Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US RS, 9/96 – odl. US RS, 39/96 – odl. US RS, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US RS, 74/98, 59/99 – odl. US RS, 70/00 in 51/02) ter 16. in 79. člena statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo) je Občinski svet občine Krško na 37. seji dne 26. 9. 2002 sprejel

Odlok določa spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Krško za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št 7/90 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01 in 71/02) in družbenega plana Občine Krško za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 21/87, 25/89 in Uradni list RS, št. 38/90, 8/92, 23/92, 13/94, 69/95, 11/97, 59/97, 68/97, 62/98, 8/99, 10/99, 69/99, 97/01 in 71/02), ki se nanašajo na urejanje bivalnih razmer Romov v Občini Krško – naselje Kerinov grm in Drnovo.

Vse spremembe in dopolnitve so prikazane v kartografskem delu plana Občine Krško, na listih TTN Kostanjevica 8 in TTN Krško 47 v merilu M 1:5000.
Pod točko 3.2.1. se dopolni tabela PLANSKA TIPOLOGIJA NASELIJ na str. 739, in sicer pod točko 14. KS VELIKI PODLOG se doda novo naselje Kerinov grm.

Dopolni se preglednica prostorsko izvedbenih načrtov (PIN), tako da se:
V točki 7.3.1. Prostorsko izvedbeni načrti (PIN) str. 763 v tabeli za KS KOPRIVNICA doda KS VELIKI PODLOG
UN Kerinov grm
Območje romskega naselja Drnovo se ureja s PUP Krško polje, ki je opredeljen na str. 763 pod točko 7.3.2

V poglavju 7.4.3 Odprti prostor pod alineo Razvoj naselij se na koncu doda:
Na področju urejanja romske problematike v Občini Krško sta novonastali romski naselji Kerinov grm in del naselja na Drnovem, ki se obravnavata kot del specifične prostorske celote Krškega polja.

Prostorske sestavine plana Občine Krško se dopolnijo s PROGRAMSKIMI ZASNOVAMI za urejanje bivalnih razmer Romov v Občini Krško na lokacijah Kerinov grm in Drnovo.
Programske zasnove podrobno opredeljujejo predviden poseg in določajo:
ROMSKA PROBLEMATIKA
V Občini Krško živi, po podatkih Centra za socialno delo Krško iz leta 2000, okoli 246 Romov v 4 naseljih: Kerinov grm, Rimš, Loke in Drnovo.
Romi so dejansko socialno izolirana populacija, izključena iz družbene skupnosti, z nizko izobrazbeno strukturo, večina jih je polpismenih, z neurejenimi bivalnimi razmerami in še vedno nerešenim vprašanjem njihove poselitve. Socialno izolacijo lahko pogojujemo s pomanjkanjem stikov z okoljem, v katerem živijo in stikov s širšo družbeno skupnostjo nasploh.Dejstvo je, da so Romi marginalna, obrobna skupina ljudi, v večini brezposelni, prejemniki socialno varstvenih dajatev. Te jim omogočajo le fizično preživetje. Brezposelnost jih izziva v osamo, onemogoča jim stike z večinskim prebivalstvom. Njihov sistem vrednot je drugačen, običajno nesprejemljiv za druge prebivalce.
Kot romski naselji se v Občini Krško oblikujeta Kerinov grm in del naselja Drnovo.
UREDITEV ROMSKEGA POLOŽAJA
Usmeritve razvoja na tem področju je potrebno dopolniti z usmeritvijo za ureditev Romskega položaja s tem da se jim omogoči možnost bivanja (na obstoječih lokacijah ter preselitev in ureditev novih naselij ter druge možnosti za bivanje), možnost za izobraževanje in socializacijo po programih, ki so prilagojeni njim, pomoč pri zaposlovanju in drugih oblikah pridobivanja sredstev za življenje ter socialno pomoč tistim, ki se sami ne morejo preživeti.
PROGRAMSKE ZASNOVE KERINOV GRM
OBMOČJE PO PARCELAH
Obravnavano območje zajema naslednje parcelne številke v k.o. Veliki Podlog: 1493/3, 1493/4, 1492/4, 1492/3, 1491/2, 1489/2, 1616/2, 1616/1, 1617, 1618, 1625, 1610, 1611/1, 1611/2, 1612, 1613, 1614/1, 1614/2, 1615/1, 1615/2, 1616/4, 1616/3,
PREDSTAVITEV LOKACIJE NASELJA
Kerinov grm (KS: Veliki Podlog)
Romsko naselje Kerinov grm leži sredi prodnatega Krško–Brežiškega polja.
