Na podlagi 57. člena zakona o policiji (Uradni list RS, št. 49/98, 66/98 – popr. in 93/01) minister za notranje zadeve izdaja

S tem pravilnikom se določajo postopek in merila določanja tajnosti ter oblike označevanja stopenj tajnosti podatkov in dokumentov policije, čas veljavnosti, spreminjanje ali preklic stopnje tajnosti podatkov in dokumentov policije, odgovornost za izvajanje pravilnika in nadzor nad izvajanjem pravilnika.

Tajni podatki in tajni dokumenti policije (v nadaljnjem besedilu: tajni podatki policije) so podatki, ki jih za tajne, skladno z merili in pogoji, predpisanimi v zakonu o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 87/01) in predpisih, izdanih na njegovi podlagi, določijo osebe, pooblaščene za določanje tajnih podatkov policije.

Glede na škodljive posledice za varnost države, za njene politične ali gospodarske koristi oziroma na škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog policije (v nadaljnjem besedilu: škodljive posledice), ki bi jih lahko povzročilo razkritje določenega podatka policije nepoklicani osebi, se te podatke določi za tajne, in sicer z eno od naslednjih stopenj tajnosti:
– STROGO TAJNO;
– TAJNO;
– ZAUPNO;
– INTERNO.
Stopnja »STROGO TAJNO« se določi tajnim podatkom policije, katerih razkritje nepoklicani osebi bi ogrozilo ustavno ureditev, neodvisnost, ozemeljsko celovitost in obrambno sposobnost Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo.
Stopnja »TAJNO« se določi tajnim podatkom policije, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije.
Stopnja »ZAUPNO« se določi tajnim podatkom policije, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije.
Stopnja »INTERNO« se določi tajnim podatkom policije, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju policije oziroma izvajanju njenih nalog, vendar ocena morebitnih škodljivih posledic, ki bi nastale v primeru razkritja teh podatkov nepoklicani osebi, ne zahteva določitev višje stopnje tajnosti.
Stopnja tajnosti tajnega podatka policije je izhodišče za določitev izvedbe vrste in obsega varnostnih ukrepov, predpisanih v pravilniku o varovanju podatkov policije, ki jih je treba izvajati, da bi preprečili nastanek škodljivih posledic.

Tajni podatki policije stopnje »STROGO TAJNO« so predvsem:
– celovite ocene varnostnih razmer, na katerih temeljijo varnostni in obrambni načrti Republike Slovenije in
– načrti organiziranja in delovanja policije v izrednem stanju ali vojni.
Podatke policije, ki se vsebinsko lahko uvrstijo med podatke, naštete v prejšnjem odstavku, za tajne podatke stopnje »STROGO TAJNO« določi, skladno z določili 10. člena tega pravilnika, oseba iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika. Ta oseba lahko za »STROGO TAJNE« izjemoma določi tudi druge podatke policije, ki so tako pomembni, da bi bili z njihovim razkritjem nepoklicani osebi lahko ogroženi vitalni interesi države.

Tajni podatki policije stopnje »TAJNO« so predvsem:
– načrt organiziranja in delovanja notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave, policijskih uprav in policijskih postaj v izrednem stanju ali vojni;
– načrt načina, časa in smeri dostavljanja tajnih dokumentov policije stopnje »STROGO TAJNO« in »TAJNO«;
– dosjeji in identifikacijski oseb, ki izvajajo tajno policijsko delovanje;
– dosjeji in identifikacijski podatki tajnih policijskih sodelavcev;
– evidenca oseb, zoper katere se izvajajo pooblastila iz 49. člena zakona o policiji (v nadaljnjem besedilu: prikriti ukrepi policije) in podatki oziroma dokumenti, na katerih temeljijo zapisi v tej evidenci;
– evidenca oseb, zoper katere se izvajajo ukrepi iz 150. člena zakona o kazenskem postopku (v nadaljnjem besedilu: prikriti ukrepi policije), podatki oziroma dokumenti, na katerih temeljijo zapisi v tej evidenci, ter dosjeji in identifikacijski podatki o osebah in prikritih ukrepih policije;
– operativne informacije, ki vsebujejo podatke, pridobljene s prikritimi ukrepi policije;
– načrti izvedbe posameznih prikritih ukrepov policije in
– dokumentacija finančnih sredstev za posebne namene.
Podatke policije, ki se vsebinsko lahko uvrstijo med podatke, naštete v prejšnjem odstavku, za tajne podatke stopnje »TAJNO« določi, skladno z določili 10. člena tega pravilnika, oseba iz prvega ali drugega odstavka 9. člena tega pravilnika. Ta oseba lahko za tajne podatke policije stopnje »TAJNO« izjemoma določi tudi druge podatke in dokumente policije, ki so tako pomembni, da bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije.

