Na podlagi prvega odstavka 19. člena zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/02) izdaja minister za finance

Ta pravilnik določa način ravnanja izvajalcev plačilnega prometa in Uprave Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: izvajalci plačilnega prometa) v zvezi z izvrševanjem sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti.

Ko izvajalec plačilnega prometa prejme sklep o prisilni izterjavi, zarubi sredstva na vseh dolžnikovih računih pri izvajalcu plačilnega prometa do višine dolga, navedenega v sklepu o prisilni izterjavi.
Izvajalec plačilnega prometa prenese sredstva z dolžnikovega transakcijskega računa na predpisane davčne račune po prejemu obvestila o izvršljivosti sklepa o prisilni izterjavi.

Izvajalec plačilnega prometa izvrši sklep o prisilni izterjavi iz sredstev na dolžnikovih računih iz vseh sredstev v vseh valutah, pri čemer sredstva v tuji valuti preračuna v tolarje po svojem nakupnem tečaju na dan plačila.

Iz rubeža so izvzeta sredstva, na katera s prisilno izterjavo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, ni mogoče seči.

Po prejemu sklepa o prisilni izterjavi izvajalec plačilnega prometa preveri, ali ima dolžnik pri njem odprt račun. Če izvajalec plačilnega prometa ugotovi, da je račun ukinjen ali če izvajalec plačilnega prometa ne vodi računov dolžnika, lahko ugovorja, da dolžnik pri njem nima računa in vrne sklep o prisilni izterjavi davčnemu organu oziroma drugemu izdajatelju sklepa o prisilni izterjavi.
Če je na prvem mestu naveden izvajalec plačilnega prometa, pri katerem ima dolžnik le devizni transakcijski račun, izvajalec plačilnega prometa sporoči to drugim izvajalcem plačilnega prometa, navedenim v sklepu o prisilni izterjavi. Kot primarni izvajalec plačilnega prometa se šteje naslednji v sklepu navedeni izvajalec plačilnega prometa.

Izvajalec plačilnega prometa zarubi sredstva na računih dolžnika, in sicer najprej v breme transakcijskega računa, če na tem računu ni sredstev v višini, navedenih na sklepu, pa še v breme drugih računov zavezanca ali iz sredstev iz naslova pogodb o vezavi sredstev z izvajalcem plačilnega prometa.

Izvajalci plačilnega prometa takoj po prejemu sklepa o prisilni izterjavi (še isti dan) zarubljena sredstva na računih dolžnika v višini davčnega dolga prenesejo na račun pri izvajalcu plačilnega prometa, ki je v sklepu o prisilni izterjavi naveden na prvem mestu (v nadaljevanju: primarni izvajalec plačilnega prometa).
Ne glede na prejšnji odstavek, izvajalec plačilnega prometa ne prenese sredstev iz deviznih računov, dokler ne pridobi podatka, da tolarska sredstva pri primarnem izvajalcu plačilnega prometa ali drugih izvajalcih plačilnega prometa ne zadoščajo za poplačilo dolga po sklepu o prisilni izterjavi. Navedeni podatek pridobi izvajalec plačilnega prometa pri primarnem izvajalcu plačilnega prometa.
Sredstva drugih izvajalcev plačilnega prometa se prenašajo na transakcijski račun dolžnika pri primarnem izvajalcu plačilnega prometa vse do obvestila primarnega izvajalca plačilnega prometa, da izvajalci plačilnega prometa prenehajo s prenosi sredstev na transakcijski račun primarnega izvajalca plačilnega prometa.

Primarni izvajalec plačilnega prometa, ki vodi transakcijski račun dolžnika:
– zarubi sredstva do višine dolga po sklepu;
– po prejemu obvestila o izvršljivosti sklepa o prisilni izterjavi izvršuje prenose sredstev na predpisane račune, navedene v sklepu o prisilni izterjavi;
– obračunava zamudne obresti in izvrši njihov prenos na predpisane račune;
– obvesti druge izvajalce plačilnega prometa, ko tolarska sredstva na transakcijskem računu primarnega izvajalca plačilnega prometa zadoščajo za poplačilo dolga po sklepu o prisilni izterjavi;
– obvesti davčni organ oziroma drugega izdajatelja sklepa o prisilni izterjavi in druge izvajalce plačilnega prometa, ki nakazujejo sredstva na primarni račun, da sredstva zadoščajo za pokritje dolga z zamudnimi obrestmi in da prenehajo z nakazili zarubljenih sredstev.