Približno 500 m od naselja poteka hitra cesta H1, ki prečka Krško–brežiško polje.
Lokacija Kerinov grm se nahaja na I. območju kmetijskih zemljišč, kjer so načrtovane agrooperacije, vzhodno od naselja Gorica. Leži v območju varovanja podtalnice Krškega polja. Dostop do romskega naselja je po makadamski poljski poti z lokalne ceste 2243 (Drnovo–Cerklje ob Krki). Površina, ki jo koristijo Romi, je velikosti ca. 6–7 ha od tega 3,7 ha pozidanih površin.
OPIS NASELJA
Razvoj naselja
V vsem tem obdobju, od leta1995 do danes, se je stanje v prostoru bistveno spremenilo. Kot prvi zidani objekti (4) se na lokaciji Kerinov grm pojavijo v letu 1993/94. Občina nadaljnjo gradnjo želi preprečiti in Romi naj bi se iz Kerinovega grma preselili na novo lokacijo (Goriški gaj), pod pogojem, da se doseže soglasje krajanov Gorica. Do soglasja ni prišlo in Romi so ostali na lokaciji Kerinov grm, kjer so si bivalne prostore reševali sami, tako da so z gradnjo nadaljevali. Medtem, ko so bili na začetku predvsem šotori, lesene barake in lesene hiše, je danes (januar 2000) na tem območju 20 zidanih objektov, 8 lesenih objektov in 14 barak, kjer živi po neuradnih podatkih 24 romskih družin.
Oblika naselja
Naselje je podolgovato, razvilo se je ob glavni komunikaciji (S-J), pozidano je neenakomerno, vendar dokaj zgoščeno razporejeno vzdolž ceste.
Naselje je potrebno primerno oblikovati, kolikor je to še možno glede na zatečeno stanje, kar se upošteva pri izdelavi prostorsko izvedbenega akta.
Potrebno je izvesti ločnico med stavbnim zemljiščem – naselje Kerinov grm in kmetijskim zemljiščem. Razmejitev se izvede z izgradnjo »obrobne ceste«. »Obrobna cesta« bo na eni strani predstavljala razmejitev stavbnega zemljišča od kmetijskega zemljišča in na drugi strani dovoz na kmetijska zemljišča.
Naselje se s stanovanjsko gradnjo širi proti vzhodu (ob cesti), tako je čutiti obliko nepravilnega trikotnika, kjer je osrednji del zaraščen z neurejenim zelenjem.
Stanovanjske enote so med seboj ločene z ograjami. Ob hišah (zidanih ali lesenih) so postavljene še lesene lope, ponekod pa tudi vrtni paviljoni. Dvorišče še vedno predstavlja osrednji del bivanja – dogajanja, saj je zunaj, ob hišah razpostavljeno veliko notranje opreme, na žalost pa tudi smeti.
Domače živali so predvsem konji in kokoši, za katere nimajo posebnih prostorov.
Struktura naselja
Grajeno
Naselje je pozidano ob komunikacijah. Zidani objekti so bliže cesti, medtem ko so lesene barake postavljene v ozadje.
Zelenje
Ob hišah rastejo drevesa (platane), ki so jih domačini posadili sami, osrednji del naselja (za hišami) pa je poraščen z drevjem (redek gozd), grmovjem, nepokošeno travo. Med zelenjem pa so smeti.
Ceste
Dostop do romskega naselja je po poljski poti z lokalne ceste 2243 Drnovo–Cerklje ob Krki. Dovozna pot je makadamska, tako kot tudi osrednja pot znotraj naselja (pravokotno na dovozno pot), na zahodnem delu naselja je slepa pot, ki se zaključi s stanovanjsko enoto.
Komunalna infrastruktura
Območje komunalno ni urejeno, higienske razmere so zelo slabe, kar pomeni da naselje še vedno nima urejene električne in vodovodne napeljave. Romi so si tako vsak po svojih zmožnostih zasilno uredili bivališča. Na začetku naselja je na novo postavljen vodnjak – vodno zajetje, ki pa ni uporabno za pitno vodo. Na koncu naselja je cisterna za vodo, kamor pripeljejo vodo za kuhanje in umivanje.