Tajni podatki policije stopnje »ZAUPNO« so predvsem:
– načrti operativnih ukrepov, dejanj in metod, ki jih izvaja policija, da se prepreči storitev kaznivega dejanja oziroma odkrije ali prime storilca kaznivega dejanja;
– operativne informacije, razen informacij, ki jim je določena stopnja TAJNO;
– načrti varovanja določenih oseb in objektov;
– načrti varovanja policijskih objektov in okolišev teh objektov;
– načrt varovanja ogroženih delavcev policije;
– načrti temeljnih in operativnih ukrepov policijskih enot na sklic;
– evidenca rezervne sestave policije;
– evidenca obveznikov materialne dolžnosti;
– kriptozaščitna oprema, postopki in ukrepi, ki jih uporablja policija;
– izvorni zapis računalniške programske opreme, izdelane v policiji;
– gesla ter šifre in številčne kombinacije varnostnih sistemov, ki jih uporablja policija;
– skupen zapis dnevnika dela glavnega računalnika policije;
– dokumentacija naročila zaupne narave.
Podatke policije, ki se vsebinsko lahko uvrstijo med podatke, naštete v prejšnjem odstavku, za tajne podatke stopnje »ZAUPNO« določi, skladno z določili 10. člena tega pravilnika, oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika. Ta oseba lahko za tajne podatke policije stopnje »ZAUPNO« izjemoma določi tudi druge podatke in dokumente policije, ki so tako pomembni, da bi njihovo razkritje nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije.

Tajni podatki policije stopnje »INTERNO« so predvsem:
– načrti dejavnosti policije, katerih razkritje nepoklicani osebi bi onemogočilo ali odložilo izvršitev uradne naloge ali pripomoglo k izvršitvi kaznivega dejanja;
– načrti in poročila konkretnih akcij s področja notranjih preiskav;
– listine zaupnega poveljevanja (pogovorniki, kodirani zemljevidi ipd.), če niso sestavni del načrtov iz 5. ali 6. člena tega pravilnika;
– zapisniki in magnetogrami sej kolegija generalnega direktorja policije;
– dokumentacija o preizkusu strokovne usposobljenosti in psihofizičnih zmožnosti policistov ter o usposobljenosti rezervnega sestava policije;
– ugotovitve varnostnega preverjanja oseb, razen ugotovitev, ki izpolnjujejo pogoje za določitev višje stopnje tajnosti;
– fonetični indeks oseb in policijske evidence, ki ga sestavljajo, razen evidenc, ki so naštete v 5. členu tega pravilnika.
Podatke policije, ki se vsebinsko lahko uvrstijo med podatke, naštete v prejšnjem odstavku, za tajne podatke stopnje »INTERNO« določi, skladno z določili 10. člena tega pravilnika, oseba iz prvega, drugega ali tretjega odstavka 9. člena tega pravilnika. Ta oseba lahko za tajne podatke policije stopnje »INTERNO« izjemoma določi tudi druge podatke policije, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju policije oziroma izvajanju njenih nalog, pa ocena morebitnih škodljivih posledic, ki bi nastale v primeru razkritja teh podatkov nepoklicani osebi, ne zahteva določitev višje stopnje tajnosti.

