Na podlagi 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95 in 80/98), 43. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 1. in 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00) je Občinski svet občine Trebnje na 29. redni seji dne 9. 10. 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90 in Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 46/00, 7/02 in 65/02; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in družbenega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90 ter Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 46/00, 7/02 in 65/02; v nadaljnjem besedilu: družbeni plan), ki se nanašajo na podrobnejšo določitev namenske rabe in organizacije dejavnosti v prostoru za predvideno območje S4/2, za katero je bilo stavbno zemljišče že določeno v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90).

V poglavju 8. se doda novo podpoglavje 8.3, ki glasi:
8.3. Programska zasnova za zazidalni načrt »Stari trg – DSO«
8.3.1. Opis območja urejanja
Obravnavano ureditveno območje zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« (S4/2) je umeščeno v urbanizirano telo mesta znotraj ureditvenega območja S4/1 med prenovljeno cesto mimo novega Doma starejših občanov proti Trskemu hribu na vzhodu, Glavarjevo ulico na severu, obstoječo pozidavo individualnih hiš ob Jurčičevi ulici na zahodu in dokaj gosto pozidavo s pekarno na jugu.
Meja območja poteka po zahodnem in južnem robu parcele št. 475/5 (nova cesta proti Trskemu hribu in južni rob Glavarjeve ulice), se nadaljuje proti vzhodu po južnem robu parcel št. 373/6 in 473/5 do Jurčičeve ulice (št. 171) in ob njej do severnega vogala parcele 477/2, od koder se nadaljuje ob SV in JV robovih parcel 477/2, 477/1, 461/3, 460/2, 460/3, 460/4, 458/3, 456/3, 445/1,445/2, 443/2, 444/3, 172/1, 173/1 se nadaljuje po severnem robu majhne parcele 173/2 in po robu predvidene ceste na parceli 176/2 do Jurčičeve ulice (parc. št. 171), kjer zavije po njenem JV robu do parcele 176/6 in 176/5 (predvidena cesta) ter poteka po robu predvidene ceste na parceli 176/1. Od tu se meja nadaljuje proti vzhodu po robu dovozne poti do pekarne (južni rob parcel št. 176/3, 178/5 in 178/9), se nadaljuje proti severu po vzhodnem robu parcele 178/5, obrne proti vzhodu po severnem robu parcele 450/1 do zahodnega vogala parcele 449/1, ter po njenem severnem robu do SV vogala parcele 448/1, ob kateri se nadaljuje proti jugu ob robu ozkega prehoda do regionalne ceste (369/1), odkoder se vrača nazaj proti severu ob zahodnem robu št. 456/1 ter ob njenem severnem robu do parcele 458/1, od koder se nadaljuje po severnem in vzhodnem robu te parcele do zahodnega vogala parcele 444/1, od tu se nadaljuje po severnem robu te parcele in parcel št.463/2 in 469/3 do izhodiščne točke na robu ceste (št. 475/5).
V območje zazidalnega načrta so torej vključene naslednje parcele (k.o. Stari trg): 475/1, 475/3, 475/4, 462, 461/2, 459, 458/5, 456/5, 448/2, 449/2, 446/2, 444/1, 172/2, 173/2, 178/1, 178/5, 178/9, 178/10, 176/3, 176/2 – del in 176/1 – del.
Celotna površina meri 38.867,10 m2.
8.3.2. Stavbno zemljišče
Osnovne usmeritve razvoja mesta Trebnje so podane v dolgoročnem planu Občine Trebnje za obdobje od 1986 do 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90), z družbenim planom Občine Trebnje za obdobje 1986–1900 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86 in 16/90) in zlasti urbanistični zasnovi mesta Trebnje (Uradni list RS, št. 49/93). V teh dokumentih je območje zazidalnega načrta »Stari trg – DSO« označeno kot S4/2 Stari trg, namenjeno za stanovanjsko gradnjo in za katerega je bil že izdelan veljavni zazidalni načrt. Kasneje, po izvedbi javnega natečaja za pridobitev idejne rešitve za Dom starejših občanov, je bil zazidalni načrt razveljavljen, prostorska raba tega območja pa opredeljena s prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP), objavljenimi v Uradnem listu RS, št. 40/94, ki v svojem 41. in 42. členu razdeli območje na S4/2, kjer do sprejetja zazidalnega načrta posegi niso dopustni in S4/3, ki je namenjeno izključno domu starejših občanov in stanovanjem za starejše.
