Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90, 85/00), določil zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89, Uradni list RS, št. 71/93), 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 43/89, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) in 16. člena statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01), je Občinski svet občine Kamnik na 31. seji dne 9. 10. 2002 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 – dopolnitev 2002
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 3/89 in Uradni list RS, št. 22/92) in spremembe in dopolnitve odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 30/95 in 14/96) ter srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 31/86, Uradni list RS, št. 22/92, 30/95 in 14/96), ki se nanašajo pretežno na spremembe namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v površine za poselitev, na spremembo agrarnih prostorsko ureditvenih operacij ter na spremembo Urbanistične zasnove mesta Kamnik.
2. člen
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na del, s katerim se ureja območje Občine Kamnik.
3. člen
Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 2002
A) Spremembe kartografskega dela
Spremeni in dopolni se kartografski del prostorskih sestavin planskih aktov v kartah:
1. Kartografska dokumentacija k planu v merilu 1:5000, listi:
Kamnik 16, 17, 18, 19, 20, 26, 27, 28, 29, 30, 36, 37, 38, 39, 40, 46, 47, 48
Gornji Grad GG 21, 22, 24, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 42, 43
2. Kartografski del v merilu 1:25000, karte:
– zasnova območij za kmetijstvo (karta 1); spremembe se nanašajo na opredelitev novih območij za izdelavo agrarnih prostorskih operacij in na zmanjšanje območij najboljših kmetijskih zemljišč zaradi širitve poselitve (vključno z opredelitvijo stavbnih zemljišč za potrebe kmetijskih dejavnosti) in drugih dejavnosti,
– zasnova območij za gozdarstvo (karta 2); spremembe se nanašajo na območja gozdov in njihove funkcije,
– zasnova oskrbe z vodo (karta 3); spremembe se nanašajo na ažuriranje stanja v zvezi z varstvom območij podtalnice, zajetji vodnih virov in poplavnih območij,
– zasnova območij mineralnih surovin (karta 4); spremembe se nanašajo na ažuriranje stanja,
– zasnova naravnih vrednot (karta 5); spremembe se nanašajo na novo opredeljena območja in enote naravnih vrednot,
– zasnova kulturne dediščine (karta 6); spremembe se nanašajo na novo opredeljena območja in enote kulturne dediščine,
– zasnova območij za rekreacijo v naravnem okolju in območij prednostno namenjenih za turizem (karta 7); spremembe se nanašajo na območje urbanistične zasnove mesta Kamnik in ažuriranje stanja manjših smučišč ter skakalnic,
– zasnova namenske rabe (karta 8); spremembe se nanašajo na območje urbanistične zasnove mesta Kamnik, razširitve in zmanjšanja ureditvenih območij naselij in stavbnih zemljišč razpršene gradnje, razširitev območja za turistične in rekreacijske dejavnosti – Golf igrišče Arboretum, predlog območja za namene izkoriščanja mineralnih surovin, za kamnolom Špitalič in kamnolom Rudnik,
– zasnova načinov urejanja prostora (karta 9); spremembe se nanašajo na načine urejanja znotraj območja urbanistične zasnove mesta Kamnik in opredelitev novih območij urejanja, za katera je zahtevano urejanje z UN (Kamnolom Špitalič, Kamnolom Rudnik, Zdravilni gaj Tunjice) in razširitev območja urejanja z UN (Golf igrišče Arboretum),
– zasnova telekomunikacijskega omrežja (karta 10); spremembe se nanašajo na ažuriranje stanja,
– zasnova energetskega omrežja (karta 11); spremembe se nanašajo na ažuriranje stanja in prikazov,
– zasnova prometnega omrežja (karta 12); spremembe se nanašajo na ažuriranje stanja in uskladitev z novo ter spremembo zasnove znotraj območja urbanistične zasnove mesta Kamnik,
– zasnova območij sanacije (karta 13); spremembe se nanašajo na ažuriranje stanja,
– zasnova območij za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (karta 14); spremembe se nanašajo na ažuriranje stanja in nova določitev varstvenega pasu KIK,
– erozijsko ogrožena območja (karta 15); določajo se erozijsko ogrožena območja.
3. Urbanistična zasnova mesta Kamnik. Karte veljavne urbanistične zasnove Kamnika se nadomestijo s kartami v merilu 1:10 000 in 1:5000.
4. Kartografska dokumentacija k planu agrarno prostorsko ureditvenih operacij kmetijskih zemljišč v merilu 1:5000; listi: Kamnik K 17, 18, 27, 39, 40, 49, 50 in Gornji Grad GG 21, 22, 25, 31, 32, 33, 34, 35 in 36.
B) Spremembe tekstualnega dela
Spremeni in dopolni se tekstualni del prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 3/89 in Uradni list RS, št. 22/92) v poglavjih:
– 4.1. Varstvo in raba dobrin splošnega pomena,
– 4.1.5. Naravna in kulturna dediščina,
– 4.2. Prostorska zasnova občine, 4.1.5. Naravna in kulturna dediščina,
– 4.4.1. Urbanistična zasnova mesta Kamnik s prenovo ožjega središča,
– 5.1. Agroživilstvo,
– 5.4. Vodno gospodarstvo,
– 5.11. Promet,
– 5.12. Komunalne dejavnosti in zveze,
– 9.1. Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti,
– 9.3. Program dodatnih raziskav, analiz in študij, ki so potrebne za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana.
4.1. Varstvo in raba dobrin splošnega pomena
Temeljne dolgoročne usmeritve politike varstva kmetijskih zemljišč se v poglavju »Zasnove in strategije prostorskega razvoja in varstva okolja« dopolnijo s peto alineo, ki se glasi:
»– ohranjanje kmetijskih zemljišč z ukrepi preprečevanja nadaljnjega zaraščanja, ureditev kmetijske infrastrukture in s tem omogočanje strojne obdelave ter spodbujanje pogodbenih zložb posameznih parcel kmetijskih zemljišč v večje parcele«.
4.1.5. Naravna in kulturna dediščina
Naslov poglavja »naravna in kulturna dediščina« se spremeni tako, da se pravilno glasi: »4.1.5. Naravne vrednote in kulturna dediščina«.
Za področje naravnih vrednot se v podpoglavju, ki se nanaša na naravno dediščino spremeni in doda besedilo, ki se glasi:
Kot obvezna republiška izhodišča se dodajo:
– naravni rezervat Kalce in
– naravni spomeniki: Konec, Predaselj, Kamniška Bistrica do Stahovice, Žagana peč, Kovačnica jama, Kamniška jama, izviri Kamniške Bistrice, Lepi kamen, Ljubljanska jama, Mokriška jama, Sivnica, Mali podi pod Skuto, Velika planina, Kamniška Bela, Kalce in jama v Kofcah.
Temeljna dolgoročna usmeritev za varstvo pomembnejših naravnih vrednot je varovanje pred spremembo namembnosti teh območij in upoštevanje Strokovnih podlag za varstvo naravnih vrednot v občini Kamnik, ki jih je izdelal ZVNKD v Kranju, oktober 1999«.
Vsi termini naravna dediščina se smiselno nadomestijo s terminom naravna vrednota. Termin Strokovne podlage za varstvo naravne dediščine se smiselno nadomesti s terminom Naravovarstvene smernice za varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.
Za področje kulturne dediščine se v podpoglavju, ki se nanaša na kulturno dediščino spremeni in doda:
V poglavju »Stanje zavarovanja« se besedilo dopolni s sledečim:
»Dediščina so arheološka najdišča in predmeti, naselbinska območja, oblikovana narava in kulturna krajina, stavbe, njihovi deli ali skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti; stavbe in drugi predmeti, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki politične, gospodske in kulturne zgodovine občine; arhivsko gradivo, knjižnično gradivo, predmeti ali skupine predmetov zgodovinskega, umetnostno-zgodovinskega, arheološkega, umetnostnega, socioploškega, antropološkega, etnološkega in naravoslovnega pomena, ki izpričujejo zgodovinska dogajanja na območju občine Kamnik.
