Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Matije Rožiča iz Mozirja, na seji dne 9. oktobra 2002

1. V odloku o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Celje (Uradni list RS, št. 5/93, 54/94 in 46/96) so bili v neskladju z zakonom drugi odstavek 48. člena v delu, ki se je nanašal na 2. točko 47. člena odloka, ter 1. in 3. točka prvega odstavka 54. člena. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve.
2. V odloku o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 85/99) se razveljavijo 1. točka prvega odstavka, drugi in tretji odstavek 32. člena, del četrtega odstavka 32. člena, ki se glasi:” pločnikov in javnih hodnikov ali”, ter 33. člen.
3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 7. točke 75. člena odloka iz 1. točke izreka se zavrže.

1. Pobudnik izpodbija 49. in 55. člen odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Celje (v nadaljevanju: odlok), kjer je določeno, katere ukrepe zimske službe so dolžni opravljati lastniki stanovanjskih hiš ter lastniki stanovanj in lokalov v objektih, ter 10. točko 76. člena, ki ravnanje v nasprotju s 55. členom odloka sankcionira kot prekršek. Svoj pravni interes utemeljuje z dejstvom, da je pred Okrožnim sodiščem v Celju zoper njega in ostale solastnike večstanovanjske hiše vložena tožba na plačilo odškodnine, ker naj bi se tožnica na pločniku pred hišo, ki domnevno ni bil posipan proti poledici, hudo poškodovala. Izpodbijane določbe naj bi predstavljale pravno podlago za vloženo tožbo. Pobudnik poudarja, da je po 8. členu zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 – v nadaljevanju: ZJC) vzdrževanje javnih cest, vključno z zagotavljanjem prometne varnosti, obvezna gospodarska javna služba, in navaja, da je vzdrževanje javnih cest v Občini Celje po določilih zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 – v nadaljevanju: ZGJS) s koncesijsko pogodbo preneseno na družbo Ceste Kanalizacija Celje. Ker odlok v izpodbijanem delu po njegovem mnenju nima podlage v zakonu in v ustavi, je v nasprotju s 153. členom ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi 49. in 55. člen odloka ter 10. točko 76. člena odloka v delu, ki se nanaša na ravnanje v nasprotju s 55. členom odloka.
2. Na podlagi prvega in četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je ustavno sodišče Mestni Občini Celje poslalo pobudo v odgovor. Ta je v odgovoru navedla, da je bil izpodbijani odlok dvakrat spremenjen in dopolnjen. S spremembo leta 1994 naj bi bilo v 55. členu določeno, da je upravnik večstanovanjske hiše dolžan čistiti sneg s pločnikov v dolžini objekta, ki meji na pločnik, ter da mora odstranjevati ledene sveče, ki visijo s streh na pločnik oziroma na površino, po kateri hodijo pešci. Upoštevajoč pravno mnenje Ministrstva za okolje in prostor z dne 7. 11. 1994, pa naj bi bilo s spremembo leta 1996 določeno, da so dolžni čistiti sneg s pločnikov in odstranjevati ledene sveče s streh lastniki stavb oziroma stanovanj. Pojasnila je še, da je bil leta 1994 sprejet odlok o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 30/94 in 35/01), ki v peti alinei 2. člena kot obvezno javno službo določa čiščenje javnih površin. V konkretnem primeru naj bi čiščenje in pluženje snega v Mestni občini Celje pogodbeno opravljala družba Ceste Kanalizacija Celje.
3. Pobudnik je na podlagi odgovora nasprotne udeleženke navedel, da mnenje Ministrstva, na katerega se le-ta sklicuje, ne more biti pravna podlaga za zakonito spremembo izpodbijanega 55. člena odloka. Poudaril je, da je po ZJC vzdrževanje javnih cest, vključno z zagotavljanjem prometne varnosti, obvezna gospodarska javna služba, ki jo je po 61. členu zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS) dolžna zagotavljati Občina. Izpodbijane določbe odloka naj bi bile zato v nasprotju tudi z 61. členom ZLS. Poleg tega naj bi bil izpodbijani 49. člen v zvezi z 48. členom nejasen in nerazumljiv. Izvrševanje ukrepov zimske službe naj bi namreč nalagal tako pogodbenim partnerjem (kar bi bilo skladno z 61. členom ZLS) kot tudi lastnikom stavb. Pojmi v 49. in 55. členu naj bi bili uporabljeni neustrezno, tako da ni jasno, na koga se navedeni določbi nanašata. Člen 49 naj bi k izvrševanju zimske službe zavezoval le lastnike stavb, medtem ko naj bi 55. člen te obveznosti razširil še na najemnike hiš, lokalov, pravne osebe, posestnike in upravnike. Zato naj bi bil odlok tudi sam s seboj v nasprotju.