8.3.3. Namenska raba površin in organizacija dejavnosti
Namenska raba območja izhaja iz že sprejetih opredelitev v prostorsko ureditvenih pogojih (glej točko 1.2.). Prostor je torej namenjen predvsem domskim in spremljevalnim dejavnostim Doma starejših občanov, ter dejavnostim družbenega pomena kot so otroško varstvo, prostori varstveno delovnega centra (VDC) ter prostori institucionalnega varstva pod posebnimi pogoji. Preostali prostor je lahko namenjen za organizirano stanovanjsko gradnjo, kot je bilo predvideno za ureditveno območje S4/2 in dopolnilne dejavnosti k naštetim programom.
8.3.4. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
8.3.4.1. Splošno
Program je dokaj podrobno opredeljen zlasti kar zadeva širitev DSO, varovana stanovanja, vrtec in večstanovanjske objekte, prostori VDC in institucionalnega varstva pod posebnimi pogoji pa so prostorsko in programsko sicer dokaj dorečeni, medtem ko je faznost gradnje še zelo nejasna. Program plavalnega bazena pa je podan zgolj okvirno, zato lahko zanj rezerviramo le ustrezen prostor, uredimo dostope in priključke, natančnejši gabariti pa bodo določeni z izrisom iz zazidalnega načrta.
Prostor zazidalnega načrta Stari trg – DSO je iz vseh strani obdan z nizko pozidavo individualnih hiš in manjših poslovno stanovanjskih objektov v »vrtni« pozidavi, kar pomeni, da objekti niso med seboj združeni v nize ali strnjeno ulično pozidavo. Izjema je le Dom starejših občanov, ki predstavlja večji objekt (do P+2), vendar je tudi ta močno členjen in »zmehčan« s prizidkoma kapelice na eni in spremljajočih dejavnosti (VDC, ambulanta, fizioterapija) na drugi strani.
Individualni objekti v soseščini so praviloma enonadstropni, oziroma pritlični z mansardo, nakloni streh so večinoma srednje strmi (20–35º), kritina je različna: žal je še veliko salonitnih kritin v sivi izvedbi, pojavljajo pa se tudi opečne kritine v temno rdeči barvi in kritina iz Trimo pločevine (DSO).
Na južni strani območja je pekarna in slaščičarna, ki pa po gabaritih samega objekta ne izstopa, žal pa izstopa po dveh dokaj visokih silosih, ki dajeta objektu industrijski značaj.
Drugi večji objekti (večstanovanjske hiše in večetažni objekti z javnimi in družbenimi funkcijami) so sicer v bližini, niso pa neposredno navezani na obravnavano območje. Tako je večina mestnih dejavnosti oddaljenih manj kot 1000 metrov (občina, pošta, trgovine, železniška in avtobusna postaja, gostilne itd.), še najbolj oddaljena je cerkev (okrog 1000 metrov), vendar ima DSO kapelico za lastne potrebe oskrbovancev.
8.3.4.2. Usmeritve za oblikovanje
Zazidalni načrt mora zadostiti predvsem vsem programskim zahtevam, pri tem pa mora omogočati fleksibilnost glede faznosti gradnje, seveda ob polnem upoštevanju naravnih danosti in že izgrajenega okolja.
