Na podlagi 1. člena in prvega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00) in 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 16. in 24. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01 in 25/02) je Občinski svet občine Žalec na seji dne 3. oktobra 2002 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 21/90, 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99 in 28/99) in spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za območje Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99 in 98/00).
Tekstualni in grafični del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za območje Občine Žalec (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni in srednjeročni plan) se spremenita in dopolnita s sestavinami, ki so navedene v členih tega odloka.
Vsebina sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana se nanaša na:
– uskladitev z novimi (razširjenimi) obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije za področja energetike, prometa in zvez, vodnega gospodarstva, poselitve, kulturne dediščine in naravnih vrednot,
– uskladitev z dodatnimi izhodišči in vsebinami upravljavcev prostora za področja gozdarstva, urejanja kmetijskih zemljišč, vodnega gospodarstva, prometne, komunalne in energetske zasnove, za zasnovo območij za obrambo in zaščito ter za področje sprejete prostorske dokumentacije,
– spremembe mej ureditvenih območij naselij na pobudo občine, fizičnih in pravnih oseb za potrebe poselitve in kmetijskih dejavnosti – gradnja in ureditve na kvalitetnih in manj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih, skladno z izdelanimi strokovnimi podlagami za področje poselitve za naselja Šempeter v Savinjski dolini, Petrovče in Griže z vplivnimi območji ter v manjšem številu skladno le z gradivom za izvzem površin iz območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč,
– dopolnitev s programskimi zasnovami za 18 območij za področje poselitve, predelovalnih dejavnosti, mineralnih surovin, trgovine, prometa, poslovnih storitev ter skupnih in osebnih storitev.

Sestavni del sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Žalec je naslednje gradivo, ki je ustrezno dopolnjeno in spremenjeno:
– kartografski del v merilu 1: 25 000:
1 Zasnova kmetijstva, gozdarstva in območij poselitve
2 Zasnova vodnih virov in vodnogospodarske ureditve
2a Vodnogospodarske omejitve v prostoru
3 Zasnova oskrbe z vodo
4 Zasnova mineralnih surovin
5 Zasnova ohranjanja naravnih vrednot
5a Zasnova varstva kulturne dediščine
6 Zasnova rekreacije v naravnem okolju
7 Zasnova sanacij
7a Zasnova sanacij onesnaženega okolja
8 Zasnova poselitve in zasnova funkcij naselij v omrežju naselij
9 Zasnova prometnega omrežja
9a Zasnova kolesarskega omrežja
10 Zasnova omrežja zvez
11 Zasnova energetskega omrežja
12 Zasnova načinov urejanja prostora
13 Zasnova osnovne rabe prostora
14 Zasnova območij za potrebe obrambe ter zaščite in reševanja
– kartografska dokumentacija na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000:
– namenska raba in načini urejanja prostora
– Programske zasnove s tekstualnim in grafičnim delom ter predhodno pridobljenimi pogoji in mnenji za:

Strokovne podlage s tekstualnim in grafičnim delom ter predhodno pridobljenimi pogoji in mnenji za:

V točki 6.1.1. »Kmetijska zemljišča« se za tretjim odstavkom dodajo nov četrti, peti in šesti odstavek, ki glasijo:
»Po računalniški izmeri skeniranih kart PKN5 leta 1999 je izmerjena velikost Občine Žalec 11.719,74 ha, od tega merijo kmetijska zemljišča 5.697,90 ha oziroma predstavljajo 48,62% celotnega območja občine. V najboljša kmetijska zemljišča je razvrščenih 4.070,23 ha, v območje drugih kmetijskih zemljišč pa 1.627,67 ha. Najboljša kmetijska zemljišča so opredeljena predvsem v osrednjem delu občine oziroma v dolinskem delu reke Savinje in njenih pritokov. V ostalem gričevnatem delu občine prevladujejo zemljišča razvrščena v druga kmetijska zemljišča.
Sprememba kmetijskih zemljišč v stavbna obsega skupno 81,03 ha, od tega 44,94 ha »najboljših kmetijskih zemljišč« in 36,09 ha »drugih kmetijskih zemljišč«. V Občini Žalec so za potrebe poselitve opredeljene širitve ureditvenih območij naselij pretežno na slabših kmetijskih zemljiščih, izjema so le predlagane širitve za kompleksno gradnjo, za katera so izdelane programske zasnove.
Zaradi predvidenih posegov v prostor in popravkov gozdne meje se spremeni razmerje površin kmetijskih in gozdnih zemljišč tako, da se površina »najboljših kmetijskih zemljišč« zmanjša za 47,10 ha, površina »drugih kmetijskih zemljišč« za 51,48 ha ter gozdnih zemljišč za 1,15 ha.«
V isti točki se za šestim odstavkom besedila z naslovom »Agrooperacije« vstavi nov sedmi odstavek, ki glasi:
»Agromelioracije so predvidene na območjih: Zahom 1, Zahom 2, Galicija 1, Galicija 2, Galicija 3, Galicija 4, Galicija 5, Podkraj 1, Podkraj 2, Podkraj 3, Migojnice 1, Migojnice 2, Mirosan, Steblovnik, Pongrac, Pod Martjaki, Zavrte-Kale, Podkraj 4, Gotoveljski Zalog, Plevna, Zaloška gorica, Grmovje in Kasaze-Liboje. Komasacije so predvidene na vseh območjih, ki so predvidena hkrati tudi za osuševanje. Na predvidenih območjih agromelioracij, osuševanja, namakanja in komasacij je potrebno predhodno pridobiti naravovarstvene smernice in kulturnovarstvene pogoje v primeru če posegajo na varovana območja kulturne dediščine.«

V točki 6.1.2. »Gozdovi« se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki glasi:
»Znotraj novih meja občine in po računalniški izmeri skeniranih kart PKN5 leta 1999 je izmerjena velikost, ki jo zavzemajo gozdovi 4.949,80 ha, oziroma predstavljajo 42,23% celotnega območja občine.«
V isti točki se za tretjim odstavkom vstavita novi četrti in peti odstavek (sedanji četrti pa postane šesti odstavek), ki glasi:
»V Občini Žalec je za vse posege v gozd in gozdni prostor, na zemljišča v zaraščanju, na gozdno infrastrukturo, za posamično gozdno drevje v kmetijski krajini in obrečne pasove drevja potrebno predhodno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Zaradi majhnega dela gozda v nižinskem delu občine se naj predvidijo tudi pogozditve kmetijskih površin z gozdom. Predvidi naj se ohranitev prostostoječih gozdnih dreves, omejkov in grmišč v kmetijski krajini, saj zaradi neznatnega obsega niso evidentirani. Pri novih zasaditvah se naj vzpostavi mreža gozdnih biotopov v maksimalni oddaljenosti 400 do 500 metrov v celotnem nižinskem delu občine. Zaradi velikega deleža gozda v hribovitem obrobju občine je prepovedano pogozdovanje kmetijskih zemljišč, potrebno je vzdrževati travniške površine kot sredstvo za vzdrževanje kulturne krajine.
Zaradi popravkov gozdne meje (uskladitev gozdnega roba v naravi, delno tudi zaraščanje oziroma krčitve, ki so se izvršile v preteklih letih) se iz območja »najboljših kmetijskih zemljišč« prerazvršča v gozd 2,16 ha, iz območja »drugih kmetijskih zemljišč« 15,64 ha in iz gozda v »druga kmetijska zemljišča« 0,25 ha. Zaradi novih stavbnih zemljišč se gozdna površina zmanjša za 16,40 ha.«