4. Pobudnik je navedel, da izpodbija določbe 49. in 55. člena ter 10. točko 76. člena odloka, toda izpodbijani členi so bili s prvo spremembo odloka v letu 1994 preštevilčeni oziroma spremenjeni (25. člen odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Celje – Uradni list RS, št. 54/94) in so postali 48., 54. člen in 7. točka 75. člena. Preštevilčenja, ki si ga je normodajalec sam zapovedal, tudi sam npr. že v 32. členu istih sprememb in dopolnitev, prav tako pa tudi v 2. členu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Celje (Uradni list RS, št. 46/96), ni upošteval. Navedeni 2. člen spreminja 55. člen odloka, vendar iz njegove vsebine jasno izhaja, da gre za spreminjanje 54. člena odloka. Ustavno sodišče je zato v tej odločbi upoštevalo spremenjeno številčenje, uveljavljeno z že citiranim 25. členom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih Občine Celje.
5. Izpodbijani odlok je z uveljavitvijo odloka o ureditvi prometa v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 87/99), to je dne 12. 11. 1999, prenehal veljati (61. člen). Ustavno sodišče na podlagi 47. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) presoja tudi predpise, ki so prenehali veljati, oziroma so bili usklajeni z ustavo in zakonom med postopkom pred ustavnim sodiščem, vendar le pod pogojem, da niso bile odpravljene posledice neustavnosti oziroma nezakonitosti. Ker je bil zoper pobudnika zaradi domnevnega neizpolnjevanja obveznosti, določenih v izpodbijanih določbah, vložen odškodninski zahtevek, postopek pa še ni pravnomočno končan, bi morebitna ugotovitev, da so bile izpodbijane določbe neustavne oziroma nezakonite, vplivala na pobudnikov pravni položaj. Pobudnik zato izpolnjuje pogoje za nadaljevanje postopka iz 47. člena ZUstS, razen glede 7. točke 75. člena odloka. Pobudnik ni izkazal, da na podlagi te določbe zoper njega teče postopek o prekršku oziroma da je zoper že pravnomočno odločbo o prekršku vložil ustavno pritožbo. Zato je ustavno sodišče v tem delu njegovo pobudo zavrglo (3. točka izreka).

6. Ustavno sodišče je pobudo za presojo drugega odstavka 48. člena ter 1. in 3. točke prvega odstavka 54. člena odloka sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
7. V 47. členu odloka je določeno, da zimska služba obsega naslednja dela oziroma ukrepe: (1) pluženje in odstranjevanje snega s cest, ulic, trgov, javnih parkirnih prostorov in drugih javnih prometnih površin; (2) odstranjevanje snega s pločnikov ter posipavanje le-teh ob poledici; (3) odvoz snega s cest, pločnikov ter javnih parkirišč; (4) posipavanje javnih prometnih površin ob poledici; (5) odstranjevanje ledenih sveč s cestne oziroma ulične strani zgradb; (6) namestitev snegolovov na strehah, s katerih se lahko usuje plaz na javne prometne površine in (7) namestitev in redno vzdrževanje žlebov in odtočnih cevi na cestni strani zgradb.
8. Prvi odstavek 48. člena odloka določa, da dela iz 1., 3. in 4. točke prvega odstavka 47. člena tega odloka opravlja po posebni pogodbi organizacija ali posameznik. Drugi odstavek 48. člena pa določa, da so naloge iz 2., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 47. člena dolžni izvrševati lastniki stavb.
9. V 54. členu odloka je določeno:

“Lastniki stanovanjskih hiš ter lastniki stanovanj in lokalov v objektih so dolžni v dolžini zgradb in zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč, ki jih imajo v lasti: (1) čistiti sneg s pločnikov in javnih hodnikov; (2) odstranjevati s streh in žlebov ledene sveče, ki ogrožajo javni promet; (3) posipati pločnike in javne hodnike ob poledici.

