Na podlagi 48. člena, tretjega odstavka 49. člena in drugega odstavka 50. člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 58/02) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o kakovosti rib, ribiških proizvodov in izdelkov, ki so v prometu
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa:
– ribe, ribiške proizvode in izdelke, ki so predmet tržnih standardov;
– tržne standarde;
– način in obliko obveščanja potrošnikov.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. promet pomeni prvo prodajo rib in ribiških proizvodov;
2. lot pomeni količino določenih vrst rib in ribiških proizvodov, ki so bili podvrženi enakim proizvodnim postopkom in ki lahko izvirajo iz istega ribolovnega območja in istega ribiškega plovila;
3. ribolovno območje pomeni krajevno običajno poimenovanje območja morja, kjer poteka ribolov, in kot ga poimenujejo ribiči;
4. trgovsko ime rib in ribiških proizvodov pomeni obliko rib v prometu, in sicer cele, z odstranjenim drobovjem, odstranjenimi glavami, itd.;
5. vidni zajedavec pomeni zajedavca ali skupino zajedavcev, katerih velikost, barva ali tekstura se jasno loči od ribjega tkiva in je viden s prostim očesom.
II. TRŽNI STANDARDI
3. člen
(vsebina tržnih standardov)
(1) Tržni standardi določajo pogoje, ki jih morajo v prometu izpolnjevati določene vrste rib, ribiških proizvodov in izdelkov.
(2) Ribe, ribiški proizvodi in izdelki iz tretjih držav so lahko v prometu samo v primeru, če izpolnjujejo minimalne pogoje glede kakovosti, določene v tem pravilniku.
4. člen
(neposredni promet)
(1) Tržni standardi se ne uporabljajo za manjše količine rib in ribiških proizvodov, ki jih lokalni obalni ribiči neposredno ponudijo v promet trgovcem na drobno ali končnim potrošnikom.
(2) Manjše količine rib in ribiških proizvodov so tiste, katerih lot za posamezno vrsto rib in ribiških proizvodov ne presega teže 100 kg.
5. člen
(predpisi o zdravstveni ustreznosti rib in ribiških proizvodov)
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na svežost rib in ribiških proizvodov v prometu, se uporabljajo ne glede na zahteve predpisov o ukrepih nadzora določenih snovi in rezidua živih živali in proizvodov živalskega izvora za proizvodnjo in dajanja v promet.
6. člen
(ribe in ribiški proizvodi, za katere veljajo tržni standardi)
(1) Tržni standardi veljajo za naslednje vrste rib in ribiških proizvodov:
a) Morske ribe, ki spadajo pod enotno številko carinske tarife 0302 kombinirane carinske nomenklature, so:
– morska plošča (Pleuronectes platessa),
– beli tun (Thunnus alalunga),
– tun (Thunnus thynnus),
– velikooki tun (Thunnus obesus),
– atlantski sled Culpea harengus,
– trska (Gadus morhua),
– sardela (Sardina pilchardus),
– vahnja (Melanogrammus aeglefinus),
– polak (Pollachius pollachius),
– skuša (Scomber scombrus),
– lokarda (Scomber japonicus),
– šur (Trachurus spp.),
– trnež in morske mačke (Squalus acanthias in Scyliorhinus spp.),
– rdeči okuni (Sebastes spp.),
– mol (Merlangius merlangus),
– sinji mol (Micromestistius poutassou),
– lengi (Molva spp.),
– sardon (Engraulis spp.),
– oslič (Merluccius merluccius),
– krilati rombi (Lepidorhombus spp.),
– kostanjevke (Brama spp.),
– morske spake (Lophius spp.),
– limanda (Limanda limanda),
– rdeči jezik (Microstomus kitt),
– francoski molič (Trisopterus luscus) in molič (Trisopterus minutus),
– bukva (Boops boops),
– girica (Spicara smaris),
– ugor (Conger conger),
– krulci (Trigla spp.),
– ciplji (Mugil spp.),
– raže (Raja spp.),
– iverka (Platichthys flesus),
– morski listi (Solea spp.),
– morski meč in črni morski meč (Lepidopus caudatus in Aphanopus carbo),
– bradač in progasti bradač (Mullus barbatus, Mullus surmuletus),
– kantar (Spondyliosoma cantharus);
b) raki, ki spadajo pod enotno številko carinske tarife 0306 kombinirane carinske nomenklature, dani v promet živi, sveži, hlajeni, kuhani v pari ali v vreli vodi:
– navadna peščena kozica (Crangon crangon) in severna kozica (Pandalus borealis),
– velika rakovica (Cancer pagurus),
– škamp (Nephrops norvegicus);
c) glavonožci, ki spadajo pod enotno številko carinske tarife 0307 kombinirane carinske nomenklature:
– sipa in velika sipica (Sepia officinalis in Rossia macrosoma);
d) grebenasta pokrovača in drugi vodni nevretenčarji, ki spadajo pod enotno številko carinske tarife 0307:
– grebenasta pokrovača (Pecten maximus),
– valovita blatarka (Buccinum undatum).
(2) Za ribe in ribiške proizvode prejšnjega odstavka tržni standardi določajo:
– kategorije svežosti;
– kategorije velikosti.
(3) Tržni standardi se ne določajo za ribe in ribiške proizvode, ki niso primerni za prehrano ljudi.
Kategorije svežosti
7. člen
(razvrščanje v kategorije svežosti)
(1) Kategorije svežosti se za vsak lot določa na podlagi svežosti rib in ribiških proizvodov.
(2) Kategorijo svežosti za ribe in ribiške proizvode se določa na osnovi posebne razvrstitve rib in ribiških proizvodov, ki so navedene v prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Ribe in ribiški proizvodi se po lotih razvrščajo v eno od naslednjih kategorij svežosti:
a) extra, A in B, v primeru rib kostnic, rib hrustančnic, glavonožcev in škampov;
b) ekstra in A, v primeru kozic.
Škampi se razvrstijo v kategorijo E.
Za rakovice, grebenaste pokrovače in valovite blatarke se ne uporabljajo standardi za kategorije svežosti.
V prometu so lahko samo cele rakovice, razen rakovic z jajci in rakovic z mehkim oklepom.
8. člen
(označevanje lotov)
(1) Vsak lot mora vsebovati ribe enake stopnje svežosti.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne velja za majhne lote, vendar se tak lot razvrsti v tisto kategorijo svežosti, ki velja za ribe in ribiške proizvode najnižje kategorije svežosti v lotu.