V točki 6.1.3. »Vodni viri« se za drugim odstavkom dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»Na območju Občine Žalec so z odloki zavarovana vodovarstvena območja vodnih virov v Levcu (Uradni list SRS, št. 1/83), v Vrbju (Uradni list RS, št. 57/93) in v Rojah pri Šempetru (Uradni list RS, št. 6/02). V odlokih so predpisani varstveni ukrepi za izključno oziroma omejeno rabo za: najožji varstveni pas, ožji varstveni pas – cona (1), širši varstveni pas – cona (2) in za vplivno varstveno območje – cona (3).
Varovanje kvalitete virov pitne vode
– Na vplivnih območjih virov pitne vode je dovoljeno razvijati le tiste gospodarske dejavnosti, ki ne onesnažujejo vode, tal, zraka ali kvarno vplivajo na vodni režim ali obvodni prostor.
– Gospodarske dejavnosti, ki pri proizvodnji uporabljajo tehnološke vode, je potrebno usmerjati v zaprte sisteme – krogotoke.
– Za vse take dejavnosti, ki bi poslabšale kvaliteto bivalnega ali naravnega okolja, je potrebno predhodno v skladu z »Uredbo o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje« (Uradni list RS, št. 66/96, 12/00, 83/02) opraviti presojo vplivov na okolje.
Ravnanje z vodnimi viri
Na območju Občine Žalec se nahajajo zajeti in nezajeti vodni viri. Z zajetimi vodnimi viri upravlja upravljalec vodovoda, ki mu je podeljena koncesija.
– Za zajete vodne vire, katerih varovanje je opredeljeno z izdelanimi strokovnimi podlagami in na osnovi le-teh s sprejetimi odloki, je potrebno rabo prostora in dejavnosti na vplivnem območju vodnih virov prilagoditi določilom odlokov o varovanju vodnih virov.
– Za vse tiste vodne vire, ki se že izkoriščajo, njihovo varovanje pa ni predpisano z odlokom, je potrebno izdelati strokovne podlage za določitev varstvenih pasov vodnih virov ter sprejeti odloke o varovanju vodnih virov. Do sprejetja le-teh pa je potrebno omejiti dejavnosti, ki bi lahko poslabšale kvaliteto vode na območju vodnih virov.
– Za vse nezajete vodne vire je potrebno izdelati kataster vodnih virov, s katerim bo ugotovljena zmogljivost vodnih virov, kvaliteta, pregled nad lokacijami in možen transport do posameznih uporabnikov. Vse nezajete vodne vire, ki so pomembni za oskrbo s pitno vodo, je potrebno zavarovati pred onesnaženjem.
– Za koriščenje vodnega vira na območju druge občine za potrebe Občine Žalec in obratno, mora biti med občinama sklenjen pisni dogovor o razdelitvi vodnih virov, kakor tudi o materialni odgovornosti.«

V točki 6.1.4. »Rudnine« se prvi odstavek besedila z naslovom »Apnenec in dolomit« spremeni tako, da v celoti na novo glasi:
»V kamnolomu Liboje zahodno od ceste Liboje–Petrovče znašajo bilančne zaloge apnenca in dolomita v pridobivalnem prostoru 1.043.750 m3 v okviru izdanih dovoljenj. Območje je namenjeno za izvajanje rudarskih del oziroma pridobivanje mineralne surovine (apnenca in dolomita). Predvidena je sprotna in končna sanacija območja pridobivalnega prostora po končanem izkoriščanju ter sanacija gozdnih robov in preureditev dovozov do pridobivalnega prostora z ustreznim zasukom etaž, s ciljem končne sanacije začetnega območja pridobivanja.«
V isti točki se na koncu besedila doda nov odstavek, ki glasi:
»Za eventualne delujoče kamnolome si morajo lastniki zemljišča kamnoloma pridobiti za izkoriščanje vsa predpisana dovoljenja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi. V dokumentaciji za pridobitev dovoljenj morajo biti opredeljeni predvsem način ter trajanje pridobivanja mineralnih surovin z obveznostjo sprotne sanacije in določitve roka končne sanacije pridobivalnega oziroma celotnega prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma.«

V točki 6.1.5. »Naravna in kulturna dediščina« se črtata besedili z naslovom »Naravna dediščina« in »Kulturna dediščina« in nadomestita z novim besedilom, ki glasi:
»Naravne vrednote na območju Občine Žalec
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije je opredeljeno območje naravne vrednote:
– Krajinski park Ponikovski kras,
– predlog za Krajinski park Mrzlica,
– naravni spomenik Kamnita hiša,
– naravni spomenik Jama Pekel z dolino Peklenščice.
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občine Žalec (ZVNKD Celje, naravovarstvene smernice, št. 02-2425/21-98/00-MP, maj 2000).
Na območju občine je opredeljenih skupno 41 naravnih vrednot:
– območja naravnih spomenikov: 14 območij in objektov,
– območja naravnih vrednot: 26 območij in objektov,
– območja naravnega rezervata: 1 območje.
Kulturna dediščina na območju Občine Žalec
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine (ZVNKD Celje, november 2000, št. elaborata NC 562/00).
Po zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) se ob samem objektu dediščine varuje tudi njegova neposredna okolica. To je območje, katerega varstvo zagotavlja funkcionalno integriteto varovane kulturne dediščine ter je identično z območjem enote dediščine v registru dediščine. Poleg tega se varuje tudi vplivno območje kulturne dediščine, to je ves tisti prostor, kjer lahko pojavi (posegi), ki so povezani z drugimi dejavnostmi v prostoru, vplivajo na dediščino. Ti vplivi imajo lahko negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo na materialno substanco varovane dediščine.
Pooblaščeni zavod za varstvo nepremične kulturne dediščine izda za posege na vseh varovanih območjih skladno z zakonom o varstvu kulturne dediščine ustrezne kulturnovarstvene akte. Te akte izdaja za gradnjo in rekonstrukcijo obstoječih objektov in tudi za izvajanje tistih del, ki se ne štejejo za gradnjo, vendar pa je potrebno zanje pridobiti odločbo o priglasitvi del.
Kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije so opredeljene naslednje enote pomembnejše kulturne dediščine:
– Žalec–Mestno jedro (EŠD 892),
– Šempeter v Savinjski dolini–Nekropola (EŠD 1053),
– Petrovče–Cerkev Marijinega obiskanja (EŠD 510),
– Žalec-Rojstna hiša Rista Savina (EŠD 893).
Kot kulturna dediščina so opredeljeni:
– kulturna krajina: Loke, Spodnja Ponikva in Marof,
– naselbinska dediščina: Arja vas, Petrovče, Ponikva pri Žalcu, Šempeter v Savinjski dolini, Žalec–Mestno jedro,
– arheološka dediščina: 15 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
– sakralna stavbna dediščina: 23 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
– profana stavbna dediščina: 83 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
– profana stavbna dediščina – etnološka dediščina: 40 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov,
– memorialna dediščina: 12 objektov in območij,
– vrtnoarhitekturna dediščina: 1 objekt kulturnega spomenika.«

V točki 6.4.2. »Zasnova poselitve« se za drugim odstavkom besedila z naslovom »Zasnova namenske rabe prostora« vstavita nov tretji in četrti odstavek (sedanji tretji pa postane peti odstavek), ki glasita:
»V planskih aktih Očine Žalec je v letu 1999 določenih 112 ureditvenih območjih naselij, ki po računalniški izmeri skeniranih kart PKN5 zavzemajo 813,3 ha površine oziroma predstavljajo 6,93% celotnega območja občine. Dolgoročni in srednjeročni plan – dopolnitev 2000 opredeljujeta dodatne površine za poselitev (skladno z izdelanimi programskimi zasnovami za kompleksne posege) v navezavi na obstoječa stavbna zemljišča in ureditvena območja naselij, predvidena so 3 nova ureditvena območja in 15 razširitev obstoječih ureditvenih območij.«
Z dolgoročnim planom so opredeljena ureditvena območja vsem naseljem v občini z namenom, da se vsa poselitev (razen izjem določenih z zakonom) usmerja na ta območja. Dolgoročni in srednjeročni plan – dopolnitev 2000 opredeljujeta dodatne površine za poselitev v navezavi na obstoječa stavbna zemljišča in ureditvena območja naselij na pretežno slabših kmetijskih zemljiščih. Na najboljša kmetijska zemljišča se posega le s kompleksnimi in delno s posamičnimi posegi pretežno v zvezi s širitvami ureditvenih mej lokalnih oskrbnih središč. Pri vseh ostalih ruralnih naseljih so predvidene le minimalne spremembe mej obstoječih ureditvenih območij zaradi manjših potreb in zaradi varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter naravne in kulturne dediščine.«
V isti točki se na koncu prvotnega tretjega odstavka (sedanjega petega odstavka) besedila z naslovom »Zasnova namenske rabe prostora« doda nov stavek, ki glasi:
»Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen v primerih za potrebe kmetijskih dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij.«