Zasnovo varstva nepremične kulturne dediščine predstavljajo enote dediščine registrirane po predpisih o kulturni dediščini. Enote nepremične kulturne dediščine za občino Kamnik so prikazane v elaboratu Strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Kamnik izdelanem na ZVNKD v Kranju v septembru 1999, dopolnitve november 1999, spremembe grafičnega dela februar 2001. Strokovne podlage so gradivo, ki se dopolnjuje skladno s podatki Zbirnega registra dediščine. Dopolnitve je potrebno povzemati v okviru postopka sprememb in dopolnitev prostorskih aktov. Elaborat v celoti predstavlja sestavni del tega odloka.
V Kartografskem gradivu k planu je Zasnova varstva kulturne dediščine prikazana na karti 6 v merilu 1: 25000.
Temeljna dolgoročna usmeritev za varstvo enot kulturne dediščine:
– vzdrževanje in obnavljanje dediščine ter preprečevanje njene ogroženosti;
– zagotavljanje materialnih in drugih pogojev za uresničevanje kulturne funkcije dediščine, ne glede na njeno namembnost;
– zagotavljanje javne dostopnosti dediščine ter omogočanja njenega proučevanja in raziskovanja;
– preprečevanje posegov, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in s tem vrednosti dediščine;
– skrb za uveljavljanje in razvoj sistema varstva dediščine.
V Občini Kamnik kot prostorsko pomembna dediščina izstopajo vedutno izpostavljena dediščina: Stari grad nad Kamnikom, območje cerkve sv. Primoža, Cerkev sv. Ane v Tunjicah, območje mekinjskega samostana, ter vse vedutno izpostavljene cerkve. Prostorsko pomembna je tudi naselbinska dediščina: Mestno jedro Kamnik, Trško jedro Motnik, Vaško jedro Češnjice, ter območje Velike planine z naselbinsko dediščino pastirskih koč.
V okviru varstva kulturne dediščine bo posebna pozornost namenjena arheološki dediščini. Pri načrtovanju vseh daljših infrastrukturnih objektov (prometni, energetski...) je potrebno zagotoviti sodelovanje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Pristojna služba bo na podlagi površinskega pregleda terena (po metodologiji SAAS) sodelovala pri izbiri trase.
V poglavju »Stanje zavarovanja« se besedilo pred naštevanjem odlokov dopolni s sledečim:
Kadar ima nepremična kulturna dediščina elemente, s katerimi je dokazana kontinuiteta ali posamezna stopnja kulturnega in civilizacijskega razvoja ali ki predstavljajo kakovostni dosežek ustvarjalnosti, lahko ta dediščina dobi status kulturnega spomenika.
Besedilo z naštevanjem odlokov se dopolni s sledečim:
– odlok o razglasitvi Uršulinskega samostana Mekinje za kulturni spomenik (Uradni list RS, št. 3/98)
– odlok o razglasitvi Arboretuma Volčji potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 82/99)
– odlok o spremembi odloka o razglasitvi Arboretuma Volčji potok za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 111/00)«
Odstavek za tabelo se nadomesti s sledečim:
Poleg kulturne dediščine s statusom spomenika se bo skozi procese načrtovanja v prostoru varovala tudi ostala kulturna dediščina, ki ne bo razglašena za kulturni in zgodovinski spomenik. Pristojna služba za varstvo kulturne dediščine bo za potrebe prostorsko izvedbenih aktov glede na enote dediščine izdelala Strokovne podlage za varstvo dediščine v okviru posameznega prostorsko izvedbenega akta.
Zaradi zagotavljanja celovitega urejanja prostora in varstva dediščine, je potrebno pri izdelavi in sprejemu prostorsko ureditvenih pogojev za območje urejanja K3 Graben, ki v osrednjem delu zajema območje kulturnega in zgodovinskega spomenika Kamnik – Mestno jedro, EŠD 213, posebno upoštevati vidik varstva in razvoja kulturne dediščine.
V zadnjem odstavku se besedilo pod besedilom »Dolgoročna usmeritev na področju kulturne dediščine pa je zlasti« nadomesti s sledečim:
»– Priprava celostne študije, ki bo pokazala optimalno razvojno pot za celostno prenovo mestnega jedra Kamnika,
– izdelava načrtov prenove za naselbinsko dediščino,
– postopna sanacija in prezentacija najpomembnejših objektov dediščine,
– varovanje kulturne dediščine v skladu z zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in v skladu s Strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine za občino Kamnik, izdelanimi v septembru 1999, dopolnjenimi v novembru 1999 in s prenovljenim grafičnim delom v februarju 2001«.
Na območju Občine Kamnik so kot obvezno državno izhodišče opredeljeni:
– Črna pri Kamniku, evidenčna št. enote 78,
– Kamnik – Frančiškanski samostan in knjižnica, evidenčna št. enote 217,
– Kamnik – Grad Zaprice, evidenčna št. enote 215,
– Kamnik – Hiša glavni trg 25, evidenčna št. enote, 5265,
– Kamnik – Trg svobode 1, evidenčna št. enote, 5268,
– Kamnik – Mali grad, evidenčna št. enote 216,
– Kamnik – Mestno jedro, evidenčna št. enote 213,
– Kamnik – Rojstna hiša Rudolfa Maistra – Vojanova, evidenčna št. enote 5231,
– Mekinje – Kmečka hiša Neveljska pot 3, evidenčna št. enote 452,
– Mekinje – Samostan s samostanskim vrtom, evidenčna št. enote 453,
– Mokriška jama – Arheološko najdišče Mokriška jama, 467,
– Podgorje pri Kamniku – Krvavo znamenja, evidenčna št. enote 533,
– Stranje – Cerkev sv. Benedikta, evidenčna št. enote 925,
– Špitalič – Cerkev sv. Antona Puščavnika, evidenčna št. enote 2563,
– Tunjice – Cerkev sv. Ane, evidenčna št. enote 787,
– Tunjice – Domačija Tunjice 41, evidenčna št. enote 788,
– Velika planina – Krajinski park, evidenčna št. enote 140,
– Volčji potok – Arboretum, evidenčna št. enote 7904,
– Zgornje Palovče – Domačija Zg. Palovče 5, evidenčna št. enote 885.
4.2. Prostorska zasnova občine
4.2.1 Zasnova poselitve
V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 3/89 in Uradni list RS, št. 22/92) se v poglavju »Zasnova poselitve« v odstavku E spremeni površino urbanistične zasnove za območje mesta Kamnik iz »603,45 ha« v »679,60 ha«.1
4.4.1. Urbanistična zasnova mesta Kamnik
V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 3/89 in Uradni list RS, št. 22/92) se poglavje 4.4.1. »Urbanistična zasnova mesta Kamnik s prenovo ožjega središča« spremeni tako, da se glasi:
»4.4.1.1. Osnovna izhodišča
Izrazito linearnost in monofunkcionalnost urbanega sistema Kamnika se razčleni na manjše, jasno definirane in programsko mešane mestne predele. Urbani sistem Kamnika ne bo več sestavljenka stanovanjskih naselij, proizvodne cone in historičnega jedra, temveč povezan sistem mestnih predelov Fužine, Mekinje, staro mestno jedro, Nevlje, Šutna, Perovo, Duplica, Bakovnik in Šmarca.
Strukturne značilnosti posameznih delov Kamnika uravnavajo posamezne posege:
– v južnem delu se prostor strukturira s prečnimi prometnimi, programskimi in zelenimi povezavami, izboljša se dostopnost urbanega prostora, oblikujejo se lokalna središča in vzpostavijo meje posameznih mestnih predelov,
– osrednji del ostaja pomensko in programsko središče celega območja, iz območja se selijo proizvodni programi,
– severni del postane zaradi potniškega terminala in vozlišča prometnih tokov prometno središče regionalnega pomena, ob njem se oblikuje novo središče, zaradi katerega se zgostijo zaledna stanovanjska območja.
