Na podlagi 39. in 40. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 7. člena statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 29/99), je Občinski svet mestne občine Slovenj Gradec na 45. seji dne 10. 10. 2002 sprejel

I. Splošne določbe

S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje Ct1 – Južni vstop 2 v Slovenj Gradcu, ki ga je v septembru 2002 izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 349/2002.

Določbe tega odloka so dopolnjene in pojasnjene s tekstualnim in grafičnim gradivom. Sestavni deli akta so:
– splošni del: izjave, soglasja
– tekstualno gradivo z vsebino:
Uvod
1. zakonske osnove in določila prostorskih sestavin planskih aktov občine.
2. Rešitve in pogoji za realizacijo načrtovanih posegov v prostor:
2.1 območje urejanja,
2.3 funkcija območja,
2.3 plan rušitev,
2.4 urbanistični koncept in načrtovani posegi,
2.5 funkcionalno oblikovalski pogoji,
2.6 ureditev prostih površin,
2.7 prometna ureditev,
2.8 komunalna in energetska infrastruktura ter omrežje zvez,
2.9 izračun površin,
2.10 vplivi na okolje,
2.11 pogoji izvedbe načrtovanih posegov z vidika varovanja okolja,
2.12 ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito pred požarom,
2.13 etape izvajanja zazidalnega načrta.
3. Ocena stroškov opremljanja stavbnih zemljišč
– grafično gradivo s prikazi:

1a  Izsek iz kartografske dokumentacije
k dolgoročnemu in srednjeročnemu planu
občine Slovenj GradecM                                   1: 5000
1b  Izsek iz grafičnega dela Urbanistične
zasnove naselja Slovenj Gradec
(namenska raba)                                       M 1: 10000
2   Lega območja v mestu Slovenj Gradec
3   Prikaz strukture lastniških deležev                 M 1:1000
4   Inventarizacija in plan rušitev                     M 1:1000
5   Zazidalna situacija z zasnovo
prostih površin                                         M 1:1000
6   Karakteristični vzdolžni in prečni prerez           M 1:1000
7   Urbanistični pogoji                                 M 1:1000
8   Prometna ureditev                                   M 1:1000
9   Situacija komunalne in energetske
infrastrukture ter omrežja zvez                         M 1:1000
10  Načrt gradbenih parcel                              M 1:1000
11  Tehnični elementi za zakoličenje
objektov                                                M 1:1000
12  Tehnični elementi za zakoličenje
komunalnih naprav                                       M 1:1000
13  Uradna katastrska kopija                            M 1:1000

II. Meja in opis območja urejanja

Območje zazidalnega načrta obsega površino med glavno cesto G1-4, Ronkovo ulico in reko Mislinjo. Velikost območja je 6,33 ha.
Znotraj območja urejanja so naslednje parceli ali deli parcel:
– k.o. Slovenj Gradec, št. parcel: 745/1, 745/2, 745/3, 745/4, 746/2, 747, 748/1, 748/2, 749, 751, 756/2, 750/1, 750/2, 752, 753, 754, 755, 756/1, 757, 758, 759, 1004/1, 1004/3, 1004/4, 1004/8, 1007/1, 1007/5, 1070, 1068, 1069, 1071, 1072, 1073/1, 1073/2, 1073/3, 1074, 1075, 1088/1
– k.o. Šmartno pri Slovenj Gradcu, št. parcel: 1156.
III. Funkcija območja

Območje urejanja je namenjeno pretežno centralnim dejavnostim. Zazidalni načrt predvideva naslednje funkcije:
– poslovne,
– trgovske,
– gostinske,
– storitvene,
– rekreacijske, kulturne in športne,
– proizvodnja pisarniških strojev, računalniške in druge opreme za obdelavo podatkov,
– proizvodnja fino-mehaničnih inštrumentov.
IV. Objekti predvideni za rušenje