V točki 6.4.3. »Zasnova infrastrukturnega omrežja« se na koncu besedila z naslovom »oskrba z vodo« doda novo besedilo, ki glasi:
»Oskrba z vodo – dopolnitev v letu 2000
a) Stanje vodovodnega omrežja:
Preko osrednjega dela Občine Žalec poteka vzporedno z reko Savinjo na njeni severni strani magistralni vodovod, ki je obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije.
Posamezna naselja se s pitno vodo oskrbujejo iz primarnega vodovoda ali iz lokalnih vodovodnih omrežij.
Izdelati je potrebno hidrogeološke raziskave in analize za zajemanje dodatnih količin pitne vode. Vodovarstvena območja je potrebno na osnovi izdelanih strokovnih podlag in odlokov zaščititi ter izvajati vodovarstvene ukrepe za zajete in perspektivne vodne vire.
b) Predvideno vodovodno omrežje:
V dolgoročnem obdobju bo za zagotavljanje nemotene oskrbe naselij s pitno vodo v Občini Žalec, oziroma posameznih območij ali objektov, potrebna sočasna izvedba investicij z vidika izgradnje novih cevovodov, zajema dodatnih vodnih virov, rezervoarjev, črpališč ter obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu večanja profilov cevovodov ter zamenjave dotrajanih materialov. Predvidene so naslednje investicije:
– zajem dodatnih količin pitne vode v Vrbju, Podlogu, Rojah, Grižah ter lokacijah povzetih iz analiz hidroloških raziskav,
– rekonstrukcija vodovoda NL DN 400 v Žalcu (transportni cevovod ob obvoznici),
– izgradnja rezervoarja Plevno (dograditev dodatne akumulacije),
– izgradnja vodovoda Podkraj–Stebovnik,
– rekonstrukcija črpališča Grmovje,
– izgradnja rezervoarja Zabukovica,
– izgradnja klorirne postaje Zabukovica,
– rekonstrukcija vodovoda Griže–Zabukovica,
– izgradnja vodovoda Zabukovica (Britne sele)–rezervoar Griže,
– rekonstrukcija vodovoda Šempeter–Podlog (delno),
– izgradnja črpališča Podlog (II. faza),
– izgradnja vodovoda črpališče Podlog–Jedrt,
– izgradnja vodovoda rezervoar Plevno–Gotovlje,
– rekonstrukcija vodovoda Roje–Vrbje,
– izgradnja cevovoda za dovod vode za potrebe ZN Arnovski gozd,
– izgradnja rezervoarja Košnica,
– izgradnja vodovoda Brnica,
– izgradnja rezervoarja Liboje,
– izgradnja rezervoarja Kurja vas,
– izgradnja rezervoarja Migojnice s povezovalnim cevovodom do rezervoarja Griže,
– izgradnja novih in rekonstrukcija sekundarnih cevovodov ter obnova obstoječega omrežja v smislu večanja profilov in zamenjave azbestno cementnih cevi v naseljih, kjer se gradi javna kanalizacija in plinovod (Žalec, Gotovlje, Šempeter, Petrovče, Ložnica in Arja vas),
– rekonstrukcija vodovoda rezervoar Plevno–črpališče Grmovje,
– rekonstrukcija vodovoda Velika Pirešica–Gorca,
– obveznost sprejetja odlokov za zaščito vodovarstvenih pasov vodnih virov ter varovanja ustreznega varstvenega režima za zajetja (Zajetje Ramšak–2 vira, Švarc I., Švarc II., vrtina Liboje LI 1, vrtina Liboje LI 2, Kapla, Jedrt I., Gabršek, Štarkel, Matijevec, vrtina Griže–V-GR 1, Istaje, Ponikva, črpališče Vrbje, črpališče Vrbje–vrtina V-80),
– rekonstrukcija oziroma sanacija lokalnih vodovodov z zagotovitvijo nadzora nad kvaliteto pitne vode (Liboje, Brnica, Zavrh, Hom, Železno, Galicija, Hramše, Slovenski dol, Zabukovica, Velika Hosta, Britne Sele, Zahom, Pernovo, Železno–Akle).«

V točki 6.4.3. »Zasnova infrastrukturnega omrežja« se na koncu besedila z naslovom »odvajanje in čiščenje odpadnih vod« doda novo besedilo, ki glasi:
»Odvajanje in čiščenje odpadnih vod – dopolnitev v letu 2000
a) Stanje kanalizacijskega omrežja:
Za odvajanje in čiščenje odpadnih in fekalnih vod je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v Žalcu, Šempetru, Škafarjevem hribu, Dobriši vasi, Arji vasi in centralna čistilna naprava Kasaze.
b) Predvideno kanalizacijsko omrežje:
V dolgoročnem obdobju bodo zgrajene manjše centralne čistilne naprave, kanalizacijski zbiralnik in primarno kanalizacijsko omrežje predvsem za vsa pomembnejša ureditvena območja naselij v občini. Predvidene so naslednje investicije:
– rekonstrukcija obstoječe kanalizacije v mestu Žalec po izdelani projektni dokumentaciji (Savinja projekt G.I.Z. Žalec, št. proj. 112/99, maj 2000),
– rekonstrukcija obstoječe kanalizacije na Ložnici z izgradnjo razbremenilnega objekta,
– izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v Gotovljah,
– izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije v Šempetru,
– graditev centralne čistilne naprave Kasaze s povečanjem zmogljivosti do 60.000 PE,
– izgradnja kanalizacije v Petrovčah,
– izgradnja kanalizacije v Arji vasi,
– izgradnja kanalizacije v Drešinji vasi (priključitev na celjsko javno kanalizacijsko omrežje),
– izgradnja kolektorja Z.N Arnovski gozd–Arja vas, z izgradnjo sekundarne kanalizacije v industrijski coni na Ložnici,
– izgradnja razbremenilnika odpadne vode v Šempetru (Aero Šempeter),
– izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije Zabukovica–Griže–Migojnice,
– izgradnja primarne in sekundarne kanalizacije Liboje–Kasaze,
– izgradnja kanalizacije v Galiciji s čistilno napravo 650PE,
– izgradnja kanalizacije v Veliki Pirešici s čistilno napravo 1400PE,
– izgradnja kanalizacije Šempeter–Zg. Grušovlje,
– izgradnja kanalizacije Gotovlje–Podlog in Gotovlje–Jedrt.
c) Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod:
– Predvideti je dograditev centralne čistilne naprave Kasaze–izgradnja II. faze.
– Dograjevati je potrebno obstoječi kanalizacijski sistem s priključitvijo na čistilno napravo Kasaze.
– Iz objektov, ki bodo zgrajeni na območjih, kjer so že zgrajeni kanalizacijski sistemi ali so območja v bližini teh sistemov, je potrebno odpadne in sanitarne vode odvajati v kanalizacijski sistem v skladu s pogoji upravljavca kanalizacije in čistilne naprave.
– Na območju razpršene gradnje, kjer se nahajajo večje skupine objektov ali so ti načrtovani in jih ne bo možno priključiti na centralni kanalizacijski sistem, obremenitev odplak pa že sedaj oziroma vključno z novimi objekti presega 50PE, je potrebno čiščenje odplak urediti skupno. Na takih območjih je obvezna izgradnja manjših čistilnih naprav, na katere je priključiti obstoječe in nove objekte. Gradnja greznic z odvodom fekalnih odpadnih vod v ponikovalnico ali odprte odpadne jarke, ni dovoljena. V površinske odvodnike ali ponikovalnico je odvajati samo čiste meteorne in zaledne vode. Onesnažene meteorne vode je potrebno odvajati preko lovilcev olj, tehnološke vode pa predhodno prečistiti.
– V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96). Na čistilnih napravah je odplake potrebno očistiti do te mere, da bodo parametri pred izpustom iz čistilne naprave v površinski odvodnik ustrezali določilom uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96).
– Odplake iz objektov (stanovanjskih, gostinskih ali gospodarskih) na območju razpršene gradnje, kjer skupna obremenitev ne presega 50PE, je potrebno odvajati v ustrezno dimenzionirane greznice brez iztoka. Praznjenje greznice in odvoz greznične vsebine mora biti pogodbeno urejeno s pristojno komunalno organizacijo.
– Na kmetijah je potrebno urediti gnojišča ter jame za gnojnico ali gnojevko v skladu s predpisi. Odplak iz gospodarskih poslopij ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo in čistilno napravo. Raztros gnoja in gnojevke na kmetijske površine je izvajati v skladu z uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tal (Uradni list RS, št. 68/96).«

V točki 6.4.3. »Zasnova infrastrukturnega omrežja« se črta prva alinea prvega odstavka besedila z naslovom »promet« in nadomesti z novo alineo, ki glasi:
»– Skladno z obveznimi izhodišči dolgoročnega plana Republike Slovenije in Nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture je predvidena elektrifikacija železniške proge Celje–Velenje.«
V isti točki se za osmim odstavkom besedila z naslovom »promet« doda novo besedilo, ki glasi:
»Zasnova prometnega omrežja – dopolnitev v letu 2000
a) Cestno omrežje:
Območje Občine Žalec, katere meje so bile določene leta 1999, prečka naslednje državno cestno omrežje, ki je obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije:
– avtocesta A1 Šentilj–Koper,
– glavna cesta GI-4 Velenje–Arja vas,
– glavna cesta GI-5 Arja vas–Celje in
– regionalna cesta RII-447 Arja vas–Žalec–Šempeter.
Občinske javne ceste so opredeljene z odlokom o kategorizaciji javnih cest v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 88/99). Na območju občine je 34 lokalnih cest in 134 javnih poti.
Na cestnem omrežju so predvideni naslednji posegi:
– v okviru izgradnje avtocestnega priključka Celje–zahod, povezovalne ceste in oskrbnega centra Lopata je na skrajnem vzhodnem robu Občine Žalec predvidena gradnja krajšega odseka južnega dela avtocestnega priključka, ki je namenjen izhodu motornih vozil iz avtoceste Celje–Arja vas za smer Celje in Galicija (Uradni list RS, št. 114/00),
– rekonstrukcija glavne ceste G1-5/0286 Arja vas-Celje skozi naselje Levec,
– rekonstrukcija regionalne ceste RII-447 skozi naselje Šempeter,
– predvidena je priključno povezovalna cesta, ki bo potekala od obstoječega križišča na regionalni cesti RII-447 (odcep proti Polzeli) do industrijskega območja Aero,
– modernizacija občinskega cestnega omrežja na odsekih, ki skladno z zakonom o javnih cestah nimajo ustreznih elementov.
Skladno z republiškimi izhodišči je predvidena ureditev daljinske kolesarske povezave ob regionalni cesti RII-447 in glavne kolesarske povezave od Šempetra proti Zgornjim Grušovljam.
b) Zračni promet:
V Občini Žalec ni registriranega športnega letališča, v občino posega le vplivno območje letališča Levec, ki pa se nahaja v Mestni občini Celje.«