Idejna zasnova prometna ureditev bo podana dokaj podrobno, prav tako osnovna komunalna infrastruktura. Tudi prostorska razporeditev arhitekturnih objektov je pri nekaterih programih bolj fiksirana (širitev DSO, varovana stanovanja, otroški vrtec), medtem ko so pri drugih (VDC, plavalni bazen, večstanovanjski objekti) podani predvsem robni pogoji in osnovni gabariti, čeprav je program dokaj opredeljen, niso pa še dorečene idejne zasnove objektov in predvsem terminski plan gradnje.
Izhodišča za urejanje prostora so:
– v celoti se upoštevajo programske zahteve potencialnih investitorjev,
– dokaj natančno se določijo osnovne cestne povezave, parkirne in garažne površine in osnovna komunalna infrastruktura,
– natančno je določena prostorska razporeditev posameznih dejavnosti v prostoru (DSO, varovana stanovanja, VDC in bivalna enota, OV, plavalni bazen),
– opredelijo se gradbene linije objektov ter glavne smeri fasad in strešnih slemen. Prav tako se določi etažnost posameznih objektov, dopustna višina ter kota pritličja posameznih objektov z okvirno tlorisno površino,
– določijo se osnovne usmeritve za zunanjo ureditev,
– določijo se možna odstopanja ob posameznih dejavnostih v prostoru,
– variantno se opišejo možne faze realizacije.
8.3.5. Zasnova prometne in komunalne infrastrukture
8.3.5.1. Promet
Osnovo prometne ureditve predstavlja podaljšana Glavarjeva ulica do Jurčičeve ceste in povezovalna cesta med Glavarjevo ulico in priključkom pekarne, ki naj poteka po sredini območja od SV proti JZ. Glavarjeva ulica, ki je bolj obremenjena, je široka 6 metrov z obstoječim ozkim pločnikom na severni strani neposredno dostopnimi javnimi parkirnimi prostori na jugu, ki jih zaključuje kolesarska steza in pločnik (skupaj 3,1 m).
Srednja povezovalna cesta je bolj interna, namenjena predvsem osebnemu prometu, zato je široka le 5 metrov z obojestransko kolesarsko stezo in pločnikom.
Na preurejeno Glavarjevo ulico so navezani obstoječi objekti na severni strani, ter prostori VDC in peš dostopi do večstanovanjskih objektov na jugu, medtem ko se napajajo iz povezovalne ceste garažno parkirni prostori za večstanovanjske objekte, varovana stanovanja, plavalni bazen in vrtec. Obstoječi objekti DSO so že priključeni na novo cesto proti Trškemu hribu.
Vse ceste, kolesarske steze in pločniki bodo asfaltirani. Računska hitrost notranjih cest je 30 km/h. V območju urejanja imajo tudi funkcijo požarnih poti. Parkirne površine bodo dimenzionirane po veljavnih predpisih.
8.3.5.2. Komunalne naprave
Vodovod
Območje bo napajano s pitno, sanitarno in gasilno vodo preko obstoječega cevovoda, ki poteka preko zemljišča (PVC Ø 160) in ki bo zamenjan z duktilom Ø 150. Pri razporeditvi zunanjih hidrantov bodo upoštevani tudi obstoječi hidranti, razporejeni v zanki okrog DSO.
Bazen pa bo možno oskrbovati z vodo iz vrtine na tem območju, če bodo rezultati raziskovalne vrtine ustrezni.
Pri projektiranju se upošteva pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91).
Kanalizacija
Za odvajanje odpadnih vod bo izdelano novo samostojno kanalizacijsko omrežje priključeno na S kanal, ki vodi odpadne vode do obstoječe čistilne naprave v Trebnjem. Rešena bo tudi problematika v zvezi z meteornimi vodami, ki morajo biti speljane v naravni vodotok. Pri projektiranju je potrebno upoštevati odlok o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 67/93) in tehnični pravilnik o javni kanalizaciji Komunale Trebnje.