Za rušenje so predvideni naslednji objekti:
– objekt na parceli št. 747 k.o. Slovenj Gradec,
– objekt na parceli št. 749 k.o. Slovenj Gradec,
– objekt na parceli št. 750 k.o. Slovenj Gradec,
– objekt na parceli št. 754 k.o. Slovenj Gradec,
– objekt na parceli št. 757 k.o. Slovenj Gradec,
– vsi pomožni objekti na območju urejanja.
Za objekte, ki se rušijo, je treba obstoječe priključke ustrezno odstraniti.
V. Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Urbanistični koncept
Območje urejanja predstavlja ˝vrata˝ v mesto Slovenj Gradec. To reprezentativno območje s trgovsko-poslovnimi objekti in izjemnim obrečnim prostorom je opazno z vseh dostopnih strani.
Glavni značaj novo urejenega prostora nosijo objekti in poudarjene zunanje ureditve, promenadne pešpoti in trga med objektoma E in G.
En niz objektov se odpira na promenadno pot, ki je napeta med Merkur in Mercator. Drugi niz objektov, ob Mislinji, pa ima značaj paviljonskih objektov v zelenju. Med obema nizoma objektov se prepletajo sistemi cest, pešpoti in krajine. Nov značaj, nova prostorska logika prečnih in vzdolžnih povezav oživita celotno območje.
Programsko in oblikovno se ureditev prostora deli na:
– pas ob Ronkovi ulici – reprezentančna obcestna pozidava,
– osrednji pas – centralni objekti,
– pas ob glavni cesti – servisi,
– pas ob reki Mislinji – paviljonska gradnja v zelenju,
– obrežje reke Mislinje – kolesarsko-sprehajalna pot, počivališča, razgledne točke.

Pogoji za oblikovanje objektov
Horizontalni gabariti objektov in ureditev so razvidni v grafičnem gradivu karta št. 5: ˝Zazidalna situacija z zasnovo prostih površin˝, karta št. 7: ˝Urbanistični pogoji˝ in karta št. 8: ˝Prometna ureditev˝; vertikalni gabariti pa so prikazani v grafičnem gradivu karta št. 6: ˝Karakteristični vzdolžni in prečni prerez˝.
Pomen regulacijskih elementov iz karte št. 7: ˝Urbanistični pogoji˝:
– dopustna gradbena površina je maksimalni horizontalni gabarit objekta,
– gradbena meja je črta, ki jo novo zgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje umaknjeni v notranjost,
– gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni novo zgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad,
– vhod je označena smer glavnega dostopa do objekta,
– etažnost objekta pomeni največjo dovoljeno število etaž objekta,
– pročelje je glavna oblikovana fasada na objektu.
Vsi objekti imajo določene maksimalne dopustne gradbene površine, gradbene meje, gradbene linije, maksimalno etažnost ter smer glavnega dostopa do objekta, kar je razvidno z grafične priloge št. 7 »Urbanistični pogoji«.
Vse fasade na vseh objektih morajo biti enakovredno oblikovane. Poudarjeno morajo biti oblikovane pročelne fasade, na katerih je obvezna uporaba visoko kvalitetnih materialov (kamen, opeka, steklo, kovina ipd.). Z arhitekturnimi elementi in materiali morajo biti poudarjeni vhodi v objekte.
Strehe so ravne ali v rahlem naklonu do 12°.
Nadstreški so dovoljeni v okviru dopustnih toleranc.
Kleti so dovoljene na osnovi ugotovitev predhodne geotehnične raziskave terena in se določijo v izrisu iz zazidalnega načrta.
Ograje so izjemoma dovoljene, kadar to zahteva tehnološki proces oziroma varovanje objekta. Ograja mora biti primerno arhitektonsko oblikovana in usklajena z arhitekturo objekta. Ograje niso dovoljene ob Ronkovi ulici, ob Mislinji, ob promenadi in na tržni ploščadi. Ob promenadi je možno postavljati ograje le, ko je promenadna ploščad širša od 10 m.
Objekti A, B, C, D in F imajo lahko maksimalno tri etaže (P+2) in ne smejo presegati višine desetih metrov. Pri teh objektih lahko druga etaža meri maksimalno 2/3 površine prve etaže.
Objekta E in G imata lahko maksimalno dve etaži (P+1) in ne smeta presegati višine sedmih metrov.
Objekt P (prizidek k bencinski črpalki) višinsko ne sme presegati obstoječega objekta. Obvezna je ustrezna hortikulturna ureditev opornega zidu na robu parcele.
Objekt TP (transformatorska postaja) je pritličen.
Območje za promenado pri ribniku, pod bencinskim servisom, je namenjeno postavitvi začasnih pomožnih objektov za potrebe prireditev, razstav, gostinskih in tržnih dejavnosti.
Dostopi do objektov morajo biti projektirani brez ovir. Pri nivojskih razlikah terena mora biti poleg stopnic izvedena tudi položna klančina.
VI. Pogoji za urejanje prostih površin