(3) Kategorija svežosti mora biti označena na etiketi, pritrjeni na lot, čitljivo in tako, da je ni mogoče izbrisati. Črke na etiketi morajo biti velike najmanj 5 cm.
9. člen
(kategorije svežosti – posebne določbe)
(1) Za ribe kostnice, ribe hrustančnice, glavonožce in škampe, ki so razvrščeni v kategorijo svežosti B, se ne morejo uveljavljati finančna nadomestila za umik rib in ribiških proizvodov s trga na osnovi prvega odstavka 64. člena zakona o morskem ribištvu (Uradni list RS, št. 56/02, v nadaljnjem besedilu: zakon).
(2) Ribe kostnice, ribe hrustančnice, glavonožce in škampe, ki so razvrščeni v kategorijo svežosti ekstra, ne smejo imeti vtisnin, poškodb, madežev in močnega razbarvanja.
(3) Ribe kostnice, ribe hrustančnice, glavonožci in škampi, ki so razvrščeni v kategorijo svežosti A, morajo biti brez madežev in razbarvanja. Dopusten je zelo majhen delež manjših vtisnin in površinskih poškodb.
(4) Za ribe kostnice, ribe hrustančnice, glavonožce in škampe, ki so po svežosti razvrščeni v kategorijo svežosti B, je dopusten manjši delež z večjimi vtisninami in zunanjimi poškodbami; biti pa morajo brez madežev in močnejšega razbarvanja.
(5) Po kategorijah svežosti se ne glede na predpise o zdravstveni ustreznosti rib in ribiških proizvodov pri ribah, hrustančnicah, glavonožcih in škampih upošteva prisotnost vidnih zajedavcev in njihov možni učinek na kakovost rib in ribiških proizvodov, in sicer po vrstah rib in ribiških proizvodih ter oblikah ponudbe.
Kategorije velikosti
10. člen
(razvrščanje v kategorije velikosti)
(1) Ribe in ribiški proizvodi iz 6. člena tega pravilnika se razvrščajo v kategorije velikosti, po teži ali številu rib v kilogramu. Kozice in rakovice se razvrščajo v kategorije velikosti glede na širino karapaksa (koša). Grebenaste pokrovače in valovite blatarke se v kategorije velikosti razvrsti glede na širino lupine.
(2) Minimalne velikosti rib in ribiških proizvodov v skladu z velikostnimi razredi, določenimi v prilogi III in IV, ki sta sestavni del tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na predpise Evropske skupnosti o tehničnih ukrepih za ohranjanje ribolovnih virov, tehničnih ukrepih za ohranjanje ribolovnih virov v Baltskem morju, baltskih državah in baltski ožini in tehničnih ukrepih za ohranjanje ribolovnih virov v Sredozemlju.
(3) Za opravljanje nadzora, ki ga izvaja inšpektor za kakovost kmetijskih pridelkov in živil, se morajo uporabljati biološke velikosti živalskih vrst, določene v prilogi III tega pravilnika.
11. člen
(razvrščanje lotov in označevanje)
(1) Loti se razvrščajo v kategorije velikosti skladno z velikostnimi razredi za ribe in ribiške proizvode, določenimi v prilogi III tega pravilnika.
(2) Vsak lot mora vsebovati ribe in ribiške proizvode, razvrščene v isto kategorijo velikosti.
(3) Določbe prejšnjega odstavka ni potrebno upoštevati za majhne lote rib in ribiških proizvodov. V primeru, da ribe in ribiški proizvodi majhnih lotov niso razvrščeni v isto kategorijo velikosti, morajo biti ti loti uvrščeni v najnižjo kategorijo velikosti.
(4) Kategorija velikosti in predstavitev lota morata biti na etiketi, pritrjeni na vsak lot, označeni čitljivo in tako, da ju ni mogoče izbrisati. Črke na etiketi morajo biti velike najmanj 5 cm.
(5) Neto masa v kilogramih mora biti jasno in čitljivo označena za vsak lot. Če se loti prodajajo v standardiziranih zabojčkih, ni nujno, da je navedena tudi neto masa, če se pri tehtanju pred dajanjem v promet izkaže, da vsebina standardiziranega zabojčka ustreza predvideni vsebini, izraženi v kilogramih.
(6) Podrobnejša pravila za razvrščanje lotov v skladu s tem členom so določena v določbah poglavja III tega pravilnika.
12. člen
(razvrščanje pelagičnih vrst rib)
(1) Pelagične vrste rib se razvrščajo v različne kategorije svežosti in kategorije velikosti na osnovi sistema vzorčenja iz 20. člena tega pravilnika. Sistem vzorčenja mora zagotoviti, da sta svežost in velikost rib in ribiških proizvodov, ki jih vsebuje lot, kar se da enotni.
(2) Podrobnejša pravila za razvrščanje posameznih vrst pelagičnih rib v skladu s tem členom so določena v določbah poglavja III. tega pravilnika.
13. člen
(odstopanja od minimalnih velikosti za morske rake in rakovice)
V skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo se lahko za zagotovitev regionalne oskrbe z morskimi raki in rakovicami za določena obalna območja določijo odstopanja glede velikosti morskih rakov in rakovic.
14. člen
(ribe in ribiški proizvodi iz tretjih držav)
(1) Ne glede na določbo drugega odstavka 6. člena tega pravilnika se ribe in ribiški proizvodi, uvoženi iz tretjih držav, za katere veljajo tržni standardi, lahko dajejo v promet samo, če so pakirani in ponujeni v promet tako, da so jasno in čitljivo označeni z naslednjimi podatki:
– državo izvora, napisano v latinici, s črkami velikosti najmanj 20 mm;
– znanstvenim imenom ribe ali ribiškega proizvoda in njegovim trgovskim imenom;
– trgovsko ime;
– kategorijo svežosti in kategorijo velikosti;
– neto maso v kg ribe ali ribiškega proizvoda v embalaži;
– datumom razvrščanja in datumom odpreme;
– imenom in naslovom dobavitelja.
(2) Če se ribe in ribiški proizvodi, za katere veljajo tržni standardi, iztovorijo iz ribiškega plovila, ki plujejo pod zastavo tretje države, neposredno v pristanišču Koper in se nameravajo dati v promet, se v tem primeru uporabljajo določbe predpisa, ki določa pogoje, pod katerimi lahko ladja tretje države iztovarja in trži ribe in ribiške proizvode na mestih prve prodaje.