V točki 6.4.3. »Zasnova infrastrukturnega omrežja« se na koncu besedila z naslovom »Usmeritve in zasnova ptt omrežja« doda nov odstavek, ki glasi:
»Na območju Občine Žalec se nahajajo obstoječe telefonske centrale tipa PX in LC ter telekomunikacijsko medkrajevno omrežje simetričnih in optičnih telekomunikacijskih kablov. Z dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega plana v letu 2000 je predvidena rekonstrukcija obstoječega telekomunikacijskega omrežja in izgradnja novega skladno s potrebami.«

V točki 6.4.3. »Zasnova infrastrukturnega omrežja« se na koncu besedila z naslovom »elektroenergetsko omrežje« doda novo besedilo, ki glasi:
»Elektroprenosno omrežje – dopolnitev v letu 2000
Na območju Občine Žalec obsega elektroenergetska infrastruktura skladno z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za razdeljevanje električne energije (daljnovodi, razdelilne postaje) naslednje objekte:
obstoječi objekti:
– RTP 400/220/110/20 kV Podlog,
– DV 1x400 kV Šoštanj–Podlog (D-413),
– DV 1x400 kV Podlog–Beričevo (D-414),
– DV 1x400 kV Mihovce- Podlog (D-412),
– DV 1x220 kV Šoštanj–Podlog (D-212),
– DV 1x220 kV Podlog–Beričevo (D-214),
– DV 1x220 kV Cirkovce–Podlog (D-211),
– DV 1x220 kV Podlog–Obersielach (A) (D-213),
– DV 1x110 kV Podlog–Mozirje (D-1179),
– DV 1x110 kV Podlog-Laško (D-1019),
– DV 1x110 kV Podlog–Lava (D-1064),
– DV 2x110 kV Podlog–Lipa (Štore) (D-1101),
– DV 1x110 kV Šoštanj–Podlog (1) (D-1014),
– DV 1x110 kV Šoštanj–Podlog (2) (D-1015).
predvideni objekti:
– RTP 400/220/110/20 kV Podlog, rekonstrukcija,
– RTP 110/20 kV Žalec, novogradnja,
– DV 2x400 kV Beričevo–Podlog, novogradnja (D-429),
– DV 2x400 kV Šoštanj–Podlog, novogradnja (D-424),
– DV 2x400 kV Mihovce–Podlog, novogradnja (D-428),
– DV 2x400 kV Podlog–Celje (varianta za DV Podlog–Mihovce), novogradnja (D-422),
– DV 2x110 kV Celje–Medlog–Žalec, novogradnja (D-1129),
– DV 2x110 kV vzankanje RTP Žalec (D-1119/1).
Varovalni koridorji daljnovodov znašajo:
– 400 kV–2x25m = 50m
– 220 kV–2x20m = 40m
– 110 kV–2x15m = 30m
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno pridobiti pisno soglasje upravljalca daljnovoda. Za vse objekte (novogradnje, prizidke, nadzidave), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti velikosti elektromagnetnega polja, kot to določa veljavna uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št.70/96).«

V točki 6.4.3. »Zasnova infrastrukturnega omrežja« se na koncu besedila z naslovom »plinovodno omrežje« doda novo besedilo, ki glasi:
»Plinovod – dopolnitev v letu 2000
Preko območja Občine Žalec potekajo obstoječi plinovodi, ki so obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije:
obstoječi odseki:
– M2, MMRP Rogatec–RMRP Vodice (premer 400mm, tlak 50 bar),
– R 24 (od m2 v km 47+908 – MRP Ravne, premer 200mm, tlak 50 bar),
– R 25 B (od R 25 v km 0+002 – MRP Šempeter v Savinjski dolini, premer 100mm, tlak 50 bar),
– R 23 A (od M2 v km 45+200 – MRP Žalec, premer 100mm, tlak 50 bar),
predvideni odseki (tlak nad 16 bar):
– visokotlačni plinovod Podlog–Podkraj.
Nadzorovani pas visokotlačnega plinovoda (tlak nad 16 bar) znaša:
– 2x100m – obvezno pridobivanje soglasij upravljalca pri vseh gradbenih posegih.
Oskrba z zemeljskim plinom je že izvedena v vseh večjih naseljih občine, predvidena pa je še gradnja plinovoda na območju Arnovskega gozda, Podloga, severnega dela KS Šempeter, Ložnice in Škafarjevega hriba.«

V točki 6.4.4. »Zasnova vodnogospodarskih ureditev« se za četrtim odstavkom besedila z naslovom »zbiralniki vode« dodata novi peti in šesti odstavek, ki glasita:
»Na območju Občine Žalec, katere meje so bile določene leta 1999, je na na povodju Ložnice skladno z obveznimi izhodišči prostorskih planov Republike Slovenije opredeljena izvedba dveh zadrževalnikov:
– zadrževalnika Vršce, ki v celoti leži na območju Občine Žalec in
– pregradnega dela in dela ojezeritve zadrževalnika Trnava.
Namembnost zadrževalnikov je večnamenska, in sicer:
– zadrževanje visokih vod Vršce in Trnave in
– pokrivanje predvidenih potreb po vodi za namakanje, industrijo in biološki minimum potoka Ložnica.«