Urejanje odprtih in prostih površin je prikazano v grafičnem gradivu, karta št. 5: ˝Zazidalna situacija z zasnovo prostih površin˝.
Vsa parkirišča je treba obsaditi z drevesi in grmovnicami v sklenjeni obliki. Ob vsakem parkirišču je dopustno saditi le eno rastlinsko vrsto; to velja za drevesa in grmovnice.
Ob Ronkovi ulici in v območju križišča Ronkove ulice z glavno cesto G1-4, se zasadijo manjša drevesa, z večjo medsebojno razdaljo.
Ob reki Mislinji je treba urediti položno brežino na južni in jugovzhodni strani območja. V rečnem dnu se izvedejo kaskade, tolmuni, globočnine, plitvine, sipine. Na brežinah se zasadi obrečna vegetacija v strnjenih skupinah izmenjajoče s traviščem. Na južni strani ob reki se uredi dostop s stopniščem, na vzhodni strani pa se ohrani stari jez v strugi. Delno se obsadi kolesarsko-sprehajalna pot.
Z vegetacijskimi prvinami in enotno mikrourbano opremo je treba urediti osrednjo promenado, ki poteka v smeri severovzhod – jugozahod.
Zasajajo se naj predvsem domače drevesne in grmovne vrste.
Javna razsvetljava je poudarjeno oblikovana na promenadi in na tržni ploščadi. Osvetljene so lahko tudi pročelne fasade.
VII. Pogoji za urejanje prometa