Vsebina naselja
Naselje vsebuje 20 zidanih objektov, 8 lesenih objektov in 14 barak, kjer živi, po neuradnih podatkih 24 romskih družin (podatki iz leta 2000). V naselju je tudi kapelica (ob cesti).
Na vhodu v naselje je odlagališče odpadkov, na zahodni strani je narejeno nogometno igrišče.
Hiše so večinoma že zidane, vendar so le 4 obdelane s fasado. Okolica hiš, znotraj ograje posamezne hiše, je urejena, na oknih je veliko rož. Prostori med hišami pa so zanemarjeni in umazani.
Na dvoriščih ob hišah je preme, kar pomeni, da poleti večji del dneva preživijo zunaj.
ANALIZA MOŽNIH PRIKLJUČKOV NA OBSTOJEČA JAVNA OMREŽJA
Kanalizacija
Območje naselja nima kanalizacijskega sistema za odpadne vode. V tej fazi je predvideno odvajanje fekalnih voda v vodoneprepustne nepretočne greznice na praznjenje z možnostjo kasnejše priključitve na javno kanalizacijo, meteorne vode pa se odvajajo po terenu.
V pripravi je dokumentacija za izgradnjo skupne čistilne naprave in kanalizacijskega sistema za primarno kanalizacijo mesta Krško z okoliškimi zaselki. Priključitev tega naselja na ta sistem v tej fazi ni predvidena.
Elektro omrežje
Območje naselja Kerinov grm nima izvedene električne napeljave, kar bo potrebno izvesti, in sicer se izvede nova TP (na betonskem drogu) na območju naselja z napajalnim 20kV daljnovodom od obstoječega najbližjega daljnovoda.
Vodovodno omrežje
Območje naselja prav tako nima tekoče pitne vode. V začetku naselja je izveden vodnjak (voda ni kontrolirana) v lastni režiji. Na severnem delu območja pa je postavljena plastična 5 m3 cisterna, v katero se dovaža dvakrat tedensko pitna voda.
Za rešitev vodooskrbe Romskega naselja Kerinov grm je izdelan PGD/PZI, št. G-07/0101, izdelovalca Gemis d.o.o. Brežice, z naslovom Vodovod Krško polje, odsek Beli breg–Kerinov grm – I. in II. faza.
Z izvedbo tega projekta bo možna izgradnja novega priključka za naselje Kerinov grm, skupaj z izgradnjo hidrantnega omrežja.
Odpadki
Odvoz komunalnih odpadkov je iz omenjenega področja možno urediti. Tip, velikost in število posod za odvoz odpadkov, določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemno mesto za posode mora biti na taki lokaciji, da je mogoč dostop s specialnimi vozili za odvoz odpadkov ob vsakem času. Stojno mesto za zabojnike mora biti betonirano, prostor pa ograjen in hortikulturno urejen.
Promet in zveze
Območje romskega naselja Kerinov grm je prometno povezano preko naselij Drnovo in Gorica, in sicer iz smeri Drnovo:
– z lokalne ceste skozi Drnovo LC191130 na lokalno cesto LC24013 s podvozom pod hitro cesto H1 do odcepa za javno pot JP692893. Vse te ceste so v asfaltni izvedbi. Od javne poti JP692893 se odcepi makadamska dovozna nekategorizirana pot do romskega naselja Kerinov grm v dolžini ca 400 m.
Iz smeri Gorica:
– z lokalne asfaltne ceste LC191140 skozi naselje Gorica se odcepi makadamska dovozna nekategorizirana pot do romskega naselja Kerinov grm v dolžini ca. 700 m.
USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Meja naselja Kerinov grm zajemajo ca. 3,7 ha površine, na kateri je že 20 zidanih, 8 lesenih objektov in 14 barak.
Obstoječe stanje (velikost parcel, komunikacije, odprte zelene površine, način življenja) je glavno izhodišče za ureditev naselja.
Velikosti predvidenih parcel izhajajo iz nastavljenih navideznih mej, ki so si jih postavili domačini. Na parceli je poleg stanovanjske hiše (ca. 8 x 10; P, P+1, P+1M) možno urediti še dvorišče (zunanja bivalna površina ali gospodarsko dvorišče), leseno uto, manjši gospodarski objekt, manjšo obdelovalno površino – vrt, v primeru večje parcele pa tudi sadovnjak.