Tajnim podatkom drugih organov, ki so označeni skladno z določili zakona o tajnih podatkih, se v policiji oznaka stopnje tajnosti ne spreminja, varujejo pa se z enakimi ukrepi, kot so predpisani za varovanje ustrezne stopnje tajnosti podatkov policije.
Če z zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače, se tajni podatki in dokumenti organov, ki jim je tajnost določena in označena po drugih predpisih, v policiji, kadar so označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«, obravnavajo enako kot tajni podatki policije stopnje »INTERNO«, v primeru oznak višjih stopenj tajnosti pa z ukrepi, ki so predpisani za obravnavanje tajnih podatkov policije, stopnje »ZAUPNO«.
Tajni podatki in dokumenti gospodarskih družb in drugih subjektov, ki so označeni kot »poslovna tajnost«, se v policiji varujejo z ukrepi, ki so predpisani za obravnavanje tajnih podatkov policije, stopnje »ZAUPNO«.
Tajni podatki in dokumenti drugih držav ali mednarodnih oziroma meddržavnih organizacij se v policiji obravnavajo in varujejo na naslednji način:
– podatki in dokumenti z oznako »TOP SECRET« kot »STROGO TAJNO«;
– podatki in dokumenti z oznako »SECRET« ali »EUROPOL 3« kot »TAJNO«;
– podatki in dokumenti z oznako »CONFIDENTIAL« ali »EUROPOL 2« kot »ZAUPNO«;
– podatki in dokumenti z oznako »RESTRICTED« ali »EUROPOL 1« kot »INTERNO«.

Stopnjo »STROGO TAJNO« lahko tajnim podatkom policije določi, spremeni ali prekliče generalni direktor policije, oseba, ki ga nadomešča, in druge osebe, določene v četrtem odstavku 10. člena zakona o tajnih podatkih.
Stopnjo »TAJNO« lahko, poleg oseb, naštetih v prejšnjem odstavku tega člena, tajnim podatkom policije s svojega delokroga določijo, spremenijo ali prekličejo:
1. predstojniki notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave,
2. direktorji policijskih uprav,
3. vodje UKP PU in
4. osebe, ki jih nadomeščajo.
Stopnjo »ZAUPNO« in »INTERNO« lahko, poleg oseb iz prejšnjega odstavka, tajnim podatkom policije s svojega delokroga določijo, spremenijo ali prekličejo:
1. vodje sektorjev, centrov, služb in sekcij v okviru notranje organizacijske enote generalne policijske uprave;
2. vodje notranjih organizacijskih enot policijskih uprav;
3. komandirji policijskih postaj in oddelkov ter
4. osebe, ki jih nadomeščajo.
Osebe iz drugega in tretjega odstavka tega člena za določanje, spreminjanje in preklic stopnje tajnosti pisno pooblasti generalni direktor policije.
V nadaljnjem besedilu pravilnika se za generalnega direktorja policije in vse osebe, naštete v drugem in tretjem odstavku tega člena, uporablja pojem: predstojnik.

Odločitev, da se podatek policije določi za tajnega z določeno stopnjo tajnosti, temelji na oceni škodljivih posledic, ki bi lahko nastale, če bi se s tajnim podatkom seznanila nepoklicana oseba. Predstojnik mora pri določanju tajnosti podatka določiti najnižjo stopnjo tajnosti, ki še zagotavlja izvajanje vrste in obsega varnostnih ukrepov ter postopkov, potrebnih za varno obravnavanje tajnega podatka policije.
Ocena škodljivih posledic mora biti izdelana v pisni obliki in shranjena v zbirki dokumentarnega gradiva organizacijske enote policije, v kateri je bila podatku določena tajnost, in sicer kot priloga originalnemu izvodu tajnega podatka. V oceni mora biti poleg stopnje opredeljena tudi vrsta tajnosti, ki jo vsebuje zadevni tajni podatek (državna, uradna, vojaška tajnost). Na podlagi te ocene se podatek označi in obravnava skladno s tem pravilnikom in predpisi, ki urejajo poslovanje javne uprave oziroma policije s tajnimi podatki.
Kadar se določa tajnost istovrstnih podatkov, ki se v enakih oblikah obravnavajo v daljšem časovnem obdobju (na primer podatki v evidencah, predlogi, načrti in odločitve o ponavljajočem se izvajanju istovrstnih ukrepov in podobno), lahko določanje tajnosti teh podatkov temelji na eni oceni škodljivih posledic, ki se izdela in shrani ob prvem zapisu zadevnega podatka oziroma ob vzpostavitvi evidence.

