Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Branka Grimsa iz Kranja in drugih, na seji dne 24. oktobra 2002

1. Člen 10 Pravil za izvolitev predstavnikov Mestne občine Kranj v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta (Uradni list RS, št. 86/02) se odpravi.
2. Člen 3 Pravil za izvolitev predstavnikov Mestne občine Kranj v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta ni v neskladju z ustavo in z zakonom.
3. Pravila za izvolitev predstavnikov Mestne občine Kranj v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
4. Ta odločba začne učinkovati z vročitvijo nasprotnemu udeležencu.

1. Pobudniki navajajo, da je Svet Mestne občine Kranj Pravila za izvolitev predstavnikov Mestne občine Kranj v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta (v nadaljevanju: pravila) sprejel po nezakonitem postopku ter v nasprotju s statutom in poslovnikom. Na seji Sveta Mestne občine Kranj dne 2. 10. 2002, na kateri so bila obravnavana izpodbijana pravila, naj bi bila na predlog župana črtana določba, ki je za sprejem pravil predpisovala dvotretjinsko večino članov sveta. Predlagan naj bi bil tudi amandma, na podlagi katerega lahko predlagajo kandidate za elektorje in za člane državnega sveta tudi zainteresirane organizacije ali občani Mestne občine Kranj (3. člen pravil). Menijo, da imajo pravila naravo poslovnika in morajo biti v skladu z zakonom o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS) sprejeta z absolutno dvotretjinsko večino. Določba 3. člena pravil naj bi bila v neskladju z 11. členom zakona o Državnem svetu (Uradni list RS, št. 44/92 – ZDSve), ki zahteva, da je sestava izvoljenih elektorjev odraz sestave občinskega sveta. Zato po mnenju pobudnikov lahko predlagajo kandidate za elektorje in kandidate za člana državnega sveta le v občinskem svetu zastopane politične stranke oziroma liste. Navajajo, da izpodbijana pravila niso bila objavljena in zato njihova uporaba pomeni kršitev 154. člena ustave. Ker so volilna opravila v zvezi z volitvami članov državnega sveta že v teku, pobudniki predlagajo, naj ustavno sodišče zadrži uporabo izpodbijanih pravil oziroma zadevo obravnava prednostno.
2. V odgovoru nasprotni udeleženec meni, da za sprejem pravil zadostuje navadna večina, ker nimajo narave statuta ali poslovnika. Dodaja, da so bila izpodbijana pravila kljub temu sprejeta z dvotretjinsko večino navzočih članov in tudi objavljena v Uradnem list Republike Slovenije.

3. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami. Ustavno sodišče je priznalo pravni interes za izpodbijanje pobude tistim podpisnikom pobude, katerih podpisi so čitljivi. To so člani Sveta Mestne občine Kranj Branko Grims, Janez Porenta, Matevž Kleč in Darko Jorc. Drugih predlagateljev “skupino članov Sveta MO Kranj, predsednike političnih strank ter občane MO Kranj” ustavno sodišče ni štelo za pobudnike, ker pobudnik Grims ni predložil pooblastila za njihovo zastopanje.
4. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-246/97 z dne 15. 10. 1997 (Uradni list RS, št. 65/97 in OdlUS VI, 127) sprejelo stališče o pravni naravi pravil, s katerimi se na podlagi prvega odstavka 14. člena in prvega odstavka 15. člena ZDSve ureja postopek in način izvolitve elektorjev v volilno telo za volitev članov državnega sveta ter postopek in način določitve kandidata za člana državnega sveta. Odločilo je, da imajo navedena pravila pravno naravo poslovnika, zato jih po določbi 36. člena ZLS občinski svet sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov. Kot je razvidno iz zapisnika o poteku razprave in glasovanja o izpodbijanih pravilih na 35. seji Sveta Mestne občine Kranj dne 2. 10. 2002 in odgovora nasprotnega udeleženca, so bila izpodbijana pravila sprejeta v skladu z določbo prvega odstavka 36. člena ZLS. Na navedeni seji je bilo navzočih 24 članov Sveta Mestne občine Kranj, za njihov sprejem je glasovalo 18 članov. Ker so bila izpodbijana pravila sprejeta z dvotretjinsko večino navzočih članov, ustavno sodišče ugotavlja, da kršitev, ki jo uveljavljajo pobudniki (da bi morala biti sprejeta z dvotretjinsko večino vseh članov), ni podana. Mnenje nasprotnega udeleženca v odgovoru na pobudo, da za sprejem pravil zakon ne določa posebne večine in je zato za njihov sprejem potrebna le navadna večina, je v nasprotju s prvim odstavkom 36. člena ZLS (tako tudi v odločbi ustavnega sodišča št. U-I-246/97). Če izpodbijana pravila ne bi bila sprejeta z dvotretjinsko večino navzočih članov Sveta Mestne občine Kranj, bi ustavno sodišče moralo izpodbijani akt v celoti odpraviti. Ustavno sodišče pa ni presojalo, ali je bil izpodbijani akt sprejet po postopku, določenem v statutu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95 in nasl.), ker je pristojno le za odločanje o ustavnosti in zakonitosti postopkov, po katerih so bili sprejeti predpisi lokalnih skupnosti (četrta alinea prvega odstavka 21. člena in tretji odstavek 21. člena ZUstS).
5. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZDSve lokalne skupnosti izvolijo svoje elektorje v volilno telo za volitve članov državnega sveta v skladu s svojimi pravili. V skladu z določbo prvega odstavka 15. člena ZDSve določijo lokalne skupnosti kandidate za člane državnega sveta v skladu s svojimi pravili. Z navedenima določbama je torej zakonodajalec prepustil občinam, da same določijo pravila, kolikor so ta potrebna za izvolitev elektorjev in določitev kandidatov za člane državnega sveta. Med ta pravila sodijo tudi določbe, ki urejajo pravico do predlaganja kandidatov, tako za elektorje kot za člane državnega sveta. Določba 3. člena pravil, ki daje pravico predlaganja vsaki politični stranki, zainteresirani organizaciji ali občanom Mestne občine Kranj, v ničemer ne krši ZDSve. Navedbe pobudnikov, da iz ZDSve in iz načela demokratičnosti (2. člen ustave) izhaja, da bi morala biti pravica do predlaganja kandidatov omejena le na tiste politične stranke oziroma liste kandidatov, katerih člani so izvoljeni v Svet Mestne občine Kranj, so v celoti neutemeljene. Predlaganja kandidatov ni mogoče enačiti s sestavo volilnega telesa ali z organom, pristojnim za določitev kandidata za člana državnega sveta. Po 39. členu ZDSve lahko volilno telo sestavljajo le člani predstavniškega organa lokalne skupnosti oziroma izvoljeni predstavniki lokalnih skupnosti, če se člani državnega sveta volijo v volilni enoti, ki obsega območje dveh ali več lokalnih skupnosti. Po 41. členu ZDSve določijo kandidate za člane državnega sveta predstavniški organi. To pomeni, da se lahko za elektorje predlagajo le člani občinskega sveta, za kandidate za člane državnega sveta pa se lahko predlagajo vse osebe, ki imajo volilno pravico in imajo stalno prebivališče v volilni enoti (2. člen ZVSve). Zato je ustavno sodišče odločilo, da izpodbijana določba 3. člena pravil ni v neskladju z ustavo in z zakonom.
6. Kot je razvidno iz odgovora nasprotnega udeleženca, so bila izpodbijana pravila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije z dne 11. 10. 2002, to je še pred vložitvijo pobude. Navedbe pobudnikov, da pravila sploh niso bila objavljena, torej niso točne. Zato je ustavno sodišče moralo presoditi, ali je določba 10. člena pravil, ki določa njihovo veljavnost, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ustave. Ta namreč določa, da morajo biti predpisi objavljeni, preden začno veljati, in da predpis začne veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njem drugače določeno. Vsebinsko enako določbo vsebuje tudi prvi odstavek 66. člena ZLS glede objave statuta in drugih predpisov občine. Člen 10 pravil, ki določa, da pravila veljajo z dnem sprejema na seji Sveta Mestne občine Kranj, je torej v očitnem neskladju z navedeno določbo ustave in s prvim odstavkom 66. člena ZLS. Zato je ustavno sodišče 10. člen pravil odpravilo in hkrati kot način izvršitve (drugi odstavek 40. člena ZUstS) določilo, da pravila začno veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, tako kot to določata prvi odstavek 154. člena ustave in prvi odstavek 66. člena ZLS. Odprava 10. člena pravil pomeni odpravo tudi vseh doslej izvedenih volilnih opravil, ki jih bodo morali pristojni organi po uveljavitvi pravil izvesti znova. Da nasprotni udeleženec ne bi po nepotrebnem opravljal nadaljnjih volilnih opravil, je ustavno sodišče posebej odločilo, kdaj za nasprotnega udeleženca nastopi učinkovanje te odločbe.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena, drugega odstavka 45. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnik Čebulj in sodnica Škrkova.

1 Gre za odločitev o podaljšanju pripora, za katero je pristojno Vrhovno sodišče (četrti odstavek 399. člena ZKP), in za odločitev o zavrnitvi predloga za odpravo pripora v fazi po vložitvi obtožnice do razglasitve sodbe (četrti odstavek 207. člena ZKP). Obe izjemi sta razumljivi. V prvem primeru odloča najvišje sodišče v državi, v drugem primeru pa se pripor po uradni dolžnosti in z možnostjo pritožbe preizkuša vsaka dva meseca.

2 Pravna mnenja Vrhovnega sodišča, št. 1/96, str. 19 in nasl.