Zelene površine, kjer je možno organizirati skupne aktivnosti prebivalcev (skupno ognjišče, igrišče, ...), so razdrobljene po notranjosti naselja, kar daje občutek večje svobode gibanja, hkrati pa zadržuje Rome znotraj naselja. Zelene površine ob robu naselja pa predstavljajo mejo posameznih parcel, rob naselja, hkrati pa tudi rezervoar za morebitne gradbene parcele. Skupne zelene površine se uredijo z elementi urbane opreme, zasadijo se drevesa, postavijo se igrala za otroke in uredijo površine za šport. V naselju je predviden tudi prostor za javni večnamenski objekt.
Dovoz do naselja je možen po obstoječi dovozni cesti. Zaradi nove, gostejše strukture parcel pa se uredijo še interne poti za promet (dostopi) in zelene poti za pešce (prehodi).
V naslednjih 10 letih se bo predvidoma pokazala potreba po 13–15 novih bivališčih za romske družine.
DEMOGRAFSKA PROGNOZA ZA NASLEDNJIH 10 LET
Demografski podatki za leto 1996:
35 družin
130 Romov
———————————————
3,7 člana na družino
 
Demografski podatki za leto 2000:
27 družin
129 Romov
———————————————
4,8 člana na družino
Opažanja:
– upad števila družin in Romov,
– povečanje števila članov na družino,
– splošen trend: v zadnjih letih izkazujejo večjo stabilnost glede stalnega bivališča. Postavljajo si zidane hiše, ožji družinski člani želijo živeti drug ob drugem in že za najmlajšo generacijo načrtujejo lokacijo stalnega bivališča,
– za spolno strukturo Romov v letu 2000 ni podatkov. Pred dvema letoma, leta 1998, je bilo med 272 Romi v Krški občini 141 (52%) žensk in 131 (48%) moških.

Predvidevanja za obdobje naslednjih 10 let:
– prebivalci, ki so danes stari med 10 in 20 let, si bodo v naslednjih 10 letih iskali svoja bivališča;
– teh je 36 (21+15), od tega (glede na razporeditev po spolu v letu 1996) predvidoma 17 moških in 19 žensk;
– predpostavljamo, da se bodo ženske odselile (v to vas ali v drugo), moški pa bodo iskali novo bivališče;
– glede na njihove vrednote jih bo večina iskala možnosti za novo bivališče v rojstni vasi.
Zaključek: v naslednjih 10 letih se bo predvidoma pokazala potreba po 13–15 novih bivališčih za romske družine.
USMERITVE ZA VAROVANJE KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE
Območje romskega naselja Kerinov grm ne posega v varstveno območje varovanja naravne in kulturne dediščine.
USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKE UREDITVE, OBRAMBO IN ZAŠČITO TER VARSTVO OKOLJA
Obramba in zaščita
Objekti in ureditve morajo biti projektirani za potresno območje VIII. stopnje po MCS lestvici.
Hrup
Območje predvidenega romskega naselja Kerinov grm spada in bo spadalo po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) v območje III. stopnje varstva pred hrupom – to je območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko–poslovno–stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnimi in podobnimi proizvodnimi dejavnostmi (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti in javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
Glede na značilnosti mejne vrednosti hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje, in sicer za dan 60 dB(A) in za noč 50 dB(A).
Zrak
Na območju romskega naselja Kerinov grm ni večjih onesnaževalcev zraka. Obstoječa obremenitev zraka ne presega dovoljenih koncentracij po uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94).
Obravnavani kompleks na območju romskega naselja Kerinov grm ne bo predstavljal povečanja emisij onesnaževanja ozračja.
Voda
Površina predvidena za legalizacijo romskega naselja se ne nahaja v območju zaščitnih vodnih virov, se pa nahaja na območju varovanja podtalnice Krškega polja, zato ni v podtalnico dovoljeno spuščati onesnaženih površinskih in fekalnih voda. Za fekalne vode se izvedejo vodotesne, nepretočne greznice, eventualno onesnažene meteorne vode pa se očistijo preko lovilcev olj pred izpustom na teren.