Predstojnik določi stopnjo tajnosti podatka ob njegovem nastanku oziroma ob začetku izvajanja naloge policije, katere rezultat bo tajen podatek.
Kadar se tajni podatki obravnavajo ustno ali s pomočjo multimedijskih pripomočkov (na primer na sestankih ali drugih podobnih srečanjih), je predstojnik ali delavec, ki ga predstojnik pooblasti, prisotne dolžan obvestiti o stopnji tajnosti obravnavanih podatkov. Obvestilo se evidentira v zapisniku ali v posebnem uradnem zaznamku, ki mu mora biti priložen seznam prisotnih, potrjen z njihovimi lastnoročnimi podpisi.

Vsak delavec policije je dolžan v okviru svojih pristojnosti in po določilih tega pravilnika presojati varnostni pomen podatkov in dokumentov, operativno-tehničnih in drugih materialnih sredstev ter objektov policije in predstojniku predlagati, da se jih določi za tajne, če bi njihovo razkritje nepoklicani osebi ogrozilo varovanje interesov ali varnost države oziroma delovanje ali izvajanje nalog policije.

Podatku, ki je sestavljen iz podatkov oziroma dokumentov, ki so že bili določeni za tajne, se mora določiti najmanj taka stopnja in rok tajnosti, kot jo ima uporabljen podatek oziroma dokument najvišje stopnje oziroma najdaljšega roka tajnosti.
Kadar samo manjši del dokumenta vsebuje tajne podatke, je treba takšen del dokumenta, če je le mogoče, izločiti in ga kot posebno, z ustreznimi oznakami tajnosti označeno prilogo, priložiti dokumentu. Kadar se tak, sestavljeni tajni podatek oziroma dokument uporablja kot en podatek oziroma dokument, se ga obravnava skladno z najvišjo stopnjo tajnosti njegovega posameznega dela, kadar pa se del podatkov oziroma dokumenta uporablja samostojno, pa se ga obravnava kot samostojen dokument, in sicer skladno z oceno škodljivih posledic, ki bi nastale, če bi prišel v roke nepoklicani osebi.

Način prenehanja tajnosti tajnega podatka policije (v nadaljnjem besedilu: rok tajnosti) določi predstojnik, in sicer v okviru postopka določitve stopnje tajnosti.
Rok tajnosti lahko spremeni ali prekliče, kadar to narekujejo spremenjene okoliščine, le predstojnik, ki je določil stopnjo tajnosti, ali generalni direktor policije.
Če rok tajnosti podatka ni določen, oznaka tajnost velja tri leta od dneva določitve stopnje tajnosti.
Podatki, ki so sestavni del policijskih evidenc, naštetih v 5., 6. in 7. členu, so tajni, dokler se ne arhivirajo, nato pa se hranijo in varujejo skladno s predpisi, ki urejajo arhivska gradiva in arhive.

Predstojnik mora stopnjo tajnosti podatka spremeniti, ko vrsta in obseg varnostnih ukrepov, določenih za varovanje podatkov policije, ne ustreza več določeni stopnji tajnosti, oziroma jo preklicati, ko ni več pogojev, ki so za takšen status podatka določeni z zakonom o tajnih podatkih.
Stopnjo tajnosti tajnega podatka policije lahko spremeni ali prekliče le predstojnik, ki je stopnjo določil, ali generalni direktor policije, in sicer na podlagi nove pisne ocene škodljivih posledic. Nova ocena se priloži oceni, na podlagi katere je bila tajnemu podatku policije določena stopnja tajnosti, nato pa se s pisarniško odredbo spremeni ali odpravi oznake tajnosti na dokumentu oziroma drugih nosilcih tajnih podatkov policije. O spremembi ali preklicu tajnosti morajo biti obveščeni vsi uporabniki tega podatka oziroma dokumenta.

Za označevanje tajnih podatkov policije se uporabljajo določbe uredbe o načinih in oblikah označevanja tajnih podatkov ter fizičnih, organizacijskih in tehničnih ukrepih ter postopkih za varovanje tajnih podatkov (Uradni list RS, št. 70/02) in drugih predpisov, ki urejajo poslovanje javne uprave oziroma policije z dokumentarnim gradivom ter varovanje tega gradiva.
Vzorca označevanja tajnosti podatka policije sta objavljena kot priloga pravilnika.

Delovno gradivo, ki se uporablja oziroma nastane pri izdelavi tajnih podatkov policije, ki ni namenjeno tretjim osebam in ki se ga takoj po dokončanju izdelave tajnega podatka policije uniči, se ne označi kot tajni podatek in se ne evidentira po pravilih pisarniškega poslovanja.
Delovno gradivo, ki vsebuje tajne podatke in ki ni takoj uničeno, se – po pisni oceni škodljivih posledic – označi z ustrezno stopnjo tajnosti, pod njo pa pripiše »delovno gradivo«. V primeru posredovanja delovnega gradiva tretjim osebam se ga evidentira in obravnava po predpisih, ki urejajo poslovanje javne uprave oziroma policije z dokumentarnim gradivom.

Za spoštovanje meril in neposredno izvajanje postopkov za določanje tajnosti podatkov in dokumentov policije so odgovorni predstojniki.
Predstojniki so dolžni delo v svojih organizacijskih enotah organizirati tako, da zagotovijo spoštovanje določb tega pravilnika in drugih predpisov, ki določajo način in postopke obravnavanja tajnih podatkov v policiji oziroma v javni upravi.

Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravljata notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za nadzor in zaščito podatkov.

Tajnim podatkom policije, ki jim je bila oznaka stopnje tajnosti oziroma zaupnosti določena pred začetkom uporabe tega pravilnika (oznake »URADNA TAJNOST – STROGO ZAUPNO«, »URADNA TAJNOST – ZAUPNO« ali »URADNA TAJNOST – INTERNO«), in ki so shranjeni v tekočih zbirkah dokumentarnega gradiva v organizacijskih enotah policije, se pred morebitno uporabo ali posredovanjem drugim uporabnikom določi stopnja tajnosti po postopku in na način, predpisan s tem pravilnikom.
Če se podatki oziroma dokumenti iz prejšnjega odstavka uporabljajo ali posredujejo brez novih oznak tajnosti, se jih ne obravnava kot tajne.
Tajnim podatkom policije s staro oznako »DRŽAVNA TAJNOST«, ki ustrezajo merilom za določitev stopnje »STROGO TAJNO«, novo tajnost najkasneje v dveh mesecih po začetku uporabe tega pravilnika določi generalni direktor policije. Tajnim podatkom policije z oznako »DRŽAVNA TAJNOST«, ki izpolnjujejo pogoje za določitev ene od nižjih stopenj tajnosti, na podlagi ocene škodljivih posledic stopnjo tajnosti v okviru svoje pristojnosti določi predstojnik organizacijske enote policije, v okviru katere je tajni podatek policije nastal ali bil pridobljen od zunanjega pošiljatelja. O novi stopnji tajnosti takega tajnega podatka policije je nato dolžan obvestiti vse uporabnike, ki jim je bil poslan podatek, označen kot »DRŽAVNA TAJNOST«.
Računalniško vodenim evidencam policije, ki vsebujejo tajne podatke, tajnost v skladu s tem pravilnikom najkasneje v dveh mesecih po začetku uporabe tega pravilnika določi generalni direktor policije. Oceno škodljivih posledic in predlog stopnje tajnosti posamezne policijske evidence generalnemu direktorju policije pripravi notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, pristojna za informatiko in telekomunikacije.

Organizacijske enote policije so dolžne takoj po uveljavitvi pravilnika pri službi, pristojni za administracijo, naročiti po eno štampiljko za nove oznake tistih stopenj tajnosti, za katere je skladno z določbami tega pravilnika pristojen predstojnik posamezne organizacijske enote, in sicer:
– urad generalnega direktorja za oznake STROGO TAJNO, TAJNO, ZAUPNO in INTERNO;
– vodstva notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave in uradi direktorjev policijskih uprav za oznake TAJNO, ZAUPNO in INTERNO;
– organizacijske enote notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave, notranje organizacijske enote policijskih uprav in policijske postaje ter policijski oddelki za oznake ZAUPNO in INTERNO.
Vse organizacijske enote policije so dolžne najkasneje v roku 15 dni po začetku uporabe tega pravilnika stare štampiljke poslati v uničenje službi, pristojni za administracijo.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o merilih in postopkih za določanje zaupnosti podatkov policije (Uradni list RS, št. 79/99).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.