8.3.5.3. Elektrifikacija
Območje zazidalnega načrta križa elektroenergetski 20 kV kabel v zemlji. Na novo bo potrebno zgraditi naslednje objekte:
– 8-cevno kabelsko kanalizacijo, v katero se bo prestavil obstoječi 20 kV kabel, ki bo potekala od obstoječe TP Jurčičeva, ob Glavarjevi ulici in delno Jurčičevi. Dolžina te kanalizacije je okrog 330 m,
– izgradnja nove TP postaje, katere mikrolokacija je določena z idejno programsko rešitvijo,
– iz nove TP je potrebno znotraj naselja zgraditi novo 8-cevno (Ø 160) kabelsko kanalizacijo, v kateri bodo razporejeni nizkonapetostni vodi do posameznih novih odjemalcev znotraj območja ZN.
Pri izdelavi ZN je treba upoštevati predviden odjem električne energije v naselju ter določi tip nove TP.
8.3.5.4. Telekomunikacije in zveze
Telefonska kabelska kanalizacija se navezuje na kabelsko kanalizacijo v Starem trgu ob regionalni cesti Trebnje–Mirna peč. Kabelska kanalizacija znotraj območja obdelave se vodi ob prometnicah pod kolesarskimi stezami in hodniki za pešce v koridorju z ostalo komunalno infrastrukturo.
8.3.5.5. Odvoz odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj naselja in odvažajo na komunalno deponijo. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (steklo, papir, leseni odpadki in podobno) in ki se jih lahko predeluje, je potrebno zbirati v ločenih zabojnikih in se odvažajo za nadaljnjo predelavo.
Način obveznih ravnanj z odpadki je potrebno predvideti v skladu s sledečo zakonodajo:
– odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/00),
– pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00),
– pravilnikom o embalaži in odpadni embalaži (Uradni list RS, št. 104/00) ter
– pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01).
8.3.5.6. Ogrevanje
Objekti bodo ogrevani individualno vsak s svojo kotlovnico, oziroma po funkcionalnih skupinah (objekti DSO, več- stanovanjski objekti, VDC), če bo faznost gradnje to dopuščala. Kotlarne bodo predvidoma na olje, saj plinifikacija tega območja v dosegljivih planih še ni predvidena. Možne pa so tudi plinske kotlarne z ustreznimi plinskimi rezervoarji.
8.3.6. Varovanje naravne in kulturne dediščine.
Območje predvidene zazidave ni zajeto v območje kulturne in naravne dediščine Trebnje – Arheološko območje EŠD 776, vendar zadnje ekstenzivne arheološke raziskave kažejo na možnost prazgodovinskih in antičnih najdb. Območja možnih najdb so v grafični prilogi ZN DSO prikazana. Na njih je potrebno pred gradbenimi posegi v prostor opraviti predhodni intenzivni pregled, s katerim bo zamejeno območje najdišča in ki bo ocenil pogoje zidave. Na ostalih površinah obravnavanega območja pa je v toku zemeljskih del potrebno izvajati le stalen arheološki nadzor.
Posebnih krajinskih značilnosti obravnavano območje nima, saj je iz vseh strani obzidamo z dokaj intenzivno gradnjo individualnih objektov. Med krajinske značilnosti pa lahko štejemo izredno lepo lego glede na širšo okoliško krajino in celotno naselje Trebnje, ki jo upoštevamo in izkoriščamo pri postavitvi načrtovanih objektov v prostor.
8.3.7. Usmeritve za izboljšave človekovega okolja
8.3.7.1. Varstvo pred hrupom
Hrup iz okolja danes na tem področju ne presega dovoljenih ravni hrupa. Glede na značaj območja, pa bo takšno stanje potrebno ohraniti tudi v bodoče. Povečanje hrupa zaradi načrtovane pozidave ni pričakovati, saj gre za izključno mirne dejavnosti.