V točki 6.4.4. »Zasnova vodnogospodarskih ureditev« se na koncu besedila z naslovom »Urejanje vodotokov – regulacije« doda novo besedilo, ki glasi:
»Urejanje vodotokov in površin ob vodotokih – dopolnitev v letu 2000
a) Stanje in splošne usmeritve:
Čez območje Občine Žalec v smeri zahod-vzhod teče vodotok Savinja s Podvinsko-Žalsko Strugo in Ložnica. S severne strani se v Ložnico izlivajo Trnava, Vršca, Pirešica z razbremenilnim kanalom, z južne strani območja pa v Savinjo pritečejo Libojska Bistrica, Artišnica in Zibika.
Na nižinskem delu med železniško progo Celje–Velenje in zahodno od Gotovelj je bilo v 60 letih zgrajenih več melioracijskih odvodnikov, ki se nad Gotovljami izlivajo v Ložnico. V Gotovljah se kot arteški izvir pojavi potok Godomlja, ki se pred mostom čez Ložnico izliva v potok Ložnica.
V preteklosti je bila izvedena regulacija Savinje (do leta 1930), kasneje je bila zgrajena (do leta 1930) Podvinsko žalska struga kot energetski kanal, po letu 1950 pa se je pričelo z izvajanjem regulacije Ložnice in sicer skoraj na celotnem območju Občine Žalec. Sledila je Pirešica z razbremenilnikom, Godomlja, v 60 letih pa so bili v sklopu izvedbe melioracij izvedeni melioracijski odvodniki. Izvajali so se tudi krajši odseki regulacij na potokih Libojska Bistrica, Artišnica ter Zibika. Po letu 1980 je bila zgrajena drča nad izlivom Bolske in kasneje še drča niže Šeškega mostu, ki pa se nahaja izven Občine Žalec.
V Občini Žalec ni ustrezno poplavno varovanih površin, kar je bilo evidentirano ob poplavah leta 1990 in leta 1998. V letu 1990 je bilo poplavljenih 1599 ha zemljišč, v letu 1998 pa 1388 ha zemljišč.
Vodnogospodarska dejavnost bo usmerjena v skrb za zmanjšanje poplavne ogroženosti urbanih površin in infrastrukture, ustrezno nadaljnjo rabo prostora, odvisno od vodnega režima, v skrb za ohranitev količin in kakovosti površinskih in podzemnih voda ter v racionalno rabo še neizrabljenih vodnih virov. Varovati je potrebno količino in kakovost vode v vseh pojavnih oblikah ter vodni in obvodni prostor in pri tem upoštevati naravne zakonitosti vodnega režima. Zagotovljeno mora biti ustrezno vzdrževanje vodnogospodarske infrastrukture ter skrb za ustrezno rabo vodnih zemljišč in primerno vzdrževanje naravnih vodotokov. Izvesti bo potrebno protipoplavne ukrepe, ki se delijo na ukrepe lokalnega in širšega značaja.
b) Planirane vodnogospodarske ureditve:
Na osnovi planskega gradiva vodnega gospodarstva so na območju Občine Žalec planirane vodnogospodarske ureditve, ki zagotavljajo večjo poplavno varnost ter vzdrževalna dela na porušenih vodnih objektih in izvedba interventnih posegov v strugo Savinje, Ložnice in njunih pritokih kot posledica neurij leta 1990 in 1998. Za poseganje v prostor veljajo iz vidika vodnega gospodarstva naslednje usmeritve:
– Na povodju Savinje je na območju Občine Žalec predvideno izvajanje ukrepov za pridobitev novih inundacijskih površin z izgradnjo zaščitnih nasipov na levem bregu Savinje od Grobelj do Levca.
– Od Levca do Zg. Grušovelj je na Ložnici predvideno izvajanje ukrepov za pridobitev novih inundacijskih površin z varovalnimi nasipi za povečanje poplavne varnosti urbanih površin.
– V največji možni meri je potrebno ohranjati naravni videz površinskih vodotokov in obvodnega prostora, zato čisti regulacijski ukrepi niso dovoljeni in ne predvideni.
– Izvajala se bo lokalna, protierozijska zaščita strug potokov ter sanacija poškodb s sonaravnimi materiali.
– Na hudourniških potokih (Libojska Bistrica, Artišnica) je skrbeti za zadrževanje prodnih nanosov z izgradnjo primernih zaplavnih pregrad, ki bodo locirane v zgornjih tokovih potokov. Plavine se bodo kontrolirano eksploatirale na ustrezne deponije.
– Na Savinji je potrebno skrbeti za redno vzdrževanje pretočnega profila z odstranjevanjem plavin na za to določena mesta.
c) Kmetijske površine:
Kmetijske površine ob vodotokih je potrebno varovati le na 10-letno poplavno varnost, medtem ko morajo biti urbane površine varovane na 100-letno poplavno varnost.
Za preprečitev nastanka erozijskih žarišč na pribrežnih zemljiščih morajo biti vse kmetijske površine, ki se intenzivno izkoriščajo od zgornjega roba brežine ali od vznožja nasipa Savinje in Ložnice, oddaljene vsaj 10 metrov, od ostalih strug potokov pa vsaj 5 metrov. Pas ob vodotokih mora biti travnat ali drugače utrjen.
Površine, ki niso primerne za intenzivno kmetijstvo ali urbanizacijo, je nameniti za zadrževanje visokih vod (suhi zadrževalniki).
d) Raba vode:
Na območju Občine Žalec se voda iz površinskih odvodnikov in podtalja uporablja tudi za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in energetsko izrabo (MHE, žage, mlini).
Prvenstveno prednost ima raba vode za pitje in napajanje živine. Raba vode v druge namene (namakanje kmetijskih površin, za energetsko izrabo in za ribogojstvo) je dovoljena le takrat, ko so količine večje od ekološko sprejemljivega pretoka. Za rabo vode je treba pridobiti ustrezno soglasje oziroma dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor (Zakon o varstvu okolja, Uradni list RS, št. 32/93).
e) Poselitev:
– Novogradnje je potrebno prvenstveno usmerjati na poplavno varovana območja tako, da se z njimi ne posega na obvodne retenzijske površine, ki so pomembne za vzdrževanje visokovodnega režima vodotoka. Pomembno je tudi, da novogradnje ležijo izven obsežnejših erozijskih ter zaradi voda nestabilnih območij.
– Na območjih ob vodotokih, ki niso poplavna, gradnja objektov ter površinskih infrastrukturnih objektov v 10-metrskem pasu ob Savinji in 5-metrskem pasu ob ostalih manjših vodotokih ni dovoljena. Tak način rabe prostora omogoča nemoten dostop do vodnih korit, primerno vzdrževanje vodnega režima ter ohranitev rečnih in obrežnih ekosistemov ter obrežne krajine.
– Gradnja objektov na erozijskih in plazljivih območjih načeloma ni možna. Izjemoma je možna le ob pogoju predhodne sanacije območja.«

V točki 6.4.5. »Kakovost voda in zasnova sanacije voda« se na koncu besedila z naslovom »kakovost voda« doda novo besedilo, ki glasi:
»Kakovostno stanje vodotokov – dopolnitev v letu 2000
a) Osnovna izhodišča:
Kakovostno stanje površinskih vod v Občini Žalec ni zadovoljivo. V zadnjih letih je stanje bolj ali manj nespremenjeno, na določenih odsekih pa se je stanje še nekoliko poslabšalo. Glede na analizo kakovostnega stanja vodotokov v letih 1994 (Sanacijski program površinskih vod v Občini Žalec, strokovne osnove, NIVO Celje, 1996) in 1996/1997 (Monitoring kakovosti površinskih vod v občini Žalec, NIVO Celje, 1997) je precej odsekov vodotokov, kjer je potrebna sanacija, saj je voda v III. oziroma IV. kakovostnem razredu.
Kakovostno stanje vodotokov je v veliki meri odvisno tudi od njihovega hidrološkega stanja. Ob izjemno neugodnih hidroloških razmerah (nizki vodostaji) je vpliv odplak večji, slabše so kisikove razmere. Neredko je količina odplak, predvsem v manjših vodotokih, večja od pretoka živih vod. Vpliv onesnaženja na površinske vodotoke je največji v času nizkih pretokov in pri višji temperaturi vode. Takrat je razredčenje odplak majhno, samočistilna sposobnost se močno zmanjša. Vzorci so zato vzeti v poletnem času, ko je možno ugotoviti dejanski vpliv odplake na vodotok. V primeru, da bodo hidrološke razmere v prihodnosti manj ugodne, pa lahko pričakujemo, da bodo vodotoki še bolj obremenjeni.
b) Stanje posameznih vodotokov:
– Artišnica je v zgornjem toku v II. in II.-III. kakovostnem razredu, na iztoku v Savinjo pa v III.
– Grušoveljska Godomlja je pred izlivom v Ložnico v zelo slabem stanju (IV: kakovostni razred).
– Lava izvira v Vrbju kot posledica dviga podtalnice, zato je njena kakovost zelo odvisna od hidroloških razmer in od kakovosti same podtalnice (III. – IV. kakovostni razred), po dotoku obogatenih vod iz Struge, se stanje nekoliko izboljša, vendar je še vedno v III. kakovostnem razredu.
– Libojska Bistrica je na iztoku v Savinjo v III. kakovostnem razredu.
– Ložnica je v II. kakovostnem razredu vse do izliva Pirešice, ko se stanje poslabša do III. kakovostnega razreda.
– Pirešica je v II.–III. kakovostnem razredu že, ko priteče v Občino Žalec iz Vinske gore. Do Zaloga se kvaliteta še nekoliko poslabša (III. kakovostni razred). Na območju kamnoloma je opaziti več usedlin zaradi izpiranja materiala, močno pa se poslabša stanje za farmo Zalog (IV: kakovostni razred).
– Podvinsko-Žalski kanal (Struga) je v zgornjem toku in na meji z občino Žalec boljše kvalitete (II. kakovostni razred). V letu 1997 se je poslabšala kvaliteta pod izpustom iz TN Polzela (III. kakovostni razred). Opazen je vpliv industrije in odpadnih fekalnih vod pod Šempetrom (II.–III. kakovostni razred) in vse do izliva nad ČN Kasaze, kjer se kakovost poslabša na III. kakovostni razred.
– Savinja je po izlivu Pake v II. kakovostnem razredu, občasno v II.–III. kakovostnem razredu. Kmalu se stanje zopet izboljša do II. kakovostnega razreda. Na odseku Petrovče-Medlog pa se je v zadnjih letih stanje nekoliko poslabšalo (II.–III. kakovostni razred).«