Sestavni del programskih zasnov so tudi grafične priloge:
– izsek iz grafičnih prilog spremembe
in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Krško
za obdobje 1986–2000 in družbenega
plana Občine Krško za obdobje 1986–1990
M 1: 5000
– pregledna situacija (Lokacija Kerinov grm)
M 1: 5000
– romsko naselje – Kerinov grm – obst. stanje
M 1: 5000
– romsko naselje – Kerinov grm – z mejo
bodočega naselja
M 1: 5000
– katastrski načrt (Lokacija Kerinov grm)
M 1: 2880
– varianta parcelacije
M 1: 1000

PROGRAMSKE ZASNOVE DRNOVO
OBMOČJE PO PARCELAH
Obravnavano območje zajema naslednje parcelne številke v k.o. Drnovo: *170, 295/2, 295/3, 295/4.
PREDSTAVITEV LOKACIJE NASELJA
Drnovo (KS Krško polje)
Romsko naselje Drnovo leži sredi prodnatega Krško – Brežiškega polja.
Lokacija Drnovo se po planski dokumentaciji delno nahaja znotraj obstoječe pozidave (ca. 16 arov), delno pa na 1. območju kmetijskih zemljišč (ca. 24 arov), kjer so načrtovane agrooperacije severno od naselja Drnovo. Leži v območju varovanja podtalnice Krškega polja. Dostop do naselja je po asfaltni javni poti, ki je napajana z lokalne ceste LC 191130 Drnovo – Krška vas.
Površina naselja je ca. 0,5 ha.
OPIS NASELJA
Razvoj naselja
Prvi Romi so se v okolico Drnovega naselili že pred več kot 30 leti, in sicer v obstoječo stavbo *170 k.o. Drnovo. Prav iz tega okolja so se pojavili prvi Romi, ki so vstopili v delovno razmerje in imeli lastni zaslužek, ki jim je kasneje omogočal odkup zemljišč. Na tem območju danes stoji 6 zidanih hiš, 2 gospodarski poslopji in nekaj nadstreškov, kjer biva 8 družin (26 Romov).
Oblika in struktura naselja
Grajeno
Naselje je v večini pozidano v dveh vrstah ob javni poti z vmesno notranjo komunikacijo. Zidani objekti (stanovanjske hiše) so večji vidni, medtem, ko so lesena poslopja postavljena v ozadje.
Zelenje
Ob hišah so posajena drevesa, grmovja, delno urejeni vrtovi in cvetlične gredice.
ANALIZA MOŽNIH PRIKLJUČKOV NA OBSTOJEČA JAVNA OMREŽJA
Območje je komunalno delno urejeno.
V eni stanovanjski hiši je izveden vodovodni priključek, katerega si je uredil Rom sam od bližnje stanovanjske hiše. V začetku naselja pri prvi stanovanjski hiši je izveden tudi vodnjak. Voda se v naselje ne dovaža.
Objekti v naselju imajo v večini elektro priključek.
Območje naselja nima kanalizacijskega sistema za odpadne vode. V tej fazi je predvideno odvajanje fekalnih voda v vodoneprepustne nepretočne greznice na praznjenje, meteorne vode pa se odvajajo po terenu.
V pripravi je dokumentacija za izgradnjo skupne čistilne naprave in kanalizacijskega sistema za primarno kanalizacijo mesta Krško z okoliškimi zaselki, na katerega bo možna priključitev tudi tega naselja.
Odvoz komunalnih odpadkov je iz omenjenega področja urejeno. Tip, velikost in število posod za odvoz odpadkov, določi upravljavec odvoza odpadkov. Odjemno mesto za posode mora biti na taki lokaciji, da je mogoč dostop s specialnimi vozili za odvoz odpadkov ob vsakem času. Stojno mesto za zabojnike mora biti betonirano, prostor pa ograjen in hortikulturno urejen.
Prav tako je neposredno do konca stanovanjskih hiš zgrajena asfaltna dovozna pot JP 692781.
USMERITVE ZA ARHITEKTONSKO, URBANISTIČNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Ker je Romsko naselje na Drnovem že v veliki meri pozidano, smernice za nadaljnji razvoj izhajajo iz obstoječega stanja organizacije naselja. Tako se ohranja število in velikost parcel, število objektov, oblika in velikost objektov, organizacija parcele ...
Možne so zapolnitve znotraj že nakazane strukture, tako z grajenimi objekti ali pa z zelenimi površinami. V kolikor je potrebno se lahko posamezne parcele ločijo med seboj z zelenjem ali z ograjo.