Po načelih trajnostnega razvoja mest se metropolitanska regija organizira na osnovi javnega transporta – mestne in primestne železnice ter avtobusnega prometa. Kamniška proga se načrtuje kot dvotirna elektrificirana proga, ki bo prevzela velik del dnevnih migracijskih tokov v smeri Ljubljane. V ta namen se zgostijo postajališča v območju Kamnika in uredi potniški terminal na severu. Postajališča se organizirajo v smislu neposrednega dostopa in kompatibilnosti različnih prevoznih sistemov.
V južnem delu tvorijo primarno cestno omrežje obstoječa tranzitna obvoznica in Ljubljanska cesta (mestna magistrala – glavna os urbanizacije). Povežeta se z dvema prečnima vpadnicama (novi vhodi v mesto), podaljšanima do postajališč primestne železnice. V osrednjem delu se cestno omrežje skrči na obvoznico, ki se na severu naveže na širše regionalne poti.
Obvodni prostor vzdolž Kamniške Bistrice se varuje kot zeleno rekreacijsko cono in kot naravno vrednoto, na katero se navezuje tudi športne programe. V prečni smeri se povezujejo objekti in območja kulturne in naravne dediščine z obstoječimi kvalitetnimi zelenimi površinami znotraj urbanega sistema. Sistem atraktivnih zelenih površin omogoča varen prehod v naravno zaledje Kamnika.
Na območjih proizvodne rabe se puščajo vitalni proizvodni programi, preostale površine se uporabijo za programsko in funkcionalno prestrukturiranje območja – rekonstrukcija mesta se vrši znotraj obstoječih urbanih okvirjev.
Programsko se obstoječa pasovna razloženost južnega dela dopolni s pasom stanovanjsko-centralnih dejavnosti ob Ljubljanski cesti, sledi območje nemotečih proizvodnih in storitveno-uslužnostnih dejavnosti ter pas zelenih rekreacijskih površin v obvodnem pasu vzdolž Kamniške Bistrice. Na skrajnem jugu in severu se v vozliščih regionalnih prometnih tokov oblikujeta regionalna centra (južni trgovski, severni prometni), osrednji del – območje starega mestnega jedra ostane kulturno in pomensko središče celega območja. Ob mestnih vpadnicah se organizira lokalna središča posameznih mestnih predelov. Nove stanovanjske površine se predvidijo v območju Ljubljanske ceste (oblikuje se programsko in morfološko mestotvorno območje ob mestni magistrali) in na severu v Fužinah in Mekinjah (stanovanjsko zaledje novega severnega središča). Proizvodne dejavnosti z motečimi vplivi na okolje ter mestne javne službe se umikajo iz poselitvenega območja v proizvodno cono med Podgorjem in Duplico ter na Fužine. Varovati je treba naravno ježo Kamniške Bistrice ob Ljubljanski cesti na mestih, kjer je to še mogoče.
4.4.1.2. Zasnova zelenega sistema
Zaledje zelenega sistema mesta predstavljajo kmetijska, gozdna in obvodna zemljišča na njegovem obrobju. Znotraj mesta so nosilci zelenega sistema naravne poteze, programska jedra, povezovalne prvine in razpršene prvine.
Zeleno zaledje se ohranja. Poselitev se v glavnem ne širi izven že pozidanega prostora. Ohranja oziroma vzpostavlja se prečne povezave med vzhodnim gozdnim in zahodnim kmetijskim območjem. S tem se vzpostavi ekološke povezave urbanega prostora z zaledjem in funkcionalne povezave, ki prebivalce mesta vodijo do vode oziroma v zaledje.
Osnovo mestnih zelenih površin predstavljajo naravne prvine. Hrbtenica zelenega sistema je Kamniška Bistrica. Cilj zasnove je ohranjanje in krepitev obvodnega prostora v celotni potezi in njegovo celovito urejanje ter vzpostavitev mreže prečnih povezav. Drugi pomemben element zelenega sistema, ki temelji na naravnih prvinah, je povezava gozdno pobočje Stari grad – Mali grad v jedru mesta – gozdno zaledje Žal s trimom. Povezava se ohranja, programi v tem pasu ne smejo prekiniti njegove zveznosti.
Vsebinsko se elementi zelenega sistema členijo v več kategorij, kar se veže predvsem na različne pogoje oblikovanja oziroma dovoljevanja posegov v prostor in stopnjo njihove javne uporabnosti. Znotraj območja urbanistične zasnove Kamnika so opredeljene naslednje kategorije zelenih površin:
1. Parkovne ureditve
V to kategorijo se uvrščajo tako ureditve z intenzivnim, bogatim programom in intenzivnim preoblikovanjem narave, kot ureditve z minimalnimi oblikovnimi in programskimi posegi.
V prvi sklop sodijo: del zelenih površin preobraženega dela kompleksa KIK (del območja se oblikuje kot turistični center, s turističnimi objekti in rekreacijskimi površinami, Keršmančev park, obrežje Kamniške Bistrice v mestnem jedru, parkovne površine ob kulturnih spomenikih. Poseben del predstavlja ureditev trgov in ulic. Posamezni naravni elementi bogatijo mestni prostor. Večje območje namenjeno parkovni ureditvi so zelene površine med Titanom in Svitom.
V drugem sklopu so posamezne ureditve ob Kamniški Bistrici, predvsem območje ob Kamniški Bistrici nasproti KIK in zelena površina med Titanom in Kamniško Bistrico.
Pri oblikovanju obvodnega prostora Kamniške Bistrice naj se v čimvečji možni meri vzpostavi zeleni pas primerne širine tudi na območjih, kjer je bilo zelenje zaradi neustrezne rabe prostora v preteklosti odstranjeno (npr. zaradi industrije).
Del zasnove zelenega sistema so tudi parki (ostanki parkov), ki so opredeljeni kot naravne vrednote oziroma kulturna dediščina. Pri načrtovanju teh površin je treba upoštevati predpisane varovalne režime. Gradnja objektov na teh površinah ni dopustna.
2. Športni parki
Športni parki se delijo v dve kategoriji. V prvi gre za površine, ki so zazidljive za namen gradnje športnih objektov. Namenjene so tudi večjemu številu obiskovalcev – gledalcev in potrebujejo znatne parkirne kapacitete, dobro dostopnost ter spremljajoče programe. Tovrstna športna parka sta: območje ob Nevljici (predvideni športni park ne sme poseči v poplavno območje Nevljice) s športno dvorano, bazenom in kampom ter šolsko-športna rekreacijska cona Šutna. Objekti morajo biti oblikovani tako, da se ohranja poglede na samostan Mekinje in staro mestno jedro. V neposredni bližini športnega parka so zelene površine, na katerih se ne smejo odvijati intenzivni športni programi (sodijo v sklop parkovnih površin z minimalnimi oblikovnimi in programskimi posegi, ki imajo vlogo varovanja nepozidanosti površin v vplivnem območju samostana Mekinje).
V drugi kategoriji so športni parki z zmernim programom, kjer morajo biti objekti in spremljajoča ponudba podrejeni naravnemu okolju, v katerem se pojavljajo. Sem sodita območji ob Kamniški Bistrici južno od Stola (v Šmarci) in nogometno igrišče v Mekinjah.
3. Stanovanjsko zelenje
V stanovanjskih soseskah se morajo ohranjati proste zelene površine. Pomembne so kot samostojni zeleni otoki znotraj pozidanega prostora in kot del sistema prečnih zelenih povezav (zaledje – Kamniška Bistrica – zaledje).
4. Obvodna vegetacija
Ob Kamniški Bistrici se ohranja nepozidan obrežni pas, na katerega se navezujejo rekreacijski in parkovni programi. V pretežnem delu južno od mestnega jedra je pas dovolj širok, da hkrati omogoča ohranjanje naravne zarasti in s tem oblikovanje pomembnih biotopov v urbanem prostoru.