Cestna mreža
Cestna mreža območja urejanja se naveže na obodni cesti: Ronkovo ulico in glavno cesto G1-4. Izgraditi je treba osrednjo cesto z voziščem širine 2 x 3,25 m od priključka na krožišče na Ronkovi ulici do glavne ceste G1-4 na zahodnem robu območja urejanja. Na državni cesti G1-4, odsek 1445 (Sl. Gradec), v km 1+300 je treba urediti novo trikrako križišče z vsemi možnimi pasovi za leve zavijalce. Zaradi oblikovanja križišča je treba razširiti most glavne ceste G1-4 čez Mislinjo.
Osrednja cesta se podrejeno priključuje na obodni cesti, njo dopolnjujejo še nanjo podrejeno priključene dovozne ceste do objektov in parkirnih površin. Vse ceste so dvosmerne. Znotraj območja urejanja je, razen po cesti G1-4 in Ronkovi ulici, prepovedan promet za tovorna vozila, razen za dostavna in intervencijska vozila. Na obodnih cestah je hitrost 50 km/h, na ostalih pa se omeji na 30 km/h. Višinske poteke rekonstrukcij in novogradenj je treba prilagoditi izgrajenim cestam in cestnim priključkom. Niveleta odsekov novih cest je definirana s koto priključitve na obstoječo cesto.
Mirujoči promet
Parkirne površine se uredijo v nivoju terena. Večje parkirišče je treba urediti za potrebe trgovske hiše (objekt F), to je ob priključku na glavno cesto. Osrednja cesta znotraj območja urejanja se izgradi z obojestranskim pravokotnim parkiranjem. Več manjših parkirnih površin je treba urediti v neposredni bližini objektov.
Velikost in oblika parkirnih površin je zasnovana skladno z prometnimi in urbanističnimi normativi ter kot del urbanističnega koncepta pozidave. V izrisu iz zazidalnega načrta se potrebno število parkirnih mest določi glede na znane programe oziroma glede na vrsto in obseg dejavnosti.
Parkirne površine morajo imeti najmanj 5% parkirnih mest namenjeno vozilom oseb z invalidskimi vozički.
Peš in kolesarski promet
Peš promet je speljan po promenadi, tržni ploščadi, ploščadih, pločnikih. Sistem pešpoti sestavljajo vzdolžne in prečne povezave. Glavno ter najbolj poudarjeno območje za pešce je promenadna peš pot, ki je napeta med Mercatorjem in načrtovanim objektom F. Nanjo se odpirajo vhodi v predvidene objekte ob promenadi. Prečno na promenado, so do kolesarsko-sprehajalne poti ob Mislinji, speljane manjše površine za pešce. Med objektoma E in G je predvidena večja tržna ploščad, s katere je urejen dostop do Mislinje.
Za kolesarski promet je treba urediti kolesarsko-sprehajalno pot neposredno ob Mislinji od Ronkove ulice do glavne ceste G1-4. Preko Mislinje se naj na jugu območja urejanja uredi brv za kolesarski in peš promet. Pred vhodi v objekte je treba urediti odstavna mesta za kolesa.
Dostava in intervencija
Dostava mora biti omogočena do vseh objektov. Vrši se z vozišča, kjer to ni možno pa s ploščadi. Dostavna pot preko ploščadi naj se s talno ureditvijo loči od ureditve ostale ploščadi. Intervencijske poti so prav tako speljane po vozišču in ploščadih (čez spuščeni robnik).
Za potrebe vzdrževanja in intervencijskih del na reki Mislinji je za intervencijska vozila omogočena vožnja po kolesarsko-sprehajalni poti.
VIII. Pogoji za urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez

Splošno
Idejne rešitve komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez so prikazane v grafičnem gradivu karta št. 9, ki je sestavni del tega odloka.
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti ustrezno projektno dokumentacijo. Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljavcev ter vsa določila zakonskih in podzakonskih predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0.5 m, minimalni horizontalni odmik 3 m. Kolikor tega odmika ni moč doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov ali ob novi ureditvi, je treba ustrezno prilagoditi. Oskrba načrtovanih objektov bo preko ustreznih novozgrajenih priključkov.
Vodooskrba
Zgraditi je treba cevovod min. ↓100 s priključkom na obstoječ cevovod DUKTIL ↓100. Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ št. 30/91). Po istem pravilniku je potrebno zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti naj bodo locirani izven prometnih površin, tako da so stalno dostopni.
Odvajanje odpadnih voda
Za odvajanje odpadnih voda je treba zgraditi:
– kanalizacijski kolektor na območju urejanja s priključitvijo na obstoječi kolektor ↓300,
– fekalno kanalizacijo s priključkom na kanalizacijski kolektor,
– meteorno kanalizacijo za odvodnjo meteornih voda z iztokom v reko Mislinjo preko ustreznih čistilnih objektov (peskolovi, lovilci olj).
Padavinske vode s streh in drugih neutrjenih površin bodo ponikale.
V primeru pojava tehnoloških odpadnih voda (avtopralnice in podobni objekti) jih je treba pred iztokom očistiti do te mere, da ustrezajo določbam zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), določbam uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) ter določbam uredb, ki obravnavajo področje proizvodnje ali dejavnosti.
Vodnogospodarske ureditve
Urediti je treba strugo reke Mislinje od mosta glavne ceste G1-4 do mosta Ronkove ulico tako, da se s tem zagotovi 100-letna poplavna varnost območja urejanja. Projektant ureditve mora upoštevati vse sodobne principe urejanja. Rešitev ureditve potrdi pristojni organ Mestne občine Slovenj Gradec.
Elektro omrežje
Zgraditi je treba novo transformatorsko postajo (TP) ustrezne moči. Priključitev nove TP je na obstoječi kablovod 20 kV. Do posameznih potrošnikov je treba zgraditi nizkonapetostno kabelsko omrežje.
Javna razsvetljava
Zgraditi je treba javno razsvetljavo vzdolž cestnih povezav, parkirišč, promenade in tržne ploščadi. Omrežje načrtovane javne razsvetljave je treba navezati na obstoječe omrežje javne razsvetljave. Uporabljajo naj se svetila, ki ne sevajo UV svetlobe in so oblikovana tako, da osvetljujejo samo želene talne površine, ne pa tudi neba.
Telekomunikacijsko omrežje
Zgraditi je treba telekomunikacijsko (TK) kanalizacijo. Mesto priključitve na obstoječe omrežje je na Ronkovi ulici. Objekt F se lahko začasno, do izgradnje TK kanalizacije, priključi na TK kabelsko omrežje ob glavni cesti G1-4.
KRS omrežje
Na željo investitorjev se lahko zgradi omrežje kabelsko-razdelilnega sistema (KRS). Mesto priključitve je izven območja urejanja, na levem bregu Mislinje ob Celjski cesti. Za kabelsko omrežje izven območja urejanj mora investitor pridobiti ustrezno prostorsko dokumentacijo. Trasa KRS omrežja na obravnavanem območju poteka v isti trasi s TK omrežjem.
Montaža satelitskih anten (krožnikov) na tem območju ni dopustna.
Plinovodno omrežje in ogrevanje
Zgraditi je treba plinovodno omrežje z navezavo na obstoječe omrežje ob Ronkovi ulici. Ogrevanje objektov bo individualno z zemeljskim plinom.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je potrebno zbrati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 3/94, 81/97 in nadaljnji). Posode za odpadke se namestijo na pokritih in vizualno neizpostavljenih mestih kateri se obsadijo in primerno uredijo.
IX. Pogoji za varovanje okolja in protipožarna varnost

Varstvo voda
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti oziroma preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– pri gradnji se ne uporabijo materiali, ki vsebujejo nevarne spojine;
– odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in v infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podtalje. Z njimi je potrebno ravnati v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja;
– odvodnjavanje vod z vseh utrjenih površin mora biti urejeno tako, da ni možno neposredno odtekanje vode v podtalje;
– za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje. Načrt mora vključevati tudi vodenje evidence nevarnih snovi, ki se uporabljajo na gradbišču.
Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaževanja podtalnice in drugih tekočih in stoječih voda upoštevati vso zakonodajo, ki obravnava varstva voda.
Varstvo zraka
V času gradnje bo potrebno izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja. Za dostop mehanizacije se bo uporabljala obstoječa prometna infrastruktura, kar pomeni povečanje emisije transportnih sredstev, pri nepravilnem ravnanju pa tudi prašenje s transportnih vozil in poti, deponij razsutega materiala ipd. Za preprečitev oziroma zmanjšanje negativnih vplivov je potrebno vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ob suhem in vetrovnem vremenu. V času gradnje je treba preprečiti nekontroliran raznos sipkih materialov iz gradbišča s transportnimi sredstvi ter čistiti vozila pri vožnji z gradbišča na javne prometne površine. Istočasno je potrebno prekrivati sipke tovore pri transportu po javnih prometnih površinah. Vsi posegi morajo glede preprečevanja onesnaženja zraka upoštevati vso zakonodajo, ki obravnava to področje.
Varstvo pred hrupom
V skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju je treba v območju urejanja zagotoviti pogoje za območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
Varstvo pred požarom
Požarna varnost objektov in drugih ureditev se zagotovi skladno z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Požarno varnost je treba zagotoviti z izvedbo požarnega razvoda z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadostne količine vode za gašenje (ocena 25 do 30 l/s). Vsi posegi so načrtovani tako, da je zagotovljen dostop za gasilska vozila in razmeščanje opreme za gasilce. Projektant mora izdelati požarnovarstveno študijo, v kateri morajo biti poti za umik in intervencijo obdelane kompleksno (za obstoječi in novi del).
X. Etape izvajanja načrtovanih posegov