V točki 6.4.5. »Kakovost voda in zasnova sanacije voda« se na koncu besedila z naslovom »zasnova sanacije voda« doda novo besedilo, ki glasi:
»Varstvo kakovosti voda – dopolnitev v letu 2000
a) Odvajanje in čiščenje odpadnih voda:
Sanacijo je potrebno pričeti oziroma nadaljevati z dograjevanjem obstoječega kanalizacijskega omrežja (manjka še večji delež), ravno tako je potrebno izvesti razširitev ČN Kasaze, ki je v zadnjih letih močno obremenjena ter zgraditi lokalne sisteme čiščenja in odvajanja odplak za bolj oddaljena naselja in posamezne večje onesnaževalce.
V smislu izenačevanja oziroma ohranitve vodnega sistema je potrebno pri gradnji večjih utrjenih površin ter objektov na urbanih območjih poskrbeti, da se čiste padavinske vode ne odvajajo v kanalizacijske sisteme in čistilno napravo, pač pa po možnosti infiltrirajo v podtalje ali pa zadržujejo v zadrževalnikih padavinskih vod.
Padavinske vode z manipulacijskih, delovnih in drugih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, je potrebno pred iztokom v okolja (kanalizacijo, vodotok ali podtalje) odvajati preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
b) Ostale naloge:
Občina mora poskrbeti za zagotavljanje monitoringa površinskih voda z namenom spremljanja kakovostnega stanja vodotokov.
Območje žalske občine – nižinski del leži na plitvem vodonosniku, kjer se nahajajo znatne zaloge pitne vode za oskrbo naselij s pitno vodo v Občini Žalec in za mesto Celje. Skrbeti je potrebno za ohranitev in izboljšanje kakovosti podtalnice.
Potrebno je sanirati vire onesnaževanja s področja kmetijske dejavnosti.«

V točki 6.4.7. »Zasnova rekreacije v naravnem okolju« se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek (sedanji tretji, četrti in peti odstavek pa se ustrezno preštevilčijo), ki glasi:
»Za golf igrišče bo občina namenila območje, ki leži v neposredni bližini avtocestnega priključka Arja vas, severno od avtoceste Celje-Vransko in zahodno od glavne ceste Arja vas-Velenje in v celotnem obsegu meri 74,246 ha. Ureditev igrišča bo potekala etapno. V prvi fazi, ki zajema južni del območja, bo urejeno igrišče od 1 do 9 luknje, površine za drugo fazo igrišča s preostalimi devetimi luknjami pa bodo načrtovane na prostoru, ki ga opredeljuje zasnova rekreacije v naravnem okolju (kartografski del, karta št. 6) in bo do sprejema novih sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Žalec še naprej namenjen primarni rabi prostora.«

V točki 7. »Razvoj splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite« se na koncu besedila dodata nova odstavka, ki glasita:
»Zasnova območij za potrebe obrambe – dopolnitev v letu 2000
Za področje obrambe je perspektivno naslednje območje:
– Zaloška Gorica, izključna raba prostora z varnostnim pasom, v katerem se dovoljuje primarna raba prostora.
Zasnova območij za potrebe zaščite in reševanja – dopolnitev v letu 2000
Vsa območja za zaščito in reševanje na območju Občine Žalec so opredeljena v občinskem načrtu zaščite in reševanja.«

Spremembe in dopolnitve programskih zasnov za kamnolom Velika Pirešica (P13)

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec – za območje Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99) se v 12. členu spremeni in dopolni na naslednji način:
a) V poglavju »OPREDELITEV OBMOČJA« se zadnji stavek prvega odstavka spremeni in dopolni tako, da v celoti glasi:
»Površina celotnega pridobivalnega prostora meri 37,166 ha, od tega znaša površina razširitve pridobivalnega prostora, ki jo obravnava dopolnitev programskih zasnov, ca. 3,827 ha.«
V istem poglavju se za tem zadnjim stavkom doda nov stavek, ki glasi:
»Ožji varstveni pas kamnoloma Velika Pirešica je vključen v mejo pridobivalnega prostora.«
b) Na koncu poglavja »RAZPOREDITEV DEJAVNOSTI V PROSTORU« se za četrto alineo dodajo nove alinee, ki glasijo:
»– vključitev obstoječega kompleksa objektov eksploatacije (vratarnica, cestna tehtnica, silosi za tampon, garderobe, primarna in sekundarna drobilnica, delavnica, rezervoar za gorivo s pretakališčem) v tehnološki proces eksploatacije,
– asfaltirana ploščad z montažnimi objekti za nadstrešnice za gradbeno mehanizacijo in upravno zgradbo ob potoku Pirešica ter odstranitev nadstrešnic in preureditev upravne zgradbe v turistično-gostinsko-rekreacijski objekt po zaključeni eksploataciji,
– ohranitev gozdnih površin med interno cesto v kamnolomu in ploščadjo ter potokom Pirešico.«
c) Na koncu prvega odstavka poglavja »USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE« se za drugo alineo dodajo nove alinee, ki glasijo:
»– po zaključeni eksploataciji je na območju razširitve programskih zasnov urediti parkirne površine in objekte za turistično-gostinsko-rekreativno dejavnost,
– uskladitev gabaritov predvidenih nadstrešnic s potrebami investitorja in primerno oblikovanje njihovih fasad ob potoku Pirešica oziroma ustrezna zazelenitev levega bregu potoka,
– oblikovna usklajenost objektov, ki bodo po zaključeni eksploataciji spremenili namembnost, s tipologijo regionalne arhitekture,
– upoštevanje 5 m odmika predvidenih objektov od zgornjega roba urejene brežine potoka Pirešica,
– pred izgradnjo objektov na platoju obveznost sanacije z zasaditvijo avtohtonih vrst erozijskega žarišča južno od platoja in nad platojem (vzhodno od predvidenega upravnega objekta),
– eventualni poseki nagnjenega drevja v gozdu nad platojem skladno s pogoji pristojnega soglasjedajalca.«
d) V poglavju »USMERITVE ZA PROMETNO, KOMUNALNO IN ENERGETSKO UREJANJE« se v prvi alinei za področje prometnega omrežja na koncu doda besedilo:
»navezava obstoječega kompleksa objektov eksploatacije in asfaltirane ploščadi s predvidenimi objekti na obstoječi cestni priključek,«
V istem poglavju se v drugi alinei za področje elektrike na koncu doda besedilo:
»navezava predvidenih objektov na električno omrežje obstoječega kompleksa objektov eksploatacije skladno s pogoji upravljavca,«
V istem poglavju se v tretji alinei za področje telefona na koncu doda besedilo:
»navezava predvidenih objektov na telefonsko omrežje obstoječega kompleksa objektov eksploatacije skladno s pogoji upravljavca,«
V istem poglavju se za četrto alineo dodajo nove alinee, ki glasijo:
»– kanalizacija: ločen sistem, odvodnja meteornih vod preko obstoječega zbirnega kanala v površinski odvodnik, čistih preko peskolovov, onesnaženih pa preko lovilcev olj in maščob, odvodnja fekalnih vod v lokalno čistilno napravo z urejenim iztokom v potok Pirešico,
– ogrevanje: z uporabo lahkega kurilnega olja ali zemeljskega plina iz samostoječega plinskega rezervoarja,
– odpadki: ureditev zbiranja in odvoza odpadkov skladno z določili občinskega odloka.«
e) Na koncu poglavja »USMERITVE ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE OBMOČJA« se za peto alineo dodajo nove alinee, ki glasijo:
»– načrtovanje asfaltirane ploščadi s predvidenimi objekti tako, da je zagotovljen nemoten dostop upravljavca vodotoka do struge potoka,
– obvezni minimalni 5 m odmik nadstrešnic od zgornjega roba urejene brežine potoka,
– načrtovanje sanacije poškodovanih oziroma zasutih brežin potoka,
– na območju deponije gradbene mehanizacije načrtovanje morebitnega skladiščenja in uporabe energentov ter podobnih snovi skladno z veljavnimi predpisi.«
f) Na koncu poglavja »USMERITVE ZA REKULTIVACIJO OBMOČJA« se za prvo alineo dodajo nove alinee, ki glasijo:
»– rekultivacija na območju dopolnitve programskih zasnov: del obstoječega kompleksa objektov eksploatacije je potrebno urediti kot vodno površino, drugi del pa nameniti prometnim površinam, asfaltirano ploščad je potrebno urediti kot centralno parkirišče ali kot rekreacijsko površino z igrišči, upravno zgradbo je potrebno namensko spremeniti v turistično-gostinsko-rekreacijski objekt, ob potoku Pirešica je potrebno urediti pot za pešce in kolesarje,
– ohranitev obstoječih gozdnih površin in vključitev v ostale zelene površine (primerna zasaditev kot zaščita pred vodno erozijo, za večjo stabilnost terena in okolju prijazen videz),
– zasaditev brežin potoka jugovzhodno od platoja s pasom avtohtone vegetacije v širini 4 m,
– izdelava podrobnejšega načrta rekultivacije ob upoštevanju usmeritev programskih zasnov.«
g) V poglavju “USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA” se v prvi alinei za področje hrupa na koncu doda besedilo:
»izbor manj hrupne mehanizacije na območju obstoječih objektov eksploatacije, zmanjšanje vpliva hrupa gradbenih strojev z izgradnjo pokritih garaž, omejitev hrupa z ohranitvijo obstoječih gozdnih površin,«
V istem poglavju se v drugi alinei za področje zraka na koncu doda besedilo:
»zmanjšanje emisij in imisij prahu z novo tehnologijo izkopa in uporabo sodobne gradbene mehanizacije ter z ukinitvijo odprtih deponij peska na platoju ob levem bregu potoka Pirešica,«
V istem poglavju se v tretji alinei za področje vod na koncu doda besedilo:
»ustrezno čiščenje odpadnih vod pred iztokom v potok Pirešica.«