5. Ločitveno zelenje
Na robu proizvodnih kompleksov (predvsem območje za proizvodnjo med Duplico in Podgorjem) se oblikuje vegetacijske pasove, ki imajo vlogo zmanjšanja negativnega vidnega in drugih negativnih vplivov na stična območja. Ločitveno zelenje se oblikuje tudi na drugih stičnih območjih (ob Kamniški Bistrici, ob obvoznici, v zaledju Ljubljanske ceste).
6. Zelenje ob prometnicah
Mestno magistralo se ozeleni, s tem da se na posameznih odsekih ozelenitev razširi v parkovne površine. Zeleni pas ob prometnici je šibkejša vzdolžna os (v primerjavi s Kamniško Bistrico) zelenega sistema.
4.4.1.3. Zasnova prometa
Primarni sistem motornega prometa predstavljajo Ljubljanska cesta, vzhodna obvoznica, vpadnice iz obvoznice v mestno središče do Cankarjeve ceste in Medvedove ulice – predviden podaljšek do Tunjiške ceste, Maistrova cesta, Šolska cesta, Kovinarska cesta s predvidenim podaljškom preko reke, novo predvidena cesta med Alpremom, Trivalom in Svitom in vpadnici Tunjiška in Kranjska cesta.
Ljubljanska cesta je osrednja hrbtenica mesta. Na njej se daje poseben poudarek peš in kolesarskim površinam ter površinam za javni potniški promet (mestni avtobus).
Severni iztek Ljubljanske ceste preko Šutne in Medvedove ulice, se obravnava kot površina za mešani promet, s tem da ne gre za vzpostavitev prevozne tranzitne poti, kar bi bilo v nasprotju z zakonom o varstvu kulturne dediščine, pri katerem je eden temeljnih ciljev varstva dediščine preprečevanje njene ogroženosti. Tu ima motorni promet izjemne omejitve. Prednost imata pešec in kolesar ter javni potniški promet (minibus). Hitrost motornih vozil je omejena na hitrost pešca.
Obvoznica in vpadnice imajo izrazit značaj cest za motorni promet z ločenimi površinami za pešca in kolesarja.
Obvoznica mora ohraniti značaj tranzitne ceste, ob kateri so možni le najnujnejši programi (počivališče, servisi). Na obvoznico se priključujejo stanovanjske soseske na prestruktuiranih območjih Utoka in Alprema – Usnjarska cesta (desno-desni priključek na obvoznico preko novega mostu za potrebe dvosmernega motornega prometa, most mora vključevati površine za pešce).
Zaradi preseženih kapacitet motornega prometa je na obvoznici v odseku med Šolsko in Cankarjevo cesto predviden tretji vozni pas. Vzdolž cele poteze se ohranja rezervat za dodatno širjenje ceste. Pri oblikovanju cestnega prostora je treba upoštevati urbanistična, arhitekturna in krajinsko arhitekturna izhodišča.
Pomembne prečne zveze predstavljajo dostopi z Ljubljanske ceste do postajališč primestne železnice, kjer se nahajajo tudi postajališča mestnega avtobusa in parkirišča.
Vzdolž vodnega kanala med predvidenima povezovalnima cestama se uredi industrijsko cesto, ki bo navezovala predvidene proizvodne cone preko vpadnic na obvoznico. S tem se izloči tovorni promet iz mestnega središča (Ljubljanska cesta).
Cestni sistem je sestavljen še iz napajalnih/servisnih ulic in mreže stanovanjskih ulic.
Kamniška proga je načrtovana kot dvotirna elektrificirana proga za potrebe primestnega javnega prometa, ki Kamnik navezuje na Ljubljano. V ta namen se zgostijo postajališča (poleg obstoječih še: Bakovnik-Slatnarjeva in Duplica – južni center) in se uredi potniški terminal v območju upravnih in skladiščnih objektov KIK. Podporo tirnemu sistemu javnega prevoza potnikov predstavlja cestni potniški promet – mestni avtobus.
Potniški terminal bo obsegal končno postajo primestne železnice z odstavnimi tiri, prestopno postajo primestnih in medkrajevnih avtobusov, postajališča mestnega avtobusa in minibusov, taxi center, parkirišče za avtomobile in kolesarnico.
V proizvodni coni, med Duplico in Podgorjem, je predviden tovorni terminal (parkirišča za avtobuse in kamione, skladišča, pretovor, tovorni tiri ...), zato je do nje predviden industrijski tir. Prav tako je industrijski tir predviden do proizvodnega območja KIK in Schlenk.
Mirujoči promet se koncentrira v predvidenih centrih ob vpadnicah, ob postajališčih primestne železnice in v območju potniškega terminala. Javno parkiranje je organizirano na parkiriščih, v parkirnih hišah in na ulicah. Pokrivati mora predvsem potrebe obiskovalcev. Za zaposlene in stanovalce je treba zagotoviti parkiranje znotraj posameznih programskih sklopov. Omrežje javnih parkirišč mora biti zasnovano tako, da prispeva k oživljanju starega mestnega jedra.
Vzdolž Kamniške Bistrice je predvidena regionalna rekreacijska kolesarska pot.
Sistem pešpoti je razdeljen na:
– cone z mešanim prometom (Šutna)
– pešhodnike in ostale površine (trgi, parki) vzdolž vpadnic, magistrale in dostopnih poti do postajališč primestne železnice
– prehode iz središč preko Kamniške Bistrice v naravno zaledje (Arboretum – center Šmarce, sv. Mavricij v Šmarci – golf igrišča v Volčjem potoku, kino dvorana na Duplici – kulturna krajina, center Bakovnik – sv. Miklavž v Podgorju, sv. Miklavž v Podgorju – krvavo znamenje – graščina na Perovem, trim Zaprice – grad Zaprice – rekreacijska cona Šutna – rekreacijska cona Novi trg, trim Zaprice – Kalvarija – Žale – Mali grad – Stari grad, samostan Mekinje – center Fužine – graščina Mačja gora, samostan Mekinje – Prašnikarjev park – rekreacijska cona Pod Skalco – Stari grad)
– mreže stanovanjskih in dostopnih ulic znotraj urbanega prostora.
4.4.1.4. Zasnova vozlišč za osrednje in družbene dejavnosti
Vozlišča so zasnovana po principu programske različnosti, umeščenosti v presečišča glavnih prometnic in vstopnih točk v mesto ter vzpostavljanja jeder posameznih naselij.
Severno središče predstavlja tudi severni vstop v mesto. Oblikovano je na območju prestrukturiranega južnega dela smodnišnice. Osnovni program je namenjen potniškemu terminalu in stanovanjski zazidavi, ki predstavlja poselitveno zaledje staremu mestnemu jedru. V okviru potniškega terminala je predvidena končna postaja primestne železnice in avtobusna postaja s spremljajočimi programi (postajališča mestnega avtobusa, parkirišča, kolesarnica... dodatna ponudba kot informacijski-kulturni in nastanitveni program). V središče se lahko umesti telekomunikacijski center. Na severno središče se gravitacijsko navezujejo Mekinje in Nevlje.
V Mekinjah je oblikovano specifično središče športnih, rekreacijskih in družbenih programov z objekti velikega merila, skritih v zelenem pasu od vznožja Starega gradu do samostana (kopališče, športna dvorana s spremljajočimi programi, dom za starejše občane, nogometno igrišče, šolski kompleks, parkovni sistem, samostan in lokalno središče). Celotno območje je prostorsko omejeno.
Višina objektov severnega središča ne sme zapirati pogledov s ceste v dolino Kamniške Bistrice na silhueto starega mestnega jedra.
Staro mestno jedro se ureja kot celota, skladno z odlokom o razglasitvi mesta za kulturni in zgodovinski spomenik. Primarna dejavnost je kultura.