Zazidalni načrt je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Pri tem se ne sme povzročati škodljivih vplivov na okolje. Na oblikovanje etap izvajanja zazidalnega načrta vplivajo znani programi investitorjev, ki definirajo čas izvedbe določenega posega in razreševanje problemov lastniške strukture zemljišč ter možnosti pridobivanja zemljišč za graditev.
Etape izvajanja zazidalnega načrta so med seboj časovno neodvisne in so lahko naslednje:
1. izgradnja prizidka k objektu bencinskega servisa Petrol,
2. izgradnja objekta F; pogoj je predhodna ali istočasna izgradnja priključka na glavno cesto,
3. pozidava ob Ronkovi ulici (trije objekti A, B, C); pogoj je priključitev na krožišče na Ronkovi ulici, možna je tudi zaporedna gradnja posameznih objektov,
4. pozidava osrednjega dela (trije objekti D, E, G), pogoj je izgradnja priključka na glavno cesto ali priključitev na krožišče na Ronkovi ulici, možna je tudi zaporedna gradnja posameznih objektov,
5. ureditev obvodnega prostora s kolesarsko – sprehajalno potjo ob Mislinji.
Znotraj toleranc, navedenih v 13. členu tega odloka, so možne tudi začasne (fazne) rešitve za objekte in ureditve, opredeljene s tem zazidalnim načrtom.
XI. Tolerance

Tolerance glede oblikovanja objektov
Tolerance glede gradbenih linij in gradbenih mej:
– v pritličju objektov so možne tolerance v smislu zmanjšanja objekta do 30% površine,
– v etažah nad pritličjem so možni konzolni previsi in nadstreški do maksimalno 2 m izven gradbene linije in gradbene meje,
– nad dostavnimi potmi so dopustni konzolni previsi in nadstreški šele na višini 4.5 m, računano od nulte točke dostavne poti,
– ne glede na drugo alinejo tega odstavka ima lahko objekt C proti Ronkovi ulici v prvi etaži konzolni previs do 4,3 m izven gradbene linije.
Tehnični elementi za zakoličenje objektov se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu natančneje določijo v izrisu iz zazidalnega načrta v skladu z določili tega odloka.
Etažnost objektov, določena v 7. členu tega odloka, je lahko tudi drugačna, vendar morajo objekti višinsko ustrezati določilom 7. člena.
Toleranca glede vertikalnih gabaritov je 1,5 m navzgor.
Vse višinske kote se natančno določijo v izrisu iz zazidalnega načrta. Določitev višinskih kot objektov ne sme negativno vplivati na funkcioniranje sosednjih objektov in naprav.
Tolerance glede infrastrukturnih ureditev
Odstopanja od tehničnih rešitev (komunalna, energetska in prometna infrastruktura, omrežje zvez), določenih s tem zazidalnim načrtom, so dopustna, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer ugotovi, da so z oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika možne boljše tehnične rešitve, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje.
Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih soglasodajalci podali k temu zazidalnemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti soglasje pristojnih soglasodajalcev. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
XII. Končne določbe

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

Zazidalni načrt je stalno na vpogled pri:
– Občinski upravi mestne občine Slovenj Gradec, Oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju urejanja, opredeljenem v 3. člen tega odloka, veljati določila:
– odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja izven naselja v Občini Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 1/95) in
– odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja Urbanistične zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.