Pločnike ob javnih cestah oziroma ulicah, ki mejijo na nezazidana stavbna zemljišča ali vrtove, so dolžni čistiti njihovi lastniki.
Dolžnost izvajanja zimske službe iz prejšnjega odstavka lahko lastniki s pogodbo prenesejo na druge izvajalce.
V letnem planu zimske službe iz 49. člena se določi, v skladu s sprejetim minimalnim obsegom zimske službe, trase in dolžine pločnikov, na katerih bo v tekočem letu izvajal zimsko službo pogodbeni izvajalec iz 50. člena odloka. Izvleček iz plana zimske službe, ki se nanaša na čiščenje pločnikov, mora občinski upravni organ, pristojen za promet, objaviti v sredstvih javnega obveščanja.”
10. Po 2. členu ZJC so javne ceste prometne površine splošnega pomena za javni promet in javno dobro. Po 23. točki prvega odstavka 14. člena ZJC se pločniki štejejo za sestavni del cestišča, cestišče pa je del javne ceste. Iz navedenega sledi, da ima pločnik ob javni cesti kot njen sestavni del status javne površine. Po 5. točki prvega odstavka 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in nasl. – ZVO) spada čiščenje javnih površin med obvezne lokalne javne službe, ki jih je dolžna samostojno, neposredno in obvezno zagotavljati občina. Izvajanje obvezne lokalne javne službe zagotovi občina v eni od oblik, ki so določene v 6. ZGJS, in sicer: v režijskem obratu, v javnem gospodarskem zavodu, v javnem podjetju ter z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Občina torej lahko izvajanje obvezne lokalne službe zagotovi le v eni od oblik, ki so določene v ZGJS, in ne more izvajanja dejavnosti, ki je javna služba, prisilno prevaliti na posameznike, v obravnavanem primeru na lastnike stanovanjskih hiš ter na lastnike stanovanj in lokalov v objektih ob pločnikih in v javnih hodnikih. Ker sta izpodbijani določbi 48. in 54. člena odloka nalagali navedenim posameznikom obveznost čiščenja snega s pločnikov in javnih hodnikov brez zakonske podlage, sta bili v delu, kot izhaja iz izreka te odločbe, v neskladju z določbo 6. člena ZGJS (tako ustavno sodišče tudi v odločbi št. U-I-63/00 z dne 7. 3. 2002, Uradni list RS, št. 26/02).
11. V primeru, ko ustavno sodišče v postopku na podlagi 47. člena ZUstS ugotovi, da je bil podzakonski akt v neskladju z ustavo ali zakonom, lahko tej svoji ugotovitvi da učinek odprave ali razveljavitve. Odločitev je odvisna od tega, ali in na kakšen način je mogoče odpraviti škodljive posledice. Ker je bila zoper pobudnika, v zvezi z obveznostjo, določeno v izpodbijanih določbah odloka, vložena tožba za plačilo odškodnine, o kateri še ni bilo pravnomočno odločeno, se je ustavno sodišče odločilo, da ugotovitvi o neskladnosti da učinek razveljavitve. Razveljavitev podzakonskega akta namreč po tretjem odstavku 45. člena ZUstS učinkuje tudi tako, da se razveljavljena določba ne more uporabiti za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če o njih do tega dne še ni bilo pravnomočno odločeno.

12. Ker gre za enako ureditev, kot jo je izpodbijal pobudnik, le da je ta ureditev vsebovana v drugem predpisu, nasprotni udeleženec pa se je o njegovih navedbah izjavil, je ustavno sodišče na podlagi 30. člena ZUstS opravilo še oceno ustavnosti in zakonitosti 32. in 33. člena odloka o občinskih cestah (ustavno sodišče je enako storilo npr. v zadevi št. U-I-32/99 z dne 17. 5. 2001, Uradni list RS, št. 25/96 in OdlUS X, 92).
13. Kot že povedano, je tudi z odlokom o občinskih cestah dolžnost čiščenja snega s pločnikov in javnih hodnikov ter posipanje s sredstvi za topljenje snega in ledu občina naložila lastnikom stanovanjskih hiš oziroma poslovnih prostorov (32. člen) in lastnikom nezazidanih stavbnih zemljišč ali vrtov (33. člen). Iz razlogov, navedenih v 10. točki obrazložitve te odločbe, sta tudi del 32. člena in 33. člen odloka o občinskih cestah v neskladju s 6. členom ZGJS. Zato je ustavno sodišče navedeni določbi razveljavilo.

14. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 30. člena, tretjega odstavka 45. člena in 47. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.