Območje K-9 ŠOLE je že formirano in ohranja svojo vsebino. Dopolnjuje se ga skladno z veljavnim PIA.
Središče Sp. Perovo (na bodočem križišču Ljubljanske ceste in nove vpadnice z obvoznice – Kovinarska cesta) se programsko opredeli kot upravno-administrativno središče. Nanj se navezujeta nakupovalno središče in gasilski dom. Koncentracija centralnih dejavnosti je smiselna v neposredni bližini presečišča Ljubljanske ceste in predvidene vpadnice. V zaledju vzdolž Ljubljanske ceste so bolj smiselne kombinacije s stanovanjskimi parkovnimi programi. Objekti centra v Sp. Perovem ne smejo preseči višin, ki bi z Ljubljanske ceste zakrivale vedute na silhueto starega mestnega jedra.
Na bodočem križišču Ljubljanske ceste in nove vpadnice z obvoznice se med Alpremom, Trivalom in Svitom locira center Bakovnik. Navezuje se na obstoječe centralne dejavnosti (banka, pošta, šola). Programsko je namenjen dopolnitvi obstoječih dejavnosti in manjkajočim programom gravitacijskega območja Bakovnika in Duplice. Prednost imajo programi družbenih dejavnosti in socialne infrastrukture. Višinski gabarit novih objektov je omejen na P+4.
Južno središče Duplica predstavlja tudi južni vstop v mesto. Jedro centra se oblikuje na območju južnega dela kompleksa Stola. Osnovni predviden program je nakupovalno središče. Na center je navezano območje športnih površin (ob Kamniški Bistrici južno od obvoznice v Šmarci). Del centra je tudi območje med Kamniško progo in Ljubljansko cesto oblikovano kot prometno vozlišče. Zajema križišče Ljubljanske ceste, obvoznice, vpadnic iz Domžal, Šmarce in Podgorja ter postajališče primestne železnice.
Južno središče je oblikovano z objekti velikega merila, ki so skriti v zelenju. Obsežne parkirne površine v zelenju služijo potrebam nakupovalnega središča, športnega parka ob Kamniški Bistrici in postajališču primestne železnice s spremljajočimi programi.
V naseljih Nevlje-Vrhpolje in Šmarca bodo oblikovana krajevna središča.
4.4.1.5. Zasnova proizvodnih dejavnosti
V območju Kamnika se ohranja aktivna proizvodna območja (KIK, Schlenk, Zarja, Kemostik, Eta, Svilanit, Titan, Svit, Spodnji Alprem, Trival, Stol, spodnji KIK, Menina, Fructal, Jata).
Proizvodno dejavnost se prostorsko zgosti na treh območjih, in sicer na Fužinah, med Duplico in Podgorjem ter vzdolž zahodnega brega Kamniške Bistrice med Šutno in Šmarco.
Manjša proizvodna območja so še v Mekinjah, Nevljah in Šmarci.
Kot prostorski razvojni območji za proizvodnjo se oblikujeta predvsem območje med Duplico in Podgorjem ter območje vzdolž zahodnega brega Kamniške Bistrice med Titanom in Trivalom, ki se ju zaokroži z novimi proizvodnimi dejavnostmi.
Cona med Duplico in Podgorjem ter cona na Fužinah sta namenjeni proizvodnim dejavnostim in skladiščem z motečimi in nevarnimi vplivi na okolje. Ta območja so vezana na dodatne čistilne naprave, ločena so od ostalih urbanih površin in načeloma neprehodna ter kontrolirana.
Pretežno proizvodno dejavnost in skladišča se lahko dopolnjuje s programi uprave, grosistične in diskontne prodaje, prodaje rezervnih delov, servisom proizvodov. Dejavnosti, ki se vežejo ali pripadajo osrednjim, družbenim ali stanovanjskim dejavnostim, v teh območjih niso dovoljene.
Cone vzdolž Kamniške Bistrice so namenjene proizvodnim dejavnostim, ki so integrirane v urban prostor. Vanje se umešča tudi proizvodna dejavnost z uslužnostno-prodajno in servisno dejavnostjo. Možne so tudi institutske dejavnosti vezane na proizvodnjo. V teh območjih so prepovedane dejavnosti, ki:
– generirajo masovno uporabo (npr. trgovski centri),
– generirajo masovni osebni promet,
– onesnažujejo zrak (kemično, biološko in mehansko), razen če zagotavljajo nivo čiščenja izpuhov do te mere, da ne obremenjujejo okolice z drugačno namensko rabo prostora,
– povzročajo smrad,
– povzročajo hrup, razen če zagotavljajo nivo protihrupne zaščite do te mere, da ne obremenjujejo okolice z drugačno namensko rabo prostora,
– izločajo nevarne odplake, razen v primerih, ko je že zagotovljeno – kanaliziranje odplak v primerno čistilno napravo,
– so zaradi možnosti eksplozij nevarne za okolico,
– so zaradi požarne nevarnosti nevarne za okolico,
– gabaritno moteče vplivajo na mestno sliko.
V območju so možne tudi dopolnitve in širitve obstoječih proizvodnih dejavnosti, če je za to razpoložljiva primerna komunalna infrastruktura in če se posledično ne poslabšujejo bivalne razmere v okolici. Območja so načeloma ločena od pretežno stanovanjskih območij in Kamniške Bistrice z varovalnim zelenim pasom.
4.4.1.6. Zasnova dejavnosti mestnih javnih služb
Za mestne javne službe se oblikujejo območja izven mestnega središča: pod Zg. Perovim na vzhodni obvoznici ter del proizvodne cone med Duplico in Podgorjem. Na obstoječih lokacijah ostaneta tržnica in vrtnarija. Območje gasilskega doma se razširi. V cono med Duplico in Podgorjem se umeščajo parkirišča, garaže in delavnice za komunalna vozila, vozila cestnega podjetja in gozdnega gospodarstva, avtobuse Kambusa in kamione prevoznih podjetij, sejmišče ter deponije komunalne službe (pesek, sol). V cono ob bodoči vpadnici se umesti bencinski servis, servis motornih vozil in počivališče (trgovski in poslovni program, parkirišča, motel ipd.).
4.4.1.7. Zasnova stanovanjskih območij
Potencial za stanovanjska območja predstavljajo neizkoriščene površine in površine v prestrukturiranju znotraj urbanega prostora, predvsem v naslednjih območjih:
– severno od starega jedra v območju upravno skladiščnih objektov KIK, kot nadomestitev neprimernih programov,
– v Mekinjah severno od nogometnega igrišča (vendar ne v okolici samostana) kot zgostitev obstoječe pozidave – navezava na Polčevo pot,
– na robu starega jedra, na območjih opuščenih proizvodnih programov, Alprema in Utoka,
– med Ljubljansko cesto in proizvodnimi območji od Svilanita do Trivala, na območju neizkoriščenih in neperspektivnih delov obstoječih industrijskih kompleksov,
– na Novem trgu kot zgostitev obstoječe pozidave,
– v Zg. Perovem kot zgostitev in razširitev obstoječe pozidave,
– v Šmarci proti Kamniški Bistrici, na območju do sedaj neizkoriščenega plansko predvidenega proizvodnega kompleksa,
– vzhodni breg Kamniške Bistrice nasproti območja Stola.
Širitev obstoječe urbanistične zasnove za potrebe stanovanjske gradnje je planirana na območjih:
– ob Tunjiški cesti ob Fužinah z neposredno navezavo na urbani prostor,
– Zgornje Perovo.
Večstanovanjska gradnja se načrtuje v območju KIK, Utoka, Alprema in vzhodno od Ljubljanske ceste. Ostala območja so namenjena individualni prostostoječi ali vrstni zazidavi. V območju Kamniške Bistrice nasproti Stola je predvideno rezidenčno stanovanjsko naselje. Zanj je potrebna izgradnja protipoplavnega nasipa.
