (fasade, strehe, poudarjeni vhodi) mora biti v skladu z oblikovanjem sosednjih stanovanjskih objektov z isto etažnostjo,
– v kletni etaži je dopustna ureditev parkirišč z dovozom s ceste na južni strani objekta.
2. Večstanovanjska objekta S22/1 in S22/2:
– objekta sta praviloma enotno oblikovana:
– osnovne tlorisne dimenzije so 32×13,5 m. Dopustna so odstopanja na osnovi projektne dokumentacije,
– etažnost objektov bo K+P+3,
– višina gotovih tal pritličja bo do 1,5 m nad urejenim terenom,
– objekta sta lahko po višini zamaknjena,
– oblikovanje objektov (fasade, strehe, poudarjeni vhodi) mora biti v skladu z oblikovanjem sosednjih stanovanjskih objektov z isto etažnostjo,
3. Podzemno parkirišče objektov S22/1 in S22/2:
– podzemno parkirišče bo vkopano v teren na nivoju kleti objekta S22/2,
– dovoz bo z ulice na južni strani objekta,
– osnovne tlorisne dimenzije so 32×35,5 m. Dopustna so odstopanja na osnovi projektne dokumentacije,
– objekt bo obsegal eno kletno etažo.
Podzemna (vkopana) parkirišča (garaže) morajo biti opremljena z lovilcem olj, zagotovljeno mora biti naravno in prisilno prezračevanje in odvod dimnih plinov v primeru požara.

Predvidena je možnost gradnje treh podzemnih parkirišč (garaž):
1. Podzemno parkirišče G2:
– tlorisne dimenzije so 40×32 m. Dopustna so odstopanja v skladu s podrobnejšo projektno rešitvijo,
– parkirišče bo vkopano v teren, nad parkiriščem je predvideno otroško igrišče,
– dostop in dovoz bo s Cankarjeve ulice po obstoječih internih cestah.
2. Vkopano parkirišče (garaže) G6:
– tlorisne dimenzije so 21×17 m. Dopustna so odstopanja v skladu s podrobnejšo projektno rešitvijo,
– parkirišče (garaže) bo vkopano v teren. Zgornja plošča parkirišča bo v nivoju Kajuhove ulice,
– na zgornji plošči objekta je predvideno parkirišče z dovozom s Kajuhove ulice, dovoz na spodnjo etažo bo po predvideni dovozni poti.
3. Vkopano parkirišče (garaže) G8:
– tlorisne dimenzije so 30×17 m. Dopustna so odstopanja v skladu s podrobnejšo projektno rešitvijo,
– parkirišče (garaže) bo vkopano v teren. Zgornja plošča parkirišča bo v nivoju Ulice Moša Pijade, s katere bo tudi dovoz,
– na zgornji plošči objekta je predvideno parkirišče z dovozom z Ulice Moša Pijade.
Podzemna (vkopana) parkirišča (garaže) morajo biti opremljena z lovilcem olj, zagotovljeno mora biti naravno in prisilno prezračevanje in odvod dimnih plinov v primeru požara.
Pred pričetkom gradnje je potrebna prestavitev komunalne in energetske infrastrukture, ki poteka preko predvidenih stavbišč.

V delu spodnje etaže objekta kotlovnice centralnega ogrevanja je dopustna sprememba namembnosti in preureditev za poslovne in storitvene dejavnosti ter za proizvodno obrt pod pogojem, da dejavnisti nimajo škodljivih vplivov na okolje, na kotlovnico in plinsko postajo ter na bližnje stanovanjske objekte.

Območje zazidalnega načrta se prometno napaja z Ulice 21. oktobra in ulice Čardak.
Predvideno je podaljšanje obstoječe ceste na severni strani Doma starejših občanov z dovozom do predvidenih objektov S22/1 in S22/2.
Določen je rezervat za možnost kasnejše ureditve dostopnih cest na zemljišče na severozahodni strani zazidalnega območja. Predvideni dostopni cesti se bosta priključili na obstoječo in predvideno cesto na severni in južni strani Doma starejših občanov.
Vsi objekti so dostopni z osnovnega cestnega omrežja, ki je dimenzionirano tudi za dostop z urgentnimi vozili.

Parkiranje je predvideno na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta, na skupnih funkcionalnih zemljiščih ter v garažah in predvidenih parkirnih hišah. Upoštevati je potrebno ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane.

Kolesarski promet poteka po cestah, skupno z motornim prometom. Na odseku servisne ceste je predvidena obojestranska kolesarska steza v nivoju pločnika, ki je z dvignjenim robnikom in zelenico ločena od cestišča.

Ob osnovnem cestnem omrežju so enostranski in obojestranski pločniki, ki so z dvignjenim robnikom ločeni od motornega prometa.
Peš poti omogočajo peš dostop do vseh objektov in ureditev. Peš površine morajo biti povezane med seboj in s peš površinami izven območja urejanja.
Pred vhodom v trgovino se peš površina ureja kot večji plato s pripadajočo mestno opremo (klopi, luči, koši za smeti).
Peš površine, vhodi v objekte in prečkanja cest v območju križišč morajo biti brez arhitekturnih ovir. Višinske razlike med peš površinami se urejajo s stopnicami in blagimi klančinami, skladno z zahtevami za funkcionalno ovirane.