Pri načrtovanju in izvedbi objektov je potrebno upoštevati zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) ter uredbo o hrupu v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
8.3.7.2. Varstvo zraka
Škodljivih emisij v zrak zaradi vnosa novih dejavnosti v ta prostor ni pričakovati, prav tako danes ni v neposredni bližini onesnaževalcev zraka, zaradi katerih bi bile presežene dovoljene količine.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
8.3.7.3. Varstvo plodne zemlje
Izvajalci posameznih investicijskih objektov morajo ob izkopu plast plodne zemlje deponirati v delovnih pasovih višine največ 2 m ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice itd.).
8.3.7.4. Varstvo vegetacije
Območje načrtovane pozidave je danes travniška oziroma njivska površina brez dreves in grmovnic. Ohranjene zelene površine bodo v okviru zunanjih ureditev posameznih objektov parkovno obdelane in posajene z okrasnim drevjem in grmičevjem. Glede na načrtovano namembnost območja bo varstvo vegetacije v okolici zagotovljena.
8.3.7.5. Varstvo voda
Na meteorno kanalizacijo bodo priključene le tiste vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
8.3.7.6. Varstvo pred požarom
Varstvo pred požarom vseh objektov mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarnostnimi predpisi. Obrobne in nova notranja prometna povezava omogočajo dostop intervencijskih vozil do vseh objektov vsaj iz treh strani, poleg tega pa bo obstoječe zazankano hidrantno omrežje dopolnjeno tako, da bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode.
8.3.7.7. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Protipotresni ukrepi bodo zagotovljeni z upoštevanjem določil odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg.
Območje ni poplavno ogroženo in ni nevarnosti plazenja. S strani Ministrstva za obrambo ni posebnih zahtev in v tem območju ne bo objektov iz 64. člena zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94).
8.3.8. Faznost gradnje
Načrtovan program bo grajen v več fazah v nekoliko daljšem obdobju, pri tem pa faze še niso povsem opredeljive. Po pričakovanju bo najprej grajen prizidek k DSO, otroški vrtec in stanovanjska skupnost VDC. Gradnja varovanih stanovanj in večstanovanjskih objektov pa bo odvisna predvsem od organiziranosti in želja investitorjev. Vsekakor bo po pričakovanju zadnja faza plavalni bazen. Da bi realizacija faz lahko potekala nemoteno, podajamo naslednja izhodišča:
– prizidek k DSO in objekti VDC in bivalne enote se lahko gradijo preden so izdelani izvedbeni načrti novih prometnic. Vsi ostali objekti pa so v celoti ali vsaj delno vezani na nove komunikacije in komunalno infrastrukturo,
– prostore otroškega vrtca je mogoče graditi, ko nova povezovalna cesta še ni v celoti realizirana, vsekakor pa morajo biti izdelani izvedbeni načrti zanjo in izveden usklajen priključek mimo pekarne,
– podobno velja za večstanovanjske objekte, le da mora biti izveden priključek nove povezovalne ceste na Glavarjevo ulico v dolžini vsaj do uvoza v garažo. V tem primeru pa bi bilo potrebno izvesti ostalo komunalno infrastrukturo vzdolž celotne nove povezovalne ceste proti Staremu trgu.
– podaljšek Glavarjeve ulice do Jurčičeve časovno ni odvisen, razen kot dostop do zadnjega stanovanjskega objekta, je pa dobrodošel v vseh fazah in smiselno vezan na preureditev kabelske napeljave VN elektrovoda.
8.3.9. Poseg na kmetijska zemljišča
Poseg na kmetijska zemljišča na obravnavanem območju je bil že usklajen v okviru dolgoročnega plana Občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90).
8.3.10. Grafični prikaz namenske rabe prostora
Grafični prikaz namenske rabe prostora je sestavni del programske zasnove.

Programska zasnova za zazidalni načrt »Stari trg – DSO« je kot priloga sestavni del družbenega plana.

Elaborat teh sprememb in dopolnitev je izdelan v 4. izvodih, ki jih hranijo:
– Občina Trebnje, Občinska uprava: 2 izvoda,
– UE Trebnje, Oddelek za okolje in prostor: 1 izvod,
– Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje: 1 izvod.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.