Območja ob cesti v Tunjice, v delu KIK in območja v Mekinjah se navezujejo na novo severno središče. Skupaj z območji Utoka in Alprema predstavljajo neposredno zaledje starega mestnega jedra. Oblikujejo se kot območja višjega standarda.
Večstanovanjska gradnja v neposredni bližini starega mestnega jedra (Utok, Alprem, KIK) se mora staremu jedru prilagajati po višini in strukturi.
Ostala območja večstanovanjske gradnje se omejijo na višino P + 4. Vsa nova območja je potrebno opremiti z najnujnejšo komunalno in socialno infrastrukturo.
4.4.1.8. Namenska raba in velikost površin po območjih urejanja2
Območje urbanistične zasnove mesta Kamnik je razdeljeno na območja urejanja, ki se urejajo s PIA skladno s kartografsko dokumentacijo v M 1:5000, ki je sestavni del odloka. Območja urejanja so razdeljena po namenski rabi površin.
4.4.1.9. Zasnova komunalnega urejanja
V vseh območjih urejanja so dovoljene ureditve za potrebe komunalnega urejanja. Komunalni vodi morajo potekati ob upoštevanju ustreznih medsebojnih odmikov v cestnem koridorju tako, da so čim manj moteči v okolju in da so v primeru okvare in popravila zagotovljeni minimalni pogoji prevoznosti cest in dostopnosti za vse objekte.
Vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe oziroma novozgrajeno komunalno omrežje. Vse pogoje za priključevanje na komunalno omrežje določijo upravljalci komunalnih vodov in naprav v skladu z ustreznimi zakonskimi določili in občinskimi predpisi.
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za oskrbo s pitno vodo, oskrbo z električno energijo ter omrežje in naprave cestnega prometa.
Na območju, ki nima zagotovljene minimalne komunalne opremljenosti, je gradnja objektov dovoljena le, če se hkrati gradijo tudi ustrezni komunalni vodi in naprave v skladu z občinskimi odloki.
Na območjih varstvenih pasov vodnih virov je treba posebno pozornost nameniti odvajanju in dispoziciji odpadnih voda.
Vsi objekti morajo v smislu prehoda na primernejše gorivo uporabljati načine ogrevanja, določene v občinskem odloku o varstvu zraka na območju Občine Kamnik.
Načrti komunalnih vodov in naprav morajo upoštevati pogoje in zasnove upravljalcev komunalnih vodov v skladu z določili predpisov in pravilnikov, veljavnih na območju Občine Kamnik. Komunalne ureditve morajo biti izvedene na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustrezajo obrambnim in zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah, zmanjševanje ogroženosti itd.).
1. Vodooskrba
Za oskrbo s pitno in požarno vodo iz javnih vodovodov se uporablja občinski odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik.
Vsi objekti morajo biti priključeni na vodovodno omrežje po pogojih soglasja upravljalca vodovoda.
Na območjih, kjer vodovodno omrežje ne zagotavlja zadostne količine požarne vode, je potrebno po pogojih požarno inšpekcijske službe urediti ustrezne namenske požarne bazene oziroma omogočiti zajem požarne vode iz površinskih vodotokov, če pretoki to dopuščajo.
Na območjih, kjer ni vodovodnega omrežja, je treba upoštevati:
– za stanovanjsko gradnjo in gospodarska poslopja si mora investitor zgraditi lastni vodovod po predhodni kemični in bakteriološki ocenitvi sposobnosti vira v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji in zakonskimi predpisi,
– za pomožne objekte si lahko investitor uredi vodooskrbo iz kapnice pod pogojem, da se za kritino objekta uporabi sanitarno-higiensko ustrezen material.
2. Odvajanje odpadnih voda
Za odvajanje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda se uporabljajo ustrezni občinski predpisi za področje odvajanja odpadnih voda v Občini Kamnik in ostala zakonska določila.
Odpadne vode se s sistemom javne kanalizacije vodi do končne dispozicije v centralnih čistilnih napravah. Razbremenilni objekti na kanalizacijskem območju morajo biti redno vzdrževani.
Na območjih varstvenih pasov vodnih virov je potrebno posebej obravnavati posamezne dejavnosti (obrtne, proizvodne, industrijske ...), ki lahko škodljivo vplivajo na vodne vire in predvideti ustrezne zaščitne ukrepe. Če zaščitni ukrepi niso možni, je potrebno dejavnost ukiniti oziroma zanjo izbrati primernejšo lokacijo.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo pod pogoji upravljavca javne kanalizacije.
Vse odpadne vode je treba pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo za priključitev v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena ali priključitev iz tehničnih razlogov ni možna, je za odvajanje odpadnih voda obvezna izgradnja lastnih objektov (greznica, čistilna naprava) pod pogoji in v skladu z zakonskimi določili in občinskimi predpisi.
Padavinske odpadne vode s strešnih površin objektov je potrebno (če to dovoljuje teren) ponikati v ponikovalnicah, ki morajo biti locirane izven vplivnih območij povoznih površin. Če ponikanje ni možno, se te vode odvaja v ustrezen površinski odvodnik.
Padavinske odpadne vode s povoznih in manipulacijskih površin je potrebno preko redno vzdrževanih lovilcev olj in maščob odvajati v ustrezen odvodnik po pogojih soglasja upravljavca javne kanalizacije.
3. Zemeljski plin
Za oskrbo z zemeljskim plinom se uporablja občinski odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 63/95).
Vse objekte, ki se nahajajo v oskrbovalnem območju plinovodnega omrežja in za katere je po občinskih predpisih obvezna priključitev na plinovodno omrežje, je potrebno priključiti po pogojih upravljavca distribucijskega omrežja.
To ne velja za industrijske odjemalce z letnim odjemom preko 30.000 Sm3 in ostale odjemalce z letnim odjemom preko 600.000 Sm3, ki bodo oskrbovani po pogojih upravljavca prenosnega omrežja.
Pri zasnovi območij je ob plinovodih in ob merilno regulacijskih postajah potrebno upoštevati ustrezne varnostne predpise in normative.
4. Toplovodno omrežje
Objekti, ki se nahajajo v oskrbovanem območju toplovodnega omrežja (kotlovnica Svilanit), se priključujejo na omrežje po pogojih upravljavca tega omrežja.
5. Odstranjevanje komunalnih odpadkov
Za ravnanje s komunalnimi odpadki se uporablja občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 38/97).
Vsi objekti morajo imeti urejen prostor za zbiranje odpadkov, ki mora ustrezati estetskim, urbanističnim, tehnološkim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim kriterijem. Vsi prostori za zbiranje odpadkov morajo imeti zagotovljen ustrezen dostop s komunalnimi vozili.
Neurejena odlagališča je potrebno sanirati tako, da se odpadke odstrani, zemljišče pa uredi v prvotno stanje ali za določeno novo namembnost.
Za zbiranje, zaščitno obdelavo, reciklažo, sežig ali dokončno odlaganje posebnih odpadkov mora v skladu z zakonskimi predpisi poskrbeti onesnaževalec.
6. Oskrba z električno energijo
Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje po pogojih soglasja upravljavca elektroenergetskega distribucijskega omrežja na območju Občine Kamnik.
Za potrebe priključevanja novopredvidenih programov je treba ustrezno dograditi elektroenergetsko omrežje s pripadajočimi transformatorskimi postajami ustreznih velikosti in kapacitet po pogojih upravljavca elektroenergetskega distribucijskega omrežja.
Pri postavitvi transformatorskih postaj in vodenju visokonapetostnih elektroenergetskih vodov je potrebno upoštevati ustrezna zakonska določila o varovanju pred elektromagnetnim sevanjem in ostale predpise za to področje.
Pri poteku daljnovodov je treba upoštevati elektroenergetske koridorje po pogojih upravljavca elektroenergetskega distribucijskega omrežja na območju Kamnika.