Objekti na območju urejanja se morajo priključiti na javna komunalna omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih in padavinskih vod, oskrbo z elektriko in toplotno energijo, javno razsvetljavo in telekomunikacijsko omrežje.

Javno komunalno in energetsko omrežje mora praviloma potekati po javnih površinah, v ali ob cestnem telesu tako, da bo možno neposredno priključevanje objektov. Tehnični elementi, vzporedni potek in križanja morajo biti v skladu s tehničnimi normativi.
Gradnja komunalne in energetske infrastrukture mora potekati usklajeno med seboj ter z gradnjo cest in objektov.
Na mestih predvidenih objektov je potrebno zagotoviti predhodno zavarovanje in prestavitev obstoječe komunalne in energetske infrastrukture.
Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov zaradi ustreznejših rešitev, racionalnejše izrabe prostora ter etapnega izvajanja zazidalnega načrta.

Na obravnavanem območju je izvedeno kanalizacijsko omrežje v mešanem sistemu.
Odpadne vode iz predvidenega objekta S21 se bodo odvajale v kanal Ø300 na južni strani objekta, fekalne vode iz predvidenih objektov S22/1 in S22/2 pa v kanal Ø 300 ob Domu starejših občanov.
Tehnološke vode, ki se lahko priključijo na javni kanal, morajo ustrezati pogojem, podanim v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Padavinske vode s streh se morajo ponikati, če to dovoljuje teren ali speljati v javni kanal. Padavinske vode s prometnih in manipulativnih površin je treba pred ponikanjem in priključkom na javni kanal očistiti v lovilcih olj, ki jih je treba redno vzdrževati.

V območju je izvedeno vodovodno omrežje Ø 80 in Ø 100 s hidrantnim omrežjem. Preko območja poteka primarni vodovod Ø 200.
Predviden objekt S21 se bo napajal iz vodovoda Ø 100 na južni strani objekta, predvidena objekta S22/1 in S22/2 se bosta napajala iz obstoječe vodovodne zanke Ø 100 ob Domu starejših občanov.

Izvedeno je toplovodno ogrevanje obstoječih objektov iz centralne kotlovnice na plin.
Ogrevanje predvidenih objektov S21, S22/1 in S22/2 bo centralno iz kotlovnic na plin. Napajanje kotlovnic bo po predvidenem plinovodu iz obstoječe plinske postaje v centralni kotlovnici. Po zgraditvi plinovodnega omrežja Črnomlja se morajo kotlovnice novih objektov priključiti na nov plinovod.
Za oskrbo obstoječih objektov s plinom je možna izvedba plinovodnega omrežja z napajanjem iz obstoječe plinske postaje ali iz mestnega plinovodnega omrežja. Predvideno je povečanje obstoječe plinske postaje. Postavljanje plinskih rezervoarjev za oskrbo posameznih objektov ni dopustno.

Na obravnavanem območju je izvedeno NN elektro omrežje z zemeljskimi kabli in VN kabli za napajanje transformatorskih postaj:
– TP Čardak I,
– TP Čardak bloki Črnomelj,
– TP Čardak II,
– TP Čardak III.
Za napajanje predvidenih stanovanjskih objektov S22/1 in S22/2 je predvidena nova transformatorska postaja moči 400 kVA.

Na obravnavanem območju je izvedeno telefonsko omrežje, ki je vključeno na TC Črnomelj. Omrežje je izvedeno s kabli in s kabli v kabelski kanalizaciji.
Telefonska kabelska kanalizacija, ki se priključjuje na obstoječe telefonsko omrežje je predvidena:
– po Ulici 21. oktobra s priključki objektov št. 15a in 15,
– po ulici Čardak s priključki objektov št. 2, 4, nato poteka proti jugu s prečkanjem ulice,
– ob Cankarjevi ulici s priključki objektov št. 2a, 2 in 4 in Kajuhova št. 4 in 2,
– po Ulici Moša Pijade do predvidenega objekta S21,
– po Ulici 21. oktobra s priključki objektov št. 17a, 17b, 17c in Doma starejših občanov ter predvidenih objektov S22/1 in S22/2.

Javna razsvetljava je izvedena ob robu pločnikov osnovnega cestnega omrežja ter ob peš poteh in parkiriščih.
Javna razsvetljava s tipskimi svetilkami je predvidena ob robu pločnika na južni strani predvidenih objektov S22/1 in S22/2. Napajanje bo izvedeno z zemeljskimi kabli iz predvidene transformatorske postaje.