Primarni izvajalec plačilnega prometa po izvršenem prenosu sredstev drugih izvajalcev plačilnega prometa in sredstev iz drugih računov pri primarnem izvajalcu plačilnega prometa izvaja rubež sredstev v višini dolga po sklepu o prisilni izterjavi z obračunanimi zamudnimi obrestmi do popolne izvršitve sklepa.
Če sredstva na računih pri primarnem izvajalcu plačilnega prometa zadoščajo za pokritje dolga, primarni izvajalec plačilnega prometa obvesti davčni organ oziroma drugega izdajatelja sklepa o prisilni izterjavi in druge izvajalce plačilnega prometa, da sredstva zadoščajo in naj prenehajo z nakazili sredstev na transakcijski račun primarnega izvajalca plačilnega prometa.

Primarni izvajalec plačilnega prometa nakazuje zarubljena sredstva po sklepu o prisilni izterjavi tako, da se od skupno prisilno izterjanih obveznosti najprej poravnajo stroški prisilne izterjave, potem obresti in nazadnje dolžni davek in denarne kazni.

Izvajalci plačilnega prometa prenehajo rubiti in izvrševati sklep o prisilni izterjavi po prejemu sklepa o ustavitvi postopka prisilne izterjave, izdanega v primerih, določenih v zakonu, ki ureja davčni postopek.
Izvajalci plačilnega prometa prenehajo rubiti in izvrševati sklep o prisilni izterjavi po prejemu obvestila o odložitvi postopka prisilne izterjave za čas, ko je dolžniku dovoljen odlog oziroma obročno plačilo davčnega dolga oziroma za čas, ko je zavezancu do odločitve o pritožbi odložena prisilna izterjava.
Če v enem letu po prejemu sklepa o prisilni izterjavi na dolžnikovih računih ni nobenega priliva sredstev, primarni izvajalec plačilnega prometa vrne sklep davčnemu organu oziroma drugemu izdajatelju sklepa o prisilni izterjavi.

Če prejme izvajalec plačilnega prometa v izvršitev več sklepov o prisilni izterjavi, se ti sklepi izvršijo po vrstnem redu, kot so prispeli.
Pri vrstnem redu poplačila obveznosti se upošteva prednostni vrstni red, določen s posameznimi zakoni.

Če izvajalec plačilnega prometa izvršuje sklepe o prisilni izterjavi po zakonu, ki ureja davčni postopek in sklepe o izvršbi, izdane po zakonu o izvršbi, imajo pri poplačilu prednost pred ostalimi dolgovi dolžnika davčni dolg in stroški prisilne izterjave, razen pred dolgovi iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi porušenega zdravja, odškodnine zaradi izgube delovne zmožnosti ali odškodnine zaradi smrti preživljalca.
Če se s sklepom o prisilni izterjavi izterjuje denarna kazen, imajo pri poplačilu prednost v smislu prejšnjega odstavka samo stroški prisilne izterjave, ne pa tudi sama denarna kazen.

Z začasnim sklepom za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti, opremljenim s klavzulo o izvršljivosti, se izvajalcu plačilnega prometa naloži, da sredstva na računih dolžnika ne izplača dolžniku, dolžniku pa prepove razpolaganje s sredstvi na računih.
Izvajalec plačilnega prometa začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti izvrši takoj po prejemu.

Izvajalec plačilnega prometa izvrši začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti po določbah 3., 4., 5., 6. in 7. člena tega pravilnika.

O stanju zarubljenih sredstev izvajalec plačilnega prometa obvesti pristojni davčni organ oziroma drug organ na dan prejema sklepa o prisilni izterjavi, zatem pa ob vsaki spremembi stanja, vendar ne več kot enkrat na dan.

Izvajalec plačilnega prometa obvesti davčni organ o neporavnanih zneskih po posameznem sklepu o prisilni izterjavi ob vsaki spremembi zneskov. V obvestilu za vsak sklep posebej navede zneske po posameznih računih, določenih z odredbo o računih in načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (Uradni list RS, št. 49/02).

Izvrševanje sklepov o prisilni izterjavi in sklepov za zavarovanje izpolnitve davčnih obveznosti, ki se že izvršujejo, se nadaljuje po določbah tega pravilnika.

Z dnem začetka uporabe tega pravilnika se preneha uporabljati 6. člen odredbe o dajanju podatkov za vodenje davčne evidence o odmeri, obračunu, izterjavi in knjiženju davkov za pravne osebe (Uradni list RS, št. 26/96).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2003.