Javna razsvetljava se rešuje ločeno za gosto urbanizirana območja ter za vaška naselja in zaselke. Vse mestne ceste in ulice je treba ustrezno razsvetliti s tipskimi elementi javne razsvetljave. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju in postavitvi javnih svetilk v mestnih jedrih.
7. Telekomunikacijsko omrežje
Za telekomunikacijsko omrežje se po tem odloku šteje telefonsko omrežje in omrežje kabelske televizije.
Za vodenje telefonskega omrežja in omrežja kabelske televizije je potrebno praviloma uporabiti isti koridor.
Za potrebe priključevanja novopredvidenih programov je potrebno ustrezno dograditi telekomunikacijsko omrežje.
Za priključitev objektov na telekomunikacijsko omrežje je potrebno upoštevati pogoje upravljavcev telekomunikacijskih omrežij in ostala zakonska določila in občinske predpise.
5.1. Agroživilstvo
V podpoglavju »Agroživilstvo« se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Osnovna naloga na področju kmetijstva v Občini Kamnik je z ustreznimi ukrepi preprečiti nadaljnje zaraščanje kmetijskih zemljišč, predvsem na hribovitih in gorskih predelih. V spremembi plana aglomeracij so za ureditev predvidena predvsem tista območja, kjer je zemljišča možno usposobiti za strojno obdelavo. Na zemljiščih, kjer lega ne omogoča strojne obdelave bo občina še nadaljnje podpirala urejanje pašnikov«.
5.1.4.2
Preglednica »Ureditev skupnih pašnikov« se dopolni z besedilom, ki se glasi:
»S spremembo plana agrarnih prostorsko ureditvenih operacij predvidevamo izvedbo agromelioracij na naslednjih območjih:
Območje Površina
----------------------------------------------------------------
Brezje 50 ha
Črna 110 ha
Vranja Peč 60 ha
Lašna – Snovik (razširitev) 140 ha
Špitalič (razširitev) 40 ha
Bela (razširitev) 60 ha
Kostanj – Hruševka 90 ha
Češnjice 110 ha
----------------------------------------------------------------
Ureditvene operacije bodo obsegale naslednja dela:
– odstranitev skalnih samic,
– odstranitev zarasti znotraj kmetijskih zemljišč,
– planiranje kmetijskih zemljišč,
– odvajanje izvirnih vod iz posameznih kmetijskih površin ter sanacije plazov,
– ureditev kmetijske infrastrukture,
– zložba zemljišč.
Pri izvajanju programov agromelioracij bodo imeli prednost tisti projekti, ki bodo vsebovali tudi projekt zložbe posameznih parcel kmetijskih zemljišč na podlagi dogovorov oziroma pogodb lastnikov zemljišč«.
5.4. Vodno gospodarstvo
Poglavje »Vodno gospodarstvo« se dopolni s točko 5.4.4., ki se glasi:
»Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno.
Vodotoki, ki so kategorizirani v 1. in 1.-2. razred kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
Pri poseganju na erozijsko ogrožena območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe«.
5.11. Promet
5.11.2. Cestni sistem
Besedilo podpoglavja »Cestni sistem« se spremeni tako, da se glasi:
»Skozi občino je speljana glavna cesta GI – 10. V smeri sever-jug z regionalnim cestnim sistemom se povezuje Kamniško Bistrico s Kamnikom, ki se ga obide z obvoznico in poveže proti jugu, z eno stranjo proti Mengšu in drugo proti Radomljam–Dobu in proti Domžalam.
V smeri zahod-vzhod se Kamnik poveže s štirimi povezavalnimi cestami. Vzhodno od Kamnika z eno cestno zvezo se povezuje Kamnik z Gornjim Gradom, z drugo z Vranskim, s tretjo pa z Lučami. Na zahodu se povezuje Kamnik z Mostami, Vodicami in Škofjo Loko.
Poleg tega obstaja še prečna povezava v smeri jugovzhod-severozahod. S to zvezo se povezuje Kamnik s Krtino, z Mengšem in Brnikom. V smeri sever-jug poteka tudi cestna zveza, ki povezuje Kamnik z Ljubljano. Skozi Kamnik poteka lokalna Ljubljanska cesta in se nadaljuje po cesti skozi Šmarco do Domžal. Šentjakoba in Ljubljane. Ostalo lokalno omrežje povezuje manjše kraje.
Sistem varnih, ambientalno ustreznih kolesarskih poti bo omogočal razvoj kolesarskega prometa tako na občinskem kot na mestnem nivoju.
Proti Ljubljani je predvidena kolesarska pot, ki bi potekala po desnem bregu Kamniške Bistrice. Poleg tega je predvidena tudi zveza Kamnik-Vodice, Moste-Komenda-Brnik ter zveza Tuhinj-Kamnik. V smeri proti Kamniški Bistrici je posebna kolesarska pot predvidena le do Stranj, naprej bodo kolesarji vozili po vozišču za motorni promet«.
5.11.3.
V podpoglavju 5.11.3. se črta drugi odstavek.
Doda se novo podpoglavje v besedilu, ki se glasi:
»5.11.4. Zračni promet
Če se na področju Občine Kamnik planira izgradnja objektov, ki bi s svojo višino predstavljali nevarnost za odvijanje zračnega prometa, ali bi lahko vplivali na njegovo varnost, je take objekte, po predhodni pridobitvi ustreznega soglasja Ministrstva za promet in zveze, Uprave Republike Slovenije za civilno letalstvo k lokaciji oziroma k izgradnji takega objekta, potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi«.
5.12. Komunalne dejavnosti in zveze
V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 3/89 in Uradni list RS, št. 22/92) se podpoglavje 5.12.4. spremeni tako, da se glasi:
»Obstoječa mreža štirinajstih pokopališč se do nadaljnjega ohranja v funkciji. Nove posege in ukrepe se na teh pokopališčih lahko izvaja samo v okvirih Enotnih navodil za urejanje in vzdrževanje pokopališč v občini Kamnik. Navodila vključujejo nabor instrumentov urejanja in vzdrževanja, ki je prilagojen vsaki posamezni lokaciji in zagotavlja nadzor nad prostorskimi in arhitekturnimi spremembami.
Dolgoročno se bo število razvojno perspektivnih pokopališč v občini zmanjševalo. Samo nekatera od obstoječih pokopališč imajo prostorske rezervate za širjenje, ostala pa bodo postopoma zapolnjena. Koncept dolgoročne prostorske zasnove pokopališke dejavnosti predvideva razširitev mreže na eno novo lokacijo. Na karti Zasnova namenske rabe prostora je predstavljeno omrežje pokopališč z novo lokacijo. Natančna opredelitev nove lokacije mora biti določena s študijo Podrobna preveritev sprejemljivosti lokacije za novo pokopališče«.