15. člen
(sodelovanje strokovnjakov pri razvrščanju v kategorije svežosti)
(1) Ribiška industrija mora pri razvrščanju rib in ribiških proizvodov v kategorije svežosti extra, A in B razred ter v kategorije velikosti sodelovati s strokovnjaki, ki jih v ta namen določijo trgovske organizacije, ki se ukvarjajo s prometom rib in ribiških proizvodov.
(2) Nadzor nad izvajanjem določb prejšnjega odstavka vrši inšpektor, pristojen za nadzor kakovost kmetijskih pridelkov in živil.
(3) V primeru, da se razvrščanje rib in ribiških proizvodov ne izvaja v skladu s prvim odstavkom tega člena, ministrstvo, pristojno za ribištvo, samo določi postopek za izvajanje prvega odstavka tega člena.
(4) Ministrstvo, pristojno za ribištvo, v skladu s predpisi EU sporoči seznam imen in naslovov strokovnjakov, določenih za izvajanje prvega odstavka tega člena.
III. RAZVRŠČANJE IN TEHTANJE
16. člen
(enotnost lota)
(1) Lot se šteje za enotnega po kategoriji svežosti ali po kategoriji velikosti, če se največ do 10% celotne količine rib in ribiških proizvodov v zabojčku ali lotu uvrsti v nižjo ali višjo kategorijo svežosti ali kategorijo velikosti od tiste, ki je določena v zabojčku ali lotu.
(2) Ko je lot ponujen v prvo prodajo, se ga ne sme več razvrščati v višjo ali nižjo kategorijo svežosti in velikosti, razen pod nadzorom za to določenih strokovnjakov iz prejšnjega člena.
17. člen
(majhen lot)
Lot se šteje za majhnega, če količina iztovorjenih in razvrščenih rib in ribiških proizvodov z ribiškega plovila za posamezno vrsto rib, ki so dani v promet, ne presega mase 100 kg.
18. člen
(neto masa v standardiziranem zabojčku)
(1) Glede na določbo petega odstavka 11. člena tega pravilnika se mora stehtati vsebino najmanj vsakega stotega standardiziranega zabojčka ne glede na morebitne strožje predpise ali prakso o ugotavljanju mase v standardiziranih zabojčkih.
(2) Neto masa vsebine lahko odstopa do 5% navzgor ali navzdol od predvidene oziroma določene neto mase vsebine v standardnem zabojčku, z upoštevanjem morebitnih strožjih predpisov o odstopanju neto mase vsebine v standardnih zabojčkih.
Razvrščanje pelagičnih rib
19. člen
(razvrščanje po kategorijah svežosti in velikosti)
(1) Za razvrščanje pelagičnih rib po kategorijah svežosti in velikosti se uporabljajo določbe iz poglavja II tega pravilnika.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek za razvrščanje po kategorijah svežosti in velikosti obvezna uporaba sistema vzorčenja iz 20. člena tega pravilnika za naslednje vrste pelagičnih rib:
– atlantski sled (Clupea harengus);
– sardela (Sardina pilchardus);
– skuša (Scomber scombrus);
– lokarda (Scomber japonicus);
– šuri (Trachurus spp.);
– sardoni (Engraulis spp.);
– girica (Spicara smaris).
20. člen
(sistem vzorčenja)
(1) Razvrščanje rib iz drugega odstavka prejšnjega člena tega pravilnika se na podlagi sistema vzorčenja v kategorijo svežosti oziroma kategorijo velikosti izvaja v skladu z določbami iz poglavja II tega pravilnika.
(2) V skladu s trgovsko prakso mora biti jemanje vzorca iz lota takšno, da je vzorec reprezentativen za ves lot. Vzorci se jemljejo na predpisan način, in sicer odvisno od mase vzorca, ki ga moramo vzeti iz lota, in skupne količine rib, ki bodo dane v promet.
(3) Iz količine rib oziroma ribiških proizvodov, ki bodo ponujeni v promet, se mora vzorce jemati na naslednji način:
----------------------------------------------------------------
Količina, Minimalna
namenjena za promet masa vzorca
(v tonah) (v kg)
----------------------------------------------------------------
manj kot 5 8
od 5 do >15 20
od 15 do >40 40
od 40 do >60 60
od 60 do >80 80
80 do >100 100
100 ali več 120
----------------------------------------------------------------
Pri lotih, ki so večji od 100 ton, vzorec ne sme biti manjši od 0,08% velikosti danega lota.
(4) Za ribe, iztovorjene iz plovil, ki so opremljene s hladilnimi kadmi, se vzorec vzame iz vsake hladilne kadi posebej v skladu s prejšnjim odstavkom.
21. člen
(razvrščanje vzorca in količin rib danih v promet)
(1) Ribe v vzorcu se razvrščajo v kategorijo svežosti oziroma kategorijo po velikosti v skladu z določbami iz poglavja II tega pravilnika. Za kategorijo svežosti se za pelagične ribe iz drugega odstavka 19. člena tega pravilnika uporablja standard svežosti za posamezne kategorije svežosti iz priloge II/b tega pravilnika.
(2) Količine pelagičnih rib iz drugega odstavka 19. člena tega pravilnika, namenjenih dajanju v promet, se mora razvrstiti v enake kategorije svežosti in kategorije velikosti, kot so bile določene na podlagi rezultatov vzorčenja, pod pogojem, da vizualni pregled teh količin ne vzbudi dvoma v reprezentativnost vzorca.
(3) Za količine pelagičnih rib iz drugega odstavka19. člena tega pravilnika, ki se dajejo v promet, so dopustna odstopanja v skladu s drugim odstavkom 18. člena tega pravilnika.
(4) Če rezultati vzorca pokažejo:
– da se več kot 10% pregledanih rib v vzorcu uvrsti v kategorijo svežosti B za pelagične ribe, se mora minimalna masa vzorca v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena najmanj podvojiti. Količina rib, namenjenih dajanju v promet, je lahko uvrščena v višjo kategorijo, če je kakovost vseh rib v povečanem vzorcu boljša, kot je to določeno za kategorijo svežosti B za pelagične ribe;
– da pregledane ribe ne izpolnjujejo pogojev, predpisanih za prehrano ljudi, se te ne smejo dati v promet za prehrano ljudi, razen če izpolnjujejo pogoje iz petega odstavka 9. člena tega pravilnika;
– da določene količine rib, ki se dajejo v promet, niso enotne (homogene) glede na svežost in velikost. V tem primeru maso vzorca, ki je potrebna za določanje razvrstitve takih količin v kategorijo svežosti in kategorijo velikosti, določijo strokovnjaki iz 15. člena tega pravilnika.