Programska zasnova za širitev kamnoloma Liboje (P15)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava širitev kamnoloma Liboje, ki se nahaja v vzhodnem delu grebena Kotečnik, v dolini potoka Bistrice ob lokalni cesti Liboje–Petrovče. Površina celotnega ureditvenega območja meri 38,44 ha, od tega znaša pridobivalni prostor 25,43 ha, območje za spremljajoče dejavnosti 2,06 ha in območja, ki se jim ne spreminja osnovna raba, 10,95 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane ureditvene meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno za izvajanje rudarskih del oziroma pridobivanje mineralne surovine (apnenca, dolomita), za spremljajoče dejavnosti ter drugim površinam znotraj mej ureditvenega območja, ob upoštevanju naslednjih usmeritev oziroma danosti:
– izvajanje rudarskih del znotraj meje pridobivalnega prostora na osnovi rudarskega projekta za izvajanje del, ki mora biti izdelan ob upoštevanju izhodišč programskih zasnov,
– sprotna in končna sanacija območja pridobivalnega prostora po končanem izkoriščanju ter sanacija gozdnih robov v območju preostalih površin,
– preureditev dovozov do pridobivalnega prostora z ustreznim zasukom etaž s ciljem končne sanacije začetnega območja pridobivanja.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
Znotraj ureditvenega območja programske zasnove:
– dovoljeni so le posegi, ki spremljajo osnovno dejavnost – pridobivanje mineralne surovine (tehničnega kamna),
– na območju spremljajočih dejavnosti so možni gradbeni posegi (adaptacije in rekonstrukcije) na obstoječih objektih in novogradnje za potrebe delovanja kamnoloma.
V varstvenem pasu pridobivalnega prostora:
– zaradi posledic pridobivanja kamna ne smejo biti ogrožene možnosti za razvoj drugih dejavnosti, ki so v prostoru in kot so določene z veljavno prostorsko regulativo.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: rekonstrukcija obeh priključkov na lokalno cesto Liboje–Petrovče in načrtovanje cestne mreže v kamnolomu ob upoštevanju maksimalnega naklona do 30% in predpisanih tehničnih elementov za interne dovozne ceste v kamnolomu,
– vodovod: zamenjava cevi na delu javnega vodovoda Žalec in zagotovitev požarne vode iz zbiralnika, za katerega je odgovoren nosilec rudarske pravice,
– kanalizacija: izgradnja greznice za fekalne odplake v območju spremljajočih dejavnosti in ločeno reševanje meteornih vod za območje spremljajočih dejavnosti ter za območje pridobivalnega prostora in uporaba obstoječe meteorne kanalizacije z usedalnikom za odvajanje meteornih vod iz območja deponij materiala,
– elektrika: ob morebitnem povečanju priključne moči za potrebe objektov v kamnolomu obveznost pridobitve elektroenergetskega soglasja s pogoji,
– telefon: ob morebitnih spremembah priključkov do objektov obveznost pridobitve soglasja upravljavca ptt omrežja.
USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA
– naravna in kulturna dediščina ter dobrine splošnega pomena: v sklopu ureditvenega načrta obveznost izdelave krajinske ureditve kamnoloma, s katero bodo določeni pogoji za oblikovanje kamnoloma, pripravo terena pred in med pridobivanjem ter sanacijo prostora po končanem izkoriščanju (tehnična in agrobiološka rekultivacija),
– bivalno in delovno okolje: obveznost opredelitve pogojev v sklopu ureditvenega načrta ob upoštevanju določil veljavne prostorske zakonodaje, katerih posledica bo tudi obveznost izvajanja rednega monitoringa hrupa in prašenja, določitev optimalnega obsega odkopavanja in časa odprtosti kamnoloma, določitev obveznosti nosilca rudarske pravice za vzdrževanje gozdov v območju kamnoloma in zagotovitev razvojnih možnosti občanom skladno z veljavno prostorsko zakonodajo v varnostnem pasu kamnoloma,
– varnostni ukrepi med izvajanjem del kamnoloma: v okviru ureditvenega načrta obveznost opredelitve ukrepov za varnost pred razmetom, za varnost pri zračnem udaru, za varnost pri potresu in miniranju in drugih ukrepov za varstvo okolja, ki se nanašajo predvsem na maksimalno dovoljene ravni hrupa, dovoljene emisije prahu in ravnanje z odpadki, nafto in naftnimi derivati.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI GRADNJE
Pri določanju etapnosti v okviru izdelave ureditvenega načrta je potrebno upoštevati:
– z ustrezno opredelitvijo faz in načinov pridobivanja rudnin zagotoviti manjšo vizuelno izpostavljenost območja in manjši negativni vpliv na okolje,
– z opredelitvijo faz pridobivanja opredeliti tudi faze sočasne sanacije kamnoloma.

Programska zasnova za širitev območja PUV-PGM Žalec (P16)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži južno od naselja Žalec na levem bregu Savinje, vzhodno od lokalne ceste LC 490021 Žalec–Griže in zahodno od obstoječe industrijske cone podjetja PGM Žalec. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče. Površina ureditvenega območja znaša 1,64 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– širitvi obstoječe gradbene stroke za potrebe razvoja, skladiščenja in trženja izdelkov gradbene industrije (cementninarski izdelki),
– preselitvi programov družbe PUV, ki predstavljajo dopolnitev programa PGM iz razpršenih na skupno lokacijo: prozvodno obrtne, skladiščne in trgovinske dejavnosti in
– rekonstrukciji obstoječe industrijske ceste ter ureditvi ostalih prometnih, zelenih in drugih površin, ki bodo natančneje opredeljene v prostorskem izvedbenem načrtu.
TEHNOLOŠKI POGOJI IN OMEJITVE
– obstoj nevarnosti morebitnega razlitja izredno visokih vod Savinje in njenih pritokov, visoka kota podtalnice,
– določitev pogojev temeljenja z detajlnimi raziskavami za vsak predviden objekt v fazi pridobitve upravnega dovoljenja,
– upoštevanje varovalnega koridorja kot omejitvenega faktorja pri lociranju visokogradenj v razdalji 10 m od osi srednje napetostnega daljnovoda, ki poteka ob zahodni in severni meji območja in
– varovanje tras obstoječega vodovoda in predvidenega primarnega zbiralnika za tranzit odpadnih voda pred pozidavo in vzdrževanje zemljišča v raščenem stanju z zagotovitvijo nemotenega stalnega dostopa.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
– celotno območje: prostorska in vsebinska delitev ureditvenega območja na severni in južni niz,
– pogoji za severni niz: nameniti za širitev obstoječe proizvodno gradbene industrije, osrednji objekt maksimalne višine 10 m in tlorisne površine ca. 2800 m2, severno fasado niza določa podaljšek severne gradbene linije obstoječih objektov in poudarjena vzdolžna os,
– pogoji za južni niz: nameniti preselitvi programov družbe PUV, zasnova posameznih objektov, ki jih je možno medsebojno povezati ali združiti v enega ali več nizov, maksimalna višina objektov 10 m, tlorisno velikost objektov določa podaljšek južne gradbene linije obstoječih objektov in predvidene prometne ureditve, največja možna tlorisna površina je ca. 2000 m2,
– dostop do objektov: ureditev uličnega sistema cest na način, da imajo objekti praviloma dostop na cesto z obeh daljših stranic, s potekom glavnega prometnega priključka delitev obeh nizov na dva dela,
– zelene površine: zeleni pas kot vizualna in ekološka ločnica območja od kmetijskih površin in lokalne ceste, zasaditev površin med obstoječimi cestami in predvidenimi rabami, ozelenitev parkirišč.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: dostop na območje preko dveh priključkov iz razširjene obstoječe industrijske ceste, ki se na zahodu priključuje na lokalno cesto LC 490021 Žalec–Griže, izgradnja industrijskih cest na območju v skladu s tehničnimi predpisi in ločenimi površinami za peš in kolesarski promet, ki ga je priključiti na obstoječo kolesarsko stezo v severozahodnem delu območja, ureditev parkirnih mest vzdolž predvidenega cestnega omrežja in ob obstoječi industrijski cesti,
– vodovod: priključitev objektov na vodovodno omrežje obstoječega industrijskega območja, ki je vezano na vodovod ob lokalni cesti PEHD Ø 250, pri večjih potrebah je povečati zmogljivost obstoječih vodov,
– kanalizacija: priključitev kanalizacijskega omrežja v skladu z navodili upravljavca na primarni zbiralnik za tranzit sanitarnih odpadnih voda, ki ga je potrebno zgraditi pred širitvijo območja oziroma skrb investitorja za izvedbo dela zbiralnika v primeru pozidave in urejanja območja v času pred izgradnjo primarnega zbiralnika, ob nastanku posebnih tehnoloških vod ureditev predhodnega očiščenja le-teh do normativa, ki dovoljuje izpust v javno kanalizacijo, odvodnja meteornih vod z manipulativnih površin preko lovilcev in usedalnikov z ustreznim sistemom odvajanja izven območja,
– elektrika: upoštevanje zaščitnega pasu daljnovoda 20 KV, priključitev objektov na obstoječe omrežje in ustrezna dograditev transformatorske postaje,
– TK omrežje: priključitev na obstoječe TK omrežje skladno s pogoji upravljavca,
– plinovod: priključitev na obstoječe plinovodno omrežje srednjega tlaka, ki poteka ob lokalni in industrijski cesti, pri večjih potrebah je povečati zmogljivost obstoječega omrežja,
– odpadki: ureditev zbiranja in odvoza odpadkov skladno z določili občinskega odloka, kontejnersko ločeno zbiranje odpadkov, tudi posebnih odpadkov.
USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– obveznost načrtovanja in izvajanja vseh posegov tako, da ne bodo poslabšane bivalne in naravne razmere stanja v okolju: upoštevanje dovoljenih meja hrupa, varovanje vode, tal in zraka in ohranitev vidnih kakovosti okolja,
– plodna zemlja: pred gradnjo v skladu s predpisi odstranitev humusne plasti prsti, deponiranje na določenem mestu ter uporaba pri urejanju zelenih površin ali na drugih lokacijah,
– protipoplavni ukrepi: predvideni posegi ne smejo poslabšati protipoplavne ogroženosti, izvedba lokalnih protipoplavnih ukrepov v skladu z zaključki »Strokovnih podlag za izboljšanje poplavne varnosti naselij v Spodnji Savinjski dolini« tako, da bo protipoplavna zaščita zagotovljena tudi obstoječim objektom vzhodno in južno od obravnavanega območja, lokalne protipolavne ukrepe mora izvesti investitor sam oziroma v sodelovanju z ostalimi uporabniki prostora,
– vodnogospodarska dokumentacija: pred izdelavo prostorskega izvedbenega načrta mora investitor priskrbeti vodnogospodarsko dokumentacijo, ki bo natančno opredelila poplavno varnost območja, potrebne zaščitne ukrepe, zaščito pred talno vodo in višinsko lociranje objektov.
USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
– skladiščenje nevarnih snovi v skladu z veljavnimi predpisi,
– izvedba gradnje mora preprečiti izlive nevarnih snovi v reko Savinjo ali podtalnico,
– za zagotovitev požarne varnosti objektov morajo biti zagotovljeni dovozi za interventna vozila in zadostna preskrba z vodo za gašenje.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– izvajanje širitve industrijskega območja skladno s potrebami investitorja,
– vsaka etapa mora biti zaključena celota vključno z ureditvijo prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter zunanjimi ureditvami.