9.1. Načini urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti
V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 3/89 in Uradni list RS, št. 22/92) se tabela spremeni in dopolni tako, da se glasi:
Plansko makroobmočje Kamnik
--------------------------------------------------------------
Oznaka Krajevno ime Vrsta PIA
otoka
--------------------------------------------------------------
K1 Center UN
K2 Šutna UN
K3 Graben PUP*
K4 Mali grad UN
K5 Žale UN
K6 Utok ZN
K7 Alprem ZN
K8 Povezovalna PUP
K9 Šole UN
K10 Svilanit – Eta PUP
K11 Zaprice PUP
K12 Kočna ZN
K13 Streliška PUP
K14 Trim Zaprice PUP
K15 Mili vrh PUP
K16 Žale UN
K17 Meglarca PUP
K18 Kranjska LN
K19 KIK ZN
K20 Avtobusna PUP
K21 Poljane ZN
K22 Košiše – Mačja gora ZN
K23 Severni kolodvor LN
K24 Fužine ZN
K25 Mačja gora UN
K 26 Schlenk ZN
B1 Trško polje PUP
B2 Perovo PUP
B3 Novi trg PUP
B4 Za progo PUP
B5 Perovo ZN
B6 Kamniška Bistrica UN
B7 Kovinarska ZN
B8 Zgornje Perovo ZN
B9 Dobrava PUP
B10 Kamniška Bistrica UN
B11 Titan – Svit ZN
B12 Bakovnik ZN
B13 Bakovnik PUP
B14 Duplica – Šola PUP
B15 Spodnji Alprem ZN
B16 Kamniška Bistrica UN
B17 Obrtna cona ZN
B18 Duplica PUP
B18–del Park PUP
B19 Južni kolodvor LN
B20 Stol ZN
B21 Ljubljanska LN
B22 Obvoznica LN
B23 Jata ZN
B24 Spodnji Stol ZN
B25 Fructal ZN
B26 Polje ZN
B29 Korenova LN
B31 Povezovalna ZN
Š1 Zgornja Šmarca PUP
Š2 Šmarca PUP
Š3 Kamniška Bistrica UN
Š4 Spodnji log ZN
Š5 Gornji log ZN
M1 Pod skalco UN
M2 Šola PUP
M3 Prašnikarjev park PUP
M4 Cankarjeva PUP
M5 Zarja ZN
M6 Mekinje ZN
M7 Samostan Mekinje UN
M8 Jeranovo PUP
M9 Neveljska pot PUP
M10 Vesna PUP
M11 Za Vogom PUP
M12 Kršmančev park UN
N1 Nevlje PUP
N2 Olševek PUP
N3 Olševek PUP
UON 092 Tunjiška mlaka PUP
UON 056 Podgorje PUP
PN1 Volčji Potok UN
PN2 Golf center PUP
PN3 Golf center PUP
01 Krajček UN
R 070 Rudnik UN
--------------------------------------------------------------
* posebna obravnava zaradi vključevanja kulturnega in
zgodovinskega spomenika mestnega jedra v območje urejanja
Plansko makroobmočje Kamniške Bistrice
--------------------------------------------------------------
Oznaka Krajevno ime Vrsta PIA
otoka
--------------------------------------------------------------
S1 Stranje PUP
S2 Zg. Stranje PUP
S3 Sp. Stranje PUP
S4 Stranje PUP
S5 Za vogom PUP
S6 Graditelj ZN
S7 Zg. Stranje PUP
S8 Godič PUP
S9 Erjavc PUP
S10 Zagorica PUP
S11 V Logu PUP
S12 Stahovica PUP
S13 Županje Njive PUP
S14 Kalcit ZN
S15 Ferjanovo PUP
S16 Stahovica PUP
S17 Stahovica PUP
S18 Vegrad PUP
S19 Stahovica PUP
VP1 Šimnovec UN, PUP
VP2 Nad Šimnovcem UN, PUP
VP3 Gradišče UN, PUP
VP4 Na jamah ZN
VP5 Veternice UN, PUP
VP6 Velika Planina PUP
VP7 Mala Planina PUP
VP8 Gojška Planina PUP
VP9 Marjanine njive PUP
VP10 Tiha dolina UN, PUP
VP11 Smučišča PUP
VP12 Koritno vrh PUP
VP13 Ceste LN, PUP
UON 005 Brezje PUP
UON 010 Črna PUP
UON 026 Kamniška Bistrica PUP
UON 033 Klemenčevo PUP
UON Zdravilni gaj Tunjice UN
R1 Gramoznica UN
R2 Odkop kalcita UN
Makroobm. Kaminške Bistrice PUP
--------------------------------------------------------------
Plansko makroobmočje Tuhinj
--------------------------------------------------------------
Oznaka Krajevno ime Vrsta PIA
otoka
--------------------------------------------------------------
T1 Laze PUP
T2 Zg. Tuhinj PUP
T3 Zg. Tuhinj PUP
T4 Podreber PUP
T5 Zg. Tuhinj PUP
T6 Pri Mlinarju PUP
T7 Mali hrib PUP
UON 007 Buč PUP
UON 009 Češnjice PUP*
UON 040 Loke PUP
UON 047 Motnik PUP
UON 063 Potok PUP
UON 093 Vaseno PUP
UON 071 Selo PUP
UON 075 Sovinja Peč PUP
UON 078 Srednja vas PUP
UON 086 Šmartno PUP
UON 087 Špitalič PUP
UON 094 Velika Lašna PUP
R Kamnolom Špitalič UN
I1 Ločica Trojane LN
I2 Arja vas Malence LN
Makroobmočje Tuhinj PUP
--------------------------------------------------------------
* v okviru PUP je potrebno izdelati podrobnejše urbanistične
in krajinske usmeritve za razvoj naselja
9.3. Program dodatnih raziskav, analiz in študij, ki so potrebne za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana
V prostorskih sestavinah dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986-2000 (Uradni list SRS, št. 3/89 in Uradni list RS, št. 22/92) se poglavje 9.3. »Program dodatnih raziskav, analiz in študij, ki so potrebne za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana« dopolni z alineami:
– enotna navodila za urejanje in vzdrževanje pokopališč v Občini Kamnik,
– podrobna preveritev sprejemljivosti lokacije za novo pokopališče z variantnimi rešitvami,
– območja, za katera je potrebno pripraviti variantne idejne rešitve pridobljene z urbanističnimi delavnicami ali urbanističnimi natečaji: K7 (Alprem), K18 (Kranjska), K21 (Poljane), K22 (Košiše – Mačja gora), K23 (Severni kolodvor), K24 (Fužine), M6 (Mekinje), M2 (Šole) ter M3 (Prašnikarjev park), B7 (Kovinarska), B19 (Južni kolodvor), B30 (Povezovalna), Š4 (Spodnji log), B21 (oblikovanje obrobja Ljubljanske ceste), ureditev obvodnega sveta Kamniške Bistrice v območju urbanistične zasnove Kamnika z upoštevanjem da je Kamniška Bistrica varovana naravna vrednota in z ureditvijo regionalnih kolesarskih poti, ureditve pešpoti v prečnih zelenih potezah (Arboretum – center Šmarce, sv. Mavricij v Šmarci – golf igrišča v Volčjem potoku, park s kino dvorano na Duplici – Gornje polje – golf igrišče v Volčjem potoku, center Bakovnik ob obvoznici – sv. Miklavž v Podgorju, sv. Miklavž v Podgorju – krvavo znamenje – graščina na Zgornjem Perovem, trim Zaprice – grad Zaprice – rekreacijska cona Šutna – rekreacijska cona Novi trg, trim Zaprice – Kalvarija – Žale – Mali grad – Stari grad, center Fužine – samostan Mekinje, samostan Mekinje – graščina Mačja gora, samostan Mekinje – Prašnikarjev park – rekreacijska cona Pod Skalco – Stari grad),
– z vidika varovanja obvodnega prostora ob Kamniški Bistrici je treba za izvajanje predvidenih PUP, LN, UN in ZN ob Kamniški Bistrici predhodno izdelati študijo obvodnega sveta Kamniške Bistrice in v območju UZ Kamnik. Tako kot za vse PIA je tudi za PIA ob Kamniški Bistrici potrebno po ZON pridobiti predhodne naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje,
– enotno strokovno gradivo za ureditev turistično rekreacijskega območja Tunjice.
4. člen
Spremembe in dopolnitve srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000
Skladno s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnjenega 2002, se spremeni in dopolni srednjeročni družbeni plan občine Kamnik za obdobje 1986–1990, dopolnjen 2002.
5. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitve 2002 in srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986–1990, dopolnitve 2002, so na vpogled na Oddelku za okolje in prostor občine Kamnik.
6. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 02101-0100/97
Kamnik, dne 9. oktobra 2002.
Župan
Občine Kamnik
Anton Tone Smolnikar l. r.
1 Površine ureditvenih območij naselij bodo tabelarično opredeljene po potrditvi predloga na občinskem svetu.
2 Dokončni izračuni velikosti in namenska raba površin bodo tabelarično opredeljeni po potrditvi Urbanistične zasnove Kamnika na občinskem svetu.