USMERITVE ZA VAROVANJE KULTURNE IN NARAVNE DEDIŠČINE
Območje romskega naselja Drnovo se nahaja znotraj tretjega varstvenega režima arheološkega spomenika A1 40 – 610 Drnovo na aluvialni ravnici reke Save tik pod poraščeno ježo nekdanje savske struge, katera je vrednotena kot geomorfološka površinska naravna dediščina, za katero velja naslednji varstveni režim:
Na območju geomorfološke površinske naravne dediščine ni dovoljeno:
– izvajati gradbenih del, odkopavati ali zasipavati terena ipd. na ožjem območju naravne dediščine;
– graditi kakršne koli stavbe na ožjem območju naravne dediščine;
– postavljati ali polagati površinskih energetskih vodov na območju naravne dediščine (npr. električni vodi, plinovodi, naftovodi, telefonski vodi ipd);
– jemati kamninskih vzorcev, vrtati in drugače posegati v območje naravne dediščine;
– kopati ali gospodarsko izkoriščati rudnine na ožjem območju naravne dediščine;
– odlaganje odpadkov na ožjem območju naravne dediščine;
– povzročati vibracije in eksplozije na ožjem območju naravne dediščine;
– postavljati reklamnih in drugih tabel, znamenj ali svetlobnih napisov na ožjem območju naravne dediščine;
– zakrivati ali kvariti značilnih razgledov na naravno dediščino z novimi stavbami, ograjami, antenami, žičnimi vodi ipd. na ožjem ali širšem območju naravne dediščine;
– izvajati športne dejavnosti, ki škodljivo vplivajo na naravno dediščino.
Ježa obrečne terase je poraščena z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo, ki je pomembna za ohranjanje biotske raznovrstnosti na širšem območju.
Ker naselje leži na vplivnem območju naravne dediščine, naj se bistveno ne širi, saj bi širjenje pomenilo poseganje v naravno dediščino. Izven naselja velja zgoraj navedeni varstveni režim za geomorfološko naravno dediščino. Varujejo se reliefne oblike, zato se v celoti ohranja ježa skupaj z vegetacijo. Tudi zanjo velja zgoraj navedeni varnostni režim. Na ježi oziroma brežini ni dovoljeno posegati v rastlinstvo, odstranjevati ali obrezovati grmovja in drevja.
USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKE UREDITVE, OBRAMBO IN ZAŠČITO TER VARSTVO OKOLJA
Obramba in zaščita
Objekti in ureditve morajo biti projektirani za potresno območje VIII. stopnje po MCS lestvici.
Hrup
Območje predvidenega romskega naselja Drnovo spada in bo spadalo po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96) v območje III. stopnje varstva pred hrupom – to je območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa, to je trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori in obrtnimi in podobnimi proizvodnimi dejavnostmi (mešano območje), območje, namenjeno kmetijski dejavnosti in javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti.
Glede na značilnosti mejne vrednosti hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje, in sicer za dan 60 dB(A) in za noč 50 dB(A).
Zrak
Na območju romskega naselja Drnovo ni večjih onesnaževalcev zraka. Obstoječa obremenitev zraka ne presega dovoljenih koncentracij po uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94).
Obravnavani kompleks na območju romskega naselja Kerinov grm ne bo predstavljal povečanja emisij onesnaževanja ozračja.
Voda
Romsko naselje Drnovo se nahaja znotraj varstvenih pasov črpališč Brege in Drnovo (III. varstveni pas) in znotraj varovanja podtalnice na Krškem polju.
V III. varstvenem pasu je dovoljena usmerjena stanovanjska gradnja z izgradnjo vodotesnih, nepretočnih greznic za fekalne vode, usedline iz greznic se črpajo in odvažajo na polja v skladu z gnojilnim načrtom, ali na zato določeno deponijo.
Sestavni del programskih zasnov so tudi grafične priloge:

– izsek iz grafičnih prilog spremembe
in dopolnitve prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Krško
za obdobje 1986–2000 in družbenega plana
Občine Krško za obdobje 1986–1990                       M 1: 5000
– pregledna situacija (Lokacija Drnovo)                 M 1: 5000
– romsko naselje Drnovo                                 M 1: 5000
– katastrski načrt (Lokacija Drnovo)                    M 1: 2880

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.