Programska zasnova za športni park Šempeter (P17)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na severozahodnem robu naselja Šempeter, jugovzhodno od avtoceste Arja vas–Vransko in južno od železnice Celje–Velenje. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče. Površina ureditvenega območja znaša 2,99 ha (skupno z obstoječo dovozno potjo in starejšimi obstoječimi objekti s funkcionalnim zemljiščem).
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno ureditvi športnega parka, ki ga sestavljajo naslednji športno-rekreativni objekti, naprave in ureditve:
– atletska steza s tremi ali štirimi stezami, dolžine 400 m s podaljškom za tek na 100 m, namenjena predvsem za trening in testiranje,
– zatravljena površina znotraj steze, namenjena nogometu na travi, lokostrelstvu, različnim igram z žogo na travi,
– sprehajalne poti, tudi trim steza s prostori za izvajanje vaj z različnimi orodji (predvidena vključitev etnološke dediščine, povezane s tradicionalnimi delovnimi opravili oziroma življenjem), pozimi tudi smučarska tekaška steza, ki se lahko dopolni z dodatnim krogom,
– jasa za aerobiko na travnati površini,
– igrišče za rokomet, mali nogomet, košarko, pozimi tudi drsališče,
– odbojka na mivki,
– mini golf park z gostejšo parkovno zasaditvijo,
– namizni tenis in pikado, otroško igrišče (predšolska mladina, vadbišče in različna igrala),
– prostor za piknik, tudi prostor za vaje na prostem,
– štiri brunarice (shranjevanje športnih rekvizitov, orodja za vzdrževanje zelenic, objektov in naprav, društveni prostori in drugo),
– osrednja tlakovana zbirna ploščad z dostopno dovozno rampo in pristopnim stopniščem – klančino,
– druge sprehajalne in povezovalne poti in zelenice brez posebnega programa in s parkovno zasaditvijo.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– pri pripravi ureditvenega načrta obveznost upoštevanja urbanistične zasnove, prikazane v grafičnem delu programske zasnove,
– ob upoštevanju osnovnih načel – predloga razmestitve je možna tudi drugačna razmestitev (mikrolokacija) posameznih ureditev oziroma naprav,
– oblikovanje objektov, izbor materialov in barv: skladno s tehničnimi elementi za gradnjo posameznih športnih objektov in naprav (igrala na igrišču naj bodo praviloma lesena v kombinaciji z vrmi),
– brunarice: enoten višinski gabarit (pritličje), okvirni tlorisni gabarit 10 x 7 m, material – les, primerno oblikovane strehe, enakih naklonov in smeri slemen,
– trg: tlakovan s tlakovci ali ploščami primernih barv,
– ograja: žična, transparentna, izjemoma (vizuelna zaščita) tudi v kombinaciji z leseno,
– krajinsko oblikovanje: sledi urbanistični zasnovi, sprehajalne in dostopne poti s trim postajami praviloma nasute s peskom, na večini zelenic ni dovoljena nikakršna zasaditev, pomembnejša je parkovna zasaditev golf parka in robnih območij ob sprehajalno – tekaški stezi s trim postajami.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja po obstoječi cesti – javni poti, ki vodi iz smeri središča Šempetra proti robu naselja in se tik pred obravnavanim območjem razdeli v več cest do stanovanjskih območij v okolici; do območja se izvede klančina, kjer se prične klančina travnate dovozne poti, ki omogoča dovoz servisnih vozil,
– vodovod: priključitev območja na obstoječi glavni vod v izvedbi SAL Ø 50 mm, ki poteka ob vzhodnem robu območja in obnova s cevmi večjega profila glede na potrebe športnega parka, uporaba vode predvsem za zalivanje zelenih površin, pranje in čiščenje utrjenih površin, pripravo ledu ter osvežitev oziroma pitje, sanitarije s tuši in garderobami so v obstoječem centru MAT, v oddaljenosti 100 m,
– kanalizacija: odvodnja čistih meteornih vod v podtalje preko peskolovov (sanitarnih oziroma fekalnih odplak iz območja ne bo),
– elektrika: napajanje območja za potrebe osvetlitve športnih objektov in naprav iz obstoječega električnega omrežja, ki poteka ob vzhodnem robu območja.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– obveznost pravilnega pristopa in organizacije oziroma razmestitve športnih dejavnosti v prostoru, da bo že s tem zagotovljeno izboljšanje bivalnega okolja,
– postavitev objektov z aktivnostmi, ki bi lahko bile hrupnejše, v največji oddaljenosti od stanovanjskih območij.
USMERITVE ZA RABO PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO
– možnost uporabe prostora ograjenega športnega parka za evakuacijo in varno zbiranje (zasilno prebivanje) občanov ob eventualnih naravnih katastrofah;

Programska zasnova za območje stanovanjske soseske Žalec–zahod (P18)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na skrajnem zahodnem delu naselja Žalec, med regionalno cesto Žalec–Šempeter na severu in železniško progo Celje–Velenje na jugu. V naravi je obravnavano območje v glavnem kmetijsko zemljišče in delno stavbišče. Površina ureditvenega območja znaša 16,32 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– gradnji stanovanjskih objektov v obliki enodružinske in večstanovanjske gradnje,
– gradnji poslovno trgovskega centra (prodajno servisne dejavnosti),
– gradnji doma starejših občanov z varovanimi stanovanji,
– poslovno stanovanjski gradnji in mirni ekološki dejavnosti,
– izgradnji prometnega, komunalnega in energetskega omrežja in
– ureditvi zelenih površin.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
a) Usmeritve za urbanistično zasnovo:
– sprememba prometne ureditve: ukinitev priključka na regionalni cesti na zahodnem delu naselja Žalec za ves promet razen za peš in kolesarski promet in izgradