Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marije Mlekuš iz Nove Gorice, ki jo zastopa Bogdana Žigon, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 9. 10. 2002

Člen 4 odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu zazidalnega načrta za centralno območje Radovljice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 39/99) se v delu, ki na območju kareja M predvideva rezervat, ki se obdela na osnovi posebnega natečaja, razveljavi.

1. Pobudnica izpodbija 4. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejemu zazidalnega načrta za centralno območje Radovljice (v nadaljevanju: odlok) v delu, ki na območju kareja M predvideva rezervat, ki se obdela na osnovi posebnega natečaja, do takrat pa ohranja obstoječi objekt, kateremu ni možno spreminjati namembnosti in so na njem dopustna le vzdrževalna dela. Po 28. členu zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN) naj bi zazidalni načrt določal pogoje za posege v prostor in druge zahteve v zvezi s prostorskim načrtovanjem na območju tako, da je na njegovi podlagi možno izdati lokacijsko dovoljenje. ZUN tudi v 29. členu predpisuje pogoje in zahteve, ki so določeni v prostorskem izvedbenem načrtu. Po 30. členu ZUN se pogoji in zahteve določijo z zazidalno situacijo, ki vsebuje pogoje za funkcionalne in oblikovalske rešitve območja ter rešitve prometnega, energetskega, vodnega in kanalizacijskega omrežja in omrežja zvez. Javni natečaj naj bi ZUN sicer predvideval v določbah od 34. do 36. člena, vendar v drugačnem pomenu, kot ga ureja odlok. Po ZUN naj bi se namreč za zazidalne načrte praviloma pripravile variantne strokovne rešitve, pridobljene z javnim natečajem, te strokovne rešitve pa so nato podlaga za pripravo prostorskih izvedbenih aktov. V nasprotju s tem naj bi odlok v izpodbijanem delu predvideval izvedbo posebnega natečaja za ureditev rezervata, čeprav ni mogoče ugotoviti niti, ali gre za javni, interni ali drugačen natečaj. Ker odlok predvideva območje rezervata, ki bo prostorsko in oblikovno urejen šele na podlagi takšnega natečaja, je v neskladju z določbami 28., 29., 30., 34. in 36. člena ZUN. Pobudnica navaja, da je solastnica nepremičnin na območju rezervata. Njeno gospodarsko poslopje naj bi se delno nahajalo na območju rezervata in hkrati na območju izven njega, s tem, da je na zemljišču izven rezervata načrtovan nov objekt. Za njeno gospodarsko poslopje naj torej ne bi bilo mogoče ugotoviti katera prostorska ureditev velja zanj, zato je odlok v tem delu pomanjkljiv in ga ni mogoče izvajati. Pobudnica predlaga, naj ustavno sodišče izpodbijano določbo odloka odpravi.
2. Občina Radovljica na navedbe pobudnice ni odgovorila.

3. Pobudnica je solastnica nepremičnin na območju kareja M, ki je predmet urejanja izpodbijanega dela odloka in za njeno gospodarsko poslopje velja izpodbijana prostorska ureditev, zato izkazuje pravni interes. ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4. Odlok v 4. členu predvideva na območju kareja M rezervat, ki se obdela na osnovi posebnega natečaja. Do takrat ohranja obstoječi objekt, ki mu ni mogoče spreminjati namembnosti, na njem pa so dopustna vzdrževalna dela.
5. Po tretjem odstavku 29. člena ZUN se v prostorskem izvedbenem načrtu določijo prostorski pogoji za realizacijo planskih odločitev ter na njihovi podlagi razčlenijo in prikažejo: vplivi, povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji; rešitve in ukrepi za varovanje in urejanje krajinskih značilnosti, dobrin splošnega pomena in plodne zemlje; rešitve za varstvo in izboljševanje bivalnega in delovnega okolja; potrebne vodnogospodarske ureditve; zasnove ureditve zelenih površin; načrt gradbenih parcel; tehnični elementi za zakoličenje objektov in parcel; ocena stroškov za izvedbo načrta in etape izvajanja načrta. To pomeni, da prostorski izvedbeni načrt lahko predvideva etapnost predvidenih prostorskih ureditev. V tem primeru prostorski izvedbeni načrt razčleni posamezne gradbene in funkcionalne celote, ki se gradijo v etapah, ter določi zaporednost realizacije posameznih celot, ki se gradijo v skladu s prostorskimi pogoji, ki jih v takem primeru določa za posamezno etapo.
6. Odlok območja rezervata ne ureja kot gradbeno in funkcionalno celoto, ki se bo gradila v zaporedni etapi, saj zanjo sploh ne določa prostorskih pogojev za realizacijo. Načrtuje le kasnejšo prostorsko ureditev tega območja na podlagi rešitev, ki bodo pridobljene po izvedbi posebnega natečaja. Ker odlok v tem delu nima določenih prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev, je v nasprotju s tretjim odstavkom 29. člena ZUN.
7. Pobudnica je predlagala odpravo izpodbijane določbe odloka, vendar pri tem ni navedla škodljivih posledic, ki bi jih bilo treba odpraviti, zato je ustavno sodišče odlok v izpodbijanem delu razveljavilo. Ker je ustavno sodišče odlok v tem delu razveljavilo že zaradi neskladnosti s tretjim odstavkom 29. člena ZUN, ni ocenjevalo še njegove skladnosti z določbami 28., 30., 34. in 36. člena ZUN.

8. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.