(5) Če vizualni pregled rib pokaže, da so bile ribe na krovu plovila nepravilno skladiščene in ne izpolnjujejo pogojev za razvrščanje v kategorijo svežosti ali velikosti, se za razvrščanje takih rib uporabi metoda iz druge alinee četrtega odstavka tega člena.
22. člen
(ugotavljanje mase za iztovorjene količine)
(1) Za ugotavljanje mase iztovorjenih količin pelagičnih rib iz drugega odstavka19. člena tega pravilnika, danih v promet, se mora stehtati prevozna sredstva ali sredstva za skladiščenje (posode, rezervoarji, zbiralniki, kontejnerji ipd.), v katerih se bodo skladiščile oziroma prevažale ribe. Kolikor tehtanje prevoznih sredstev oziroma sredstev za skladiščenje ni možno, se masa iztovorjene količine teh rib ugotavlja s seštevanjem mase rib v standardiziranih zabojčkih, ki so bili iztovorjeni. Ugotavljanje mase rib v standardiziranih zabojčkih se določa v skladu z 18. členom tega pravilnika.
(2) Če so količine pelagičnih rib iz drugega odstavka 19. člena tega pravilnika v standardiziranih zabojčkih, dane v promet na javni dražbi za posamezno prodajo, se tehtanje vrši v skladu z določbami 18. člena tega pravilnika.
(3) Masa količine rib iz drugega odstavka19. člena tega pravilnika, ki se pretovarjajo iz plovila na plovilo, se ugotavlja z uporabo naslednjih koeficientov:
-----------------------------------------------------------------
Vrsta Kategorija velikosti Volumen v m3 Koeficient
-----------------------------------------------------------------
Sled 1, 2, 3 1 0,86
Skuša 1, 2, 3 1 0,80
-----------------------------------------------------------------
in sicer se koeficiente uporablja:
– za volumen količine ulova na posameznem ribiškem plovilu ali količino vsebine posamezne hladilne kadi, izmerjene z ustreznimi tehničnimi sredstvi in za volumen pretovorjene količine na drugo plovilo, izmerjen s sredstvi prejemnika, ki so odobrena s strani Urada za meroslovje Republike Slovenije.
4) Za vse ostale vrste pelagičnih rib, za katere koeficienti za ugotavljanje mase niso določeni, se masa ugotavlja v skladu s prvim odstavkom tega člena.
23. člen
(nadzor)
(1) Razvrščanje in označevanje v kategorije svežosti in kategorije velikosti mora biti opravljeno v razumnem roku, tako da je omogočen inšpekcijski nadzor, preden so ribe oziroma ribiški proizvodi dani v promet.
(2) Inšpektor za ribištvo v okviru sistema vzorčenja za pelagične ribe iz drugega odstavka 19. člena preverja zlasti:
– ali imajo vsa plovila ustrezno opremo in jo ustrezno uporabljajo za ohranjanje kvalitete rib v skladu s tem pravilnikom;
– ali se hladilne kadi na plovilih temeljito čistijo in da je temperatura v hladilnih kadeh primerna za shranjevanje rib ter da se ta lahko odčita;
– ali se za vse količine rib, danih v promet, vodi evidenca, in sicer po kategoriji svežosti in kategoriji velikosti. V primeru iz prvega odstavka 21. člena tega pravilnik, se evidenca vodi na podlagi dokumentov, podpisanih s strani kapitana plovila in kupca. V primeru iz tretjega odstavka 21. člena tega pravilnika se evidenca vodi na podlagi dokumentov, podpisanih s strani kapitanov vseh plovil, udeleženih pri pretovarjanju.
IV. TRŽNI STANDARD ZA KONZERVIRANE SARDELE
24. člen
(splošni pogoji)
Konzervirane sardele v prometu morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– spadati morajo v številko carinske tarife 1604 13 in 1604 20 50 kombinirane carinske nomenklature;
– pripravljene morajo biti izključno iz rib vrste Sardina pilchardus;
– sardele morajo biti v hermetično zaprti embalaži, napolnjene z ustreznim medijem;
– sterilizirane morajo biti na ustrezen način.
25. člen
(trgovsko ime)
(1) Zaradi zahtev dobre trgovske predstavitve morajo biti sardele očiščene tako, da jim je odstranjena glava, škrge, repna plavut, notranji organi razen spolnih žlez, vranic in ledvice in kolikor je potrebno tudi hrbtenica in koža.
(2) Konzervirane sardele so lahko v prometu, če so predstavljene pod naslednjimi trgovskimi imeni:
– sardela: osnovni izdelek, kateremu so bile pravilno odstranjene glava, škrge, notranji organi in repna plavut; glava mora biti odstranjena za škrgami s pravokotnim rezom glede na hrbtenico;
– sardela brez kosti: osnovni izdelek iz prejšnje alinee, vendar z odstranjeno hrbtenico;
– sardela brez kosti in kože: osnovni izdelek iz prve alinee, vendar brez hrbtenice in kože;
– sardelni fileti: deli mesa, dobljeni z vzporednim rezom ob hrbtenici, po celotni dolžini ribe, ali deli mesa, po odstranitvi hrbtenice, plavuti in potrebušnice; fileti so lahko s kožo ali brez;
– sardele v kosih: deli telesa osnovnega izdelka iz prve alinee od glave navzdol, ki merijo vsaj 3 cm in so prerezani prečno na hrbtenico;
– katerakoli druga oblika trgovskega imena, ki se jasno loči od trgovskih imen, določenih v prvi do peti alinei tega odstavka.
26. člen
(vrste medijev)
(1) Zaradi označevanja trgovskih imen konzerviranih sardel v skladu z 28. členom tega pravilnika ločimo naslednje vrste medijev, z ali brez dodatkov:
– oljčno olje;
– druga rafinirana rastlinska olja, vključno z oljem iz oljčnih tropin, ki je lahko samostojno ali mešano z ostalimi vrstami olja;
– paradižnikova omaka;
– v lastnem soku (tekočina, ki je bila izločena iz rib med kuhanjem), raztopina soli ali voda;
– marinada, z vinom ali brez;
– katerikoli drug medij, pod pogojem, da se jasno loči od ostalih medijev, ki so določeni v prvi do peti alinei tega odstavka.
(2) Mediji se lahko mešajo med seboj, razen oljčnega olja, ki se ne sme mešati z drugimi olji.
27. člen
(minimalni kriteriji)
(1) Po sterilizaciji morajo sardele oziroma deli sardel izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
a) za predstavitev sardel skladno z drugim odstavkom 25. člena tega pravilnika morajo sardele oziroma deli sardel izpolnjevati naslednje pogoje:
– morajo biti enakomerne velikosti in urejeno zložene v embalaži,
– brez težav se morajo ločiti druga od druge,
– ne smejo imeti poškodb na trebušni steni,
– ne smejo imeti raztrganin ali poškodb na mesu,
– ne smejo imeti porumenelega tkiva, z izjemo manjših sledi,
– morajo imeti čvrsto meso, ki ne sme biti pretirano vlaknasto, mehko ali razmočeno,
– morajo imeti svetlo meso ali svetlo rožnate barve, brez rdečih krvavih madežev okrog hrbtenice, razen z izjemo manjših sledi;
b) medij mora biti take barve in konsistence glede na uporabljene surovine, ki je značilen za posamezno vrsto medija. Če je medij olje, ne sme vsebovati več kot 8% izločene vode, glede na neto maso;
c) izdelek mora ohraniti vonj in okus, ki sta značilna za vrsto Sardina pilchardus in za vrsto uporabljenega medija in ne sme imeti neprijetnega vonja ali okusa, zlasti ne okusa trpkosti, žarkosti ali oksidiranosti;
d) izdelek mora biti brez tujih primesi;
e) v primeru, ko izdelek vsebuje kosti, se morajo z lahkoto ločiti od mesa in biti krhke ter primerne za uživanje;
f) izdelki brez kože in kosti ne smejo vsebovati ostankov le-teh.
(2) Embalaža ne sme biti zunanje oksidirana ali tako deformirana, da bi vplivala na dobro trgovsko predstavitev.
28. člen
(označevanje konzerviranih sardel)
(1) Ne glede na predpis, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, mora trgovsko ime predpakirane konzervirane sardele ustrezati razmerju med maso sardele v embalaži po sterilizaciji in neto masi vsebine konzerve, oboje izraženo v gramih.
(2) Za uporabo trgovskega imena izdelka v skladu s prvo, drugo, tretjo, četrto in peto alineo drugega odstavka 25. člena tega pravilnika, razmerje iz prejšnjega odstavka ne sme biti manjše od naslednjih vrednosti:
– 70% za medije iz prve, druge četrte in pete alinee prvega odstavka 26. člena tega pravilnika;
– 65% za medij iz tretje alinee prvega odstavka 26. člena tega pravilnika;
– 50% za medij iz šeste alinee prvega odstavka 26. člena tega pravilnika;
Kjer se upošteva vrednosti iz prve, druge in tretje alinee tega odstavka, se mora za trgovsko ime konzerviranih sardel upoštevati določbe drugega odstavka 25. člena tega pravilnika. Označba medija mora biti sestavni del trgovskega imena.
(3) Za izdelke v olju mora biti medij v trgovskem imenu označen z enim od naslednjih izrazov:
– “v oljčnem olju“, ko se uporablja to olje;
– “v rastlinskem olju“, ko se uporabljajo rafinirana jedilna rastlinska olja, vključno z oljem iz oljčnih tropin, ki je lahko samostojno ali mešano z ostalimi vrstami olja;
– “v.........olju“, ko se poudari posebna značilnost olja.
(4) Za uporabo trgovskega imena izdelka v skladu s šesto alineo drugega odstavka 25. člena tega pravilnika vrednost razmerja v skladu z drugim odstavkom tega člena ne sme biti manjše od 35%.
(5) V primeru drugih vrst izdelkov, ki so drugačni, kot je določeno v drugem in tretjem odstavku tega člena, mora trgovsko ime navajati specifično lastnost tega izdelka.
Glede na pogoje iz 24. člena tega pravilnika in prejšnjega odstavka lahko izdelki, pri katerih se uporablja homogenizirano meso sardel, katerih meso je homogenizirano tako, da ni več vidnih mišičnih struktur, vsebujejo meso drugih vrst rib, ki so homogenizirane po enakem postopku. Ti izdelki morajo vsebovati najmanj 25% mesa sardel.
(6) Trgovsko označevanje, določeno v tem členu, se lahko uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo pogoje iz 24. člena tega pravilnika.
29. člen
(izjemni nadzor)
Za potrebe nadzora pri izvajanju določil tržnega standarda za konzervirane sardele lahko minister, pristojen za ribištvo in prehrano, predpiše ukrepe za sistem vzorčenja za ocenjevanje ustreznosti proizvodnih serij izdelkov iz konzerviranih sardel v skladu z zahtevami tržnega standarda za konzervirane sardele.
V. TRŽNI STANDARD ZA TUNE IN PALAMIDE
30. člen
(splošni pogoji)
(1) Pod trgovskim imenom konzerviran tun oziroma konzervirana palamida, označena v skladu z določbami 33. člena tega pravilnika, se lahko dajo v promet izdelki, ki izpolnjujejo naslednja pogoja:
– konzerviran tun: da spada v številko carinske tarife 1604 14 in iz 1604 20 70 kombinirane carinske nomenklature;
– konzervirana palamida:da spada v številko carinske tarife 1604 14 90, 1604 20 50, 1604 19 30, 1604 20 70, 1604 19 99 in 1604 20 90 kombinirane carinske nomenklature.
(2) Izdelki iz konzerviranega tuna iz prve alinee prejšnjega odstavka morajo biti izdelani izključno iz naslednji vrst rib:
a) tuni (Thunnus spp.):
– beli tun (Thunnus alalunga),
– rumenoplavuti tun (Thunnus albacares),
– tun (Thunnus thynnus),
– velikooki tun (Thunnus obesus),
– druge vrste tunov;
b) črtasti tun (Katsuwonus pelamis).
(3) Izdelki iz konzervirane palamide iz druge alinee prvega odstavka tega člena morajo biti izdelani izključno iz naslednjih vrst rib:
a) palamide (Sarda spp.):
– palamida (Sarda sarda),
– vzhodno pacifiška palamida (Sarda chiliensis),
– črtasta palamida (Sarda orientalis),
– druge vrste palamid;
b) Pegasti tuni (Euthynnus spp.), razen vrste Katsuwonus pelamis);
– pegasti tun (Euthynnus alletteratus),
– vzhodni pegasti tun (Euthynnus affinis),
– črni tun (Euthynnus lineatus),
– druge vrste pegastih tunov;
c) trupci (Auxis spp.):
– fregatni trupec (Auxis thazard),
– trupec (Auxis rochei).
(4) V isti embalaži se različne vrste rib, ki so navedene v drugem in tretjem odstavku tega člena, ne smejo mešati med seboj.
(5) Ne glede na prejšnjega odstavka lahko ostale vrste izdelkov, pri katerih se uporablja homogenizirano meso tunov ali palamid, katerih meso je homogenizirano tako, da ni več vidnih mišičnih struktur, vsebujejo meso drugih vrst rib, ki so homogenizirane po enakem postopku. V teh izdelkih mora biti vsebnost mesa tunov ali palamid oziroma mešanice teh dveh vrst rib najmanj 25% neto mase.
31. člen
(trgovsko ime)
(1) Konzervirani tuni in palamide, označena v skladu z 33. členom tega pravilnika so lahko v prometu samo pod naslednjimi trgovskimi imeni:
– v kosu – mišice rezane prečno v celem kosu, samostojnih ali kompaktno združenih iz večjih delov mesa; delež koščkov mesa je lahko največ 18% v neto masi ribe v skladu z določbami 34. člena tega pravilnika; če je konzervirano meso surovo, je vsebnost koščkov mesa prepovedana, razen za doseganje neto mase v skladu z določbami 34. člena tega pravilnika,
– v kosih – kosi mesa, z ohranjeno mišično strukturo, dolgi najmanj 1,2 cm; dovoljeno je največ do 30% koščkov mesa v neto masi ribe v skladu z določbami 34. člena tega pravilnika,
– fileti – vzdolžni kos mišice, ki je vzet iz trupa, vzporedno s hrbtenico in kosi mišice iz trebušne stene. V tem primeru, so fileti lahko označeni kot trebušni fileti,
– koščki – delčki mesa z ohranjeno mišično strukturo različnih velikosti,
– zmleto – zmleti kosi mesa, enake velikosti, ki niso v obliki paste.
(2) Dovoljena so tudi drugačna trgovska imena izdelkov iz konzerviranih tunov in palamid, kot so določene v prejšnjem odstavku, kot tudi druge vrste izdelkov iz konzerviranih tunov in palamid, ki se jasno ločijo od trgovskih imen iz prejšnjega odstavka tega člena.
32. člen
(vrste medijev)
(1) Če je vrsta medija sestavni del trgovskega imena za konzervirani tun ali konzervirano palamido, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– v oljčnem olju – se uporablja za izdelke v čistem olivnem olju, ki ni mešano z nobenimi drugimi vrstami oziroma mešanicami olj,
– v lastnem soku – se uporablja za izdelke v lastnem soku (tekočina, ki je bila izločena iz rib med kuhanjem), raztopini soli ali vodi. Dovoljeni so dodatki zelišč, začimb oziroma naravnih arom v skladu s predpisom o aromah,
– v rastlinskem olju – se uporablja za izdelek, v katerem so uporabljena rafinirana rastlinska olja, čista ali mešanice.
(2) Če se v izdelku uporablja medij, ki ni določen v prejšnjem odstavku, se ga mora jasno določiti in uporabljati izključno njegovo trgovsko ime.
33. člen
(označevanje)
(1) Ne glede na predpis, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, mora trgovsko ime na predpakiranih izdelkih konzerviranih tunov in palamid vsebovati naslednje podatke:
a) v primeru označevanja v skladu z določbami prvega odstavka 31. člena tega pravilnika:
– vrsto ribe (tuni ali palamide);
– trgovsko ime, pod katerim se daje riba v promet, skladno z 31. členom tega pravilnika;
– vrsto uporabljenega medija s skladu z določbami prejšnjega člena;
b) v primeru dajanja v promet v skladu z določbami drugega odstavka 31. člena:
– vrsto ribe (tuni ali palamide);
– natančen opis načina proizvodnje tega izdelka.
(2) Besedi tun in palamida v trgovskem imenu, ki se uporablja za konzerviranega tuna ali palamido, se v nobenem primeru ne sme povezovati z imeni rib iz drugega in tretjega odstavka 30. člena tega pravilnika.
(3) Ne glede na 30. člen tega pravilnika in prejšnjega odstavka je iz trgovskega imena lahko razvidna tudi vrsta ribe, če se za določen izdelek, ki je v prometu, tradicionalno uporablja tak način trgovskega poimenovanja.
(4) Samo za konzerve, ki se dajejo v promet v skladu s prvo, drugo in tretjo alineo prvega odstavka 31. člena tega pravilnika, se lahko uporablja v trgovskem imenu naziv medija “v lastnem soku“ iz druge alinee prvega odstavka prejšnjega člena.
34. člen
(vsebnost neto mase mesa tunov oziroma palamid)
Ne glede na predpis, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, mora razmerje med maso tuna oziroma palamide v embalaži po sterilizaciji in neto maso vsebine konzerve, oboje izraženo v gramih, v trgovskem imenu predpakiranega konzerviranega tuna oziroma palamide ustrezati naslednjim vrednostim:
a) v primeru predstavitve izdelka v skladu z določbami prvega odstavka 31. člena tega pravilnika:
– 70%, če je medij “v lastnem soku“ skladno z drugo alineo 32. člena tega pravilnika,
– 65% v primeru ostalih vrst medijev;
b) v primeru drugih vrst izdelkov oziroma imen izdelka v skladu z določbami drugega odstavka 31. člena tega pravilnika mora biti vrednost razmerja najmanj 25%.
35. člen
(uporaba podzakonskih predpisov)
Določbe tržnega standarda za tuna in palamido se uporabljajo ne glede na določbe predpisov o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo in veterinarsko-sanitarnem nadzoru živilskih obratov in veterinarsko-sanitarnih pregledih ter o pogojih zdravstvene ustreznosti živil in surovin živalskega izvora.
VI. OBVEŠČANJE POTROŠNIKOV
36. člen
(označevanje)
(1) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na obveščanje potrošnikov, se uporabljajo za ribiške proizvode iz poglavja III kombinirane carinske nomenklature ne glede na predpis, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil.
(2) Končnemu potrošniku se ne sme ponujati v promet rib, ribiških proizvodov ne glede na način prometa, če na etiketi ni naslednjih podatkov:
– trgovsko ime vrste;
– način proizvodnje (ujeti v morju, ujeti v celinskih vodah ali gojeni);
– ribolovno območje.
(3) Pogoji iz prejšnjega odstavka ne veljajo za manjše količine rib in ribiških proizvodov v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega pravilnika, ki jih ribiči in ribogojci dajo neposredno v promet končnemu potrošniku.
(4) Trgovska imena rib in ribiških proizvodov so navedena na seznamu trgovskih imen v prilogi I, ki je sestavni del tega pravilnika.
(5) Seznam trgovskih imen Republika Slovenija objavi v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
37. člen
(začasno trgovsko ime)
(1) Vrste rib in ribiških proizvodov, katerih trgovska imena niso navedena v prilogi I tega pravilnika, se lahko dajejo v promet na podlagi začasnega trgovskega imena, ki ga določi minister, pristojen za prehrano.
(2) Za vrste rib in ribiških proizvodov, ki imajo določeno začasno trgovsko ime, se mora v roku petih mesecev od določitve začasnega trgovskega imena, določiti trgovsko ime in ga uvrstiti na seznam trgovskih imen v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena.
(3) Dokler ribe in ribiški proizvodi niso dani v promet, lahko proizvajalci ribe in ribiške proizvode označijo tudi z znanstvenim imenom vrste.
(4) Vsako spremembo seznama trgovskih imen iz četrtega odstavka 36. člena tega pravilnika mora Republika Slovenija objaviti v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
38. člen
(označevanje načina proizvodnje)
(1) Etiketa, ki označuje način proizvodnje rib in ribiških proizvodov v skladu z drugo alineo drugega odstavka 36. člena tega pravilnika, mora biti glede na to, ali so bile ribe oziroma ribiški proizvodi ujeti v morju ali tujih celinskih vodah, ali iz ribogojstva, označena na naslednji način:
– “ujeto“,
– “ujeto v tujih celinskih vodah“,
– “vzrejeno“ ali
– “gojeno“.
(2) V primeru vrst, ki so bile ujete v morju, lahko minister, pristojen za ribištvo, dovoli opustitev navajanja načina proizvodnje, ki je bila uporabljena do ponudbe rib in ribiških proizvodov v promet, in ribolovnega območja, če je to nedvoumno jasno razvidno iz trgovskega imena.
(3) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se ne izda, če obstaja katerikoli utemeljen dvom na podlagi prejšnjega odstavka.
4) Pri označevanju načina proizvodnje za ribe in ribiške proizvode iz ribogojstva je potrebno upoštevati predpise, ki natančno določajo, kaj je proizvodnja za dajanje v promet v ribogojstvu.
39. člen
(označevanje ribolovnega območja)
(1) Ribolovno območje mora biti označeno na etiketi v skladu s tretjo alineo drugega odstavka 36. člena na naslednji način:
– v primeru rib in ribiških proizvodov, ujetih v morju v skladu z naslednjo tabelo 1:
tabela 1
----------------------------------------------------------------------
Ribolovno območje Oznaka ribolovnega območja
----------------------------------------------------------------------
Severozahodni Atlantik FAO – območje 21
Severovzhodni Atlantik FAO – območje 27
Baltsko morje FAO – območje 27. IIId
Centralno-zahodni Atlantik FAO – območje 31
Centralno-vzhodni Atlantik FAO – območje 34
Jugozahodni Atlantik FAO – območje 41
Jugovzhodni Atlantik FAO – območje 47
Sredozemsko morje FAO – območje 37.1, 37.2 in 37.3
Črno morje FAO – območje 37.4
Indijski ocean FAO – območje 51 in 57
Pacifik FAO – območje 61, 67, 71, 77, 81 in 87
Antarktika FAO – območje 48, 58 in 88
----------------------------------------------------------------------
– v primeru rib in ribiških proizvodov, ujetih v tujih celinskih vodah, se označi ime države, iz katere izvirajo ribe in ribiški proizvodi;
– v primeru rib in ribiških proizvodov iz ribogojstva se označi ime države, v kateri je potekala zaključna razvojna faza. V primeru, ko je vzreja potekala v več državah, se za ribe in ribiške proizvode, ki so ponujeni v promet v Republiki Sloveniji, na etiketi lahko označi vse države, v katerih so potekale različne faze vzreje.
(2) Proizvajalci lahko navedejo bolj natančno ribolovno območje, kot je to določeno v tabeli 1 iz prve alinee prejšnjega odstavka.
40. člen
(kombinirano označevanje)
(1) Če je v prometu ribiški proizvod, ki je kombinacija različnih ribjih vrst, se mora na etiketi označiti vsako vrsto posebej v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega pravilnika.
(2) Če je v prometu ribiški proizvod, ki je iz ene ribje vrste, vendar izhaja iz različnih načinov proizvodnje, mora biti na etiketi označen vsak način proizvodnje posebej.
(3) Če je v prometu ribiški proizvod, ki je iz ene ribje vrste, vendar izhaja iz različnih ribolovnih območij ali vzreje iz ribogojnic iz različnih držav, mora biti na etiketi označeno najmanj ribolovno območje oziroma država z največjim količinskim deležem v ribiškem proizvodu. Na etiketi mora biti označeno tudi, da proizvod vsebuje isto ribjo vrsto, ki je bila ulovljena v drugih ribolovnih območjih oziroma vzrejena v ribogojstvu več držav.
41. člen
(prodaja majhnih količin ribiških proizvodov)
(1) Določbe tega pravilnika o obveščanju potrošnikov ne veljajo za majhne količine rib in ribiških proizvodov, ki jih proizvajalci prodajo direktno končnemu potrošniku. Ribe in ribiški proizvodi, ki jih proizvajalci prodajo direktno končnemu potrošniku morajo izvirati samo iz lastne proizvodnje proizvajalca.
(2) Majhna količina rib in ribiških proizvodov je tista, katerih enkratna prodaja ne preseže vrednosti 20 EUR v tolarski protivrednosti, obračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan prodaje.
42. člen
(sledljivost rib in ribiških proizvodov)
(1) Za vsako vrsto rib in ribiških proizvodov, ki je v prometu, morajo biti podatki o trgovskem imenu, načinu proizvodnje in ribolovnem območju vedno na razpolago ne glede na to, kje so v prometu.
(2) Pri označevanju ali pakiranju rib in ribiških proizvodov morajo biti ribe in ribiški proizvodi opremljeni s podatki iz prejšnjega odstavka in znanstvenim imenom vrste ali vpisani v spremnem dokumentu blaga, skupaj z računom.
VII. PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
43. člen
(začetek uporabe določb)
Določbe drugega odstavka 10. člena, četrtega odstavka 15. člena, petega odstavka 36. člena in četrtega odstavka 37. člena se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
44. člen
(prenehanje veljavnosti)
(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika, preneha veljati pravilnik o kakovosti rib, rakov, glavonožcev, školjk in izdelkov iz njih (Uradni list RS, št. 5/02).
(2) Ribe, ribiški proizvodi in izdelki, ki so v prometu v skladu s pravilnikom iz prejšnjega odstavka, so lahko dani v promet še največ do 6 mesecev od uveljavitve tega pravilnika.
45. člen
(veljavnost pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 321-14-56/2002
Ljubljana, dne 24. oktobra 2002.
mag. Franc But l. r.
Minister
za kmetijstvo, gozdrstvo in prehrano
|
Znanstveno ime vrste
|
Slovensko ime
|
|
Sardina pilchardus
|
Sardela
|
|
Pleuronectes platessa
|
Morska plošča
|
|
Limanda limanda
|
Limanda
|
|
Lepidorhombus spp.
|
Krilati romb
|
|
Platichthys flesus
|
Iverka
|
|
Clupea harengus
|
Atlantski sled
|
|
Gadus morhua
|
Trska
|
|
Sardina pilchardus
|
Sardela
|
|
Melanogrammus aeglefinus
|
Vahnja
|
|
Pollachius virens
|
Saj
|
|
Scomber scombrus
|
Skuša
|
|
Scomber japonicus
|
Lokarda
|
|
Squalus acanthia
|
Trnež
|
|
Scyliorhinus spp.
|
Morske mačke
|
|
Sebastes spp.
|
Rdeči okuni
|
|
Merlangius merlangus
|
Mol
|
|
Molva spp.
|
Lengi
|
|
Engraulis spp.
|
Sardon
|
|
Merluccius merluccius
|
Oslič
|
|
Lophius spp.
|
Morske spaka
|
|
Sepia officinalis
|
Sipa
|
|
Rossia macrosoma
|
Velika sipica
|
|
Crangon crangon
|
Navadna peščena kozica
|
|
Pandalus borealis
|
Severna kozica
|
|
Solea spp.
|
Morski list
|
|
Cancer pagurus
|
Velika rakovica
|
|
Nephrops norvegicus
|
Škamp
|
|
Reinhardtius hippoglossoides
|
Grenlandska morska plošča
|
|
Merluccius
|
Osliči iz rodu
|
|
Dentex dentex
|
Zobatec
|
|
Pagellus
spp.
|
Riboni
|
|
(Xiphias gladius)
|
Mečarica
|
|
družina Pandalidae
|
Kozice
|
|
Sepia officinalis
|
Sipa
|
|
Rossia macrosoma
|
Velika sipica
|
|
Sepiola rondeleti
|
Sipica
|
|
Loligo spp.
|
Lignji
|
|
Ommastrephes sagittatus
|
Puščičasti ligenj
|
|
Octopus spp.
|
Hobotnice
|
|
Illex spp.
|
Kratkoplavuti lignji
|
|
Thunnus alalunga
|
Beli tun
|
|
Thunnus obesus
|
Velikooki tun
|
|
Thunnus albacares
|
Rumenoplavuti tun
|
|
Katsuwonus pelamis
|
Črtasti tun
|
|
Thunnus thynnus
|
Tun
|
|
Microstomus kitt
|
Rdeči jezik
|
|
Thunnus thynnus
|
Tun
|
|
Pollachius pollachius
|
Polak
|
|
Brama spp.
|
Kostanjevka
|
|
Micromesistius poutassou
|
Sinji mol
|
|
Trisopterus luscus
|
Francoski molič
|
|
Trisopterus minutus
|
Molič
|
|
Boops boops
|
Bukva
|
|
Spicara smaris
|
Girica
|
|
Conger conger
|
Ugor
|
|
Trigla spp.
|
Krulec
|
|
Trachurus spp.
|
Šnjur
|
|
Mugil spp.
|
Cipelj
|
|
Raja spp.
|
Raža
|
|
Lepidopus caudatus
|
Morski meč
|
|
Aphanopus carbo
|
Črni morski meč
|
|
Pecten maximus
|
Grebenasta pokrovača
|
|
Buccinum undatum
|
Valovita blatarka
|
|
Mullus surmuletus
|
Progasti bradač
|
|
Mullus barbutus
|
Bradač
|
|
Sarda sarda
|
Palamida
|
|
Sarda chiliensis),
|
Vzhodno pacifiška palamida
|
|
Sarda orientalis
|
Črtasta palamida
|
|
Euthynnus alletteratus
|
Pegasti tun
|
|
Euthynnus affinis
|
Vzhodni pegasti tun
|
|
Euthynnus lineatus
|
Črni tun
|
|
Auxis thazard
|
Fregatni trupec
|
|
Auxis rochei
|
Trupec
|
|
Spondyliosoma cantharus
|
Kantar
|
|
Cyprinus carpio
|
Krap
|
|
Ctenopharyngodon idella
|
Beli amur
|
|
Hypophthalmichthys nobilis
|
Sivi tolstolobik
|
|
Hypophtalmichthyer moltrix
|
Srebrni tolstolobik
|
|
Salmo salar
|
Atlantski losos
|
|
Salmo trutta
|
Postrv
|
|
Oncorhynchus mykiss
|
Amerikanka
|
|
Anguilla anguilla
|
Jegulja
|
|
Sparus aurata
|
Orada
|
|
Dicentrarchus labrax
|
Brancin
|
|
Psetta maxima
|
Romb
|
|
Ostrea edulis
|
Ostriga japonska
|
|
Crassostrea gigas
|
Koritasta ostriga
|
|
Mytilus spp.
|
Klapavice
|
|
Tapes spp.
|
Venerice iz rodu Tapes
|
|
Veneridae
|
Venerice
|
|
Mercenaria mercenaria
|
Trda ladinka
|
|
Ruditapes decussatus
|
Brazdasta ladinka
|
|
Ruditapes philippinarum
|
Filipinska ladinka
|