Ob objektih so zbirna in odvzemna mesta za komunalne odpadke (ekološki otoki).
Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti dobro dostopna s komunalnimi vozili. Površina mora biti tlakovana in izvedena tako, da je omogočeno čiščenje, zaščitena z ograjo in nadstrešnico ter opremljena z vodo in z odtokom z lovilcem olj in maščob.

Zelene površine morajo biti povezane med seboj in z zelenimi površinami izven meja zazidalnega načrta. Urejanje zelenih površin mora biti enotno.
Površine med objekti, ob cestenem omrežju in parkiriščih se morajo urediti kot zelenice. Proste zelene površine se urejajo na zahodnem robu zazidalnega območja kot povezava z naravnim zaledjem.
Ob cestah in pešpoteh se drevje zasadi v obliki drevoredov, če to omogoča komunalna in energetska infrastruktura. Minimalni odmik dreves od komunalnih in energetskih vodov je 1 m.
Večje površine za mirujoči promet morajo biti izvedene z zelenicami, zasajenimi z drevjem in grmičevjem. Minimalna površina zelenice za drevo je 1 m2.
Višinske razlike v terenu se premoščajo z blagimi brežinami, urejenimi kot zelenice. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer brežin ni možno drugače zavarovati. Oporni zidovi morajo biti iz vidnega kamna ali ustrezno oblikovanega betona, ozelenjeni s plezalkami.
Zasaditev zelenih površin in drevoredov se mora izvesti z avtohtonimi vrstami drevja in grmičevja.

Otroška igrišča so predvidena na dvoriščnih straneh stanovanjskih objektov. Otroška igrišča se urejajo s površinami in igrali za posamezne starostne skupine. Igrišče za košarko je predvideno ob servisni cesti, na zahodni strani Doma starejših občanov je predvideno igrišče za košarko.

Na območjih prekoračenega hrupa je potrebno izvesti protihrupne ovire, pri oblikovanju objektov pa upoštevati aktivno in pasivno protihrupno zaščito.
Vse povozne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane in z dvignjenim robnikom ločene od zelenic in peš površin. Odvodnjavanje mora biti izvedeno preko peskolovov in lovilcev olj v javno kanalizacijo.

Objekti morajo biti načrtovani tako, da bo zagotovljen varen umik ljudi, živali in premoženja. Ob objektih in na zelenicah so površine za hipno evakuacijo.
Objekti morajo biti dostopni z gasilskimi in intervencijskimi vozili. Ob objektih je treba zagotoviti delovne površine za intervencijska vozila.
Za intervencijski dostop do doma starejših občanov z juga sta predvideni dve utrjeni intervencijski poti.
Za požarno zaščito so na predvidenem vodovodem omrežju hidranti na razdalji 50 do 80 m. Na obstoječem vodovodnem omrežju je treba zagotoviti hidrante na razdalji, 50 do 80 m, v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).

Dopustne so tolerance tlorisnih in višinskih gabaritov predvidenih objektov na osnovi projektne dokumentacije pod pogojem, da so v skladu z regulacijskimi elementi.
Dopustne so manjše spremembe zunanjih ureditev, če omogočajo kvalitetnejše urejanje območja (več površin za pešce, zelenice).

Zazidalni načrt se lahko izvaja etapno, skladno s fazo gradnje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture. Posamezna etapa se mora izvesti kot celota z vsemi elementi zunanje ureditve.
Etapna gradnja objektov, spremljajočih objektov in ureditev mora potekati kot zaključena in dokončno urejena celota v okviru določenih gabaritov, z vso pripadajočo prometno ter komunalno in energetsko infrastrukturo. Etapno izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča in na infrastrukturo.
Objekti in ureditve za varovanje okolja morajo biti dokončno urejeni v prvi etapi urejanja objekta ali funkcionalne enote.

Zemljišča, predvidena za kasnejše urejanje obdržijo sedanjo namembnost in način gospodarjenja. Dopustne so začasne ureditve za druge dejavnosti pod pogojem, da ne bodo ovirale kasnejšega urejanja.

Obveznosti investitorjev in izvajalcev so:
– zagotoviti izvajanje prometne ter komunalne in energetske infrastrukture usklajeno z gradnjo objektov,
– zagotoviti sočasno in usklajeno izvajanje komunalnih in energetskih vodov in naprav,
– urediti pripadajoče zelene površine sočasno z dograditvijo objektov ter infrastrukturo,
– izvajanje zazidalnega načrta ne sme škodljivo vplivati na sosednja zemljišča ter na poslabšanje bivalnih in delovnih razmer v okolici.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri Občini Črnomelj in Upravni enoti Črnomelj.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sprejemu zazidalnega načrta stanovanjskega območja Čardak v Črnomlju (Skupščinski Dolenjski list, št. 18/75, 22/81, 9/86) in odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje Črnomlja in naselij Vojna vas, Svibnik, Kočevje, Kanižarica in Blatnik (Skupščinski Dolenjski list, št. 14/90 in Uradni list RS, št. 57/98, 69/00) v delu, ki ga obravnava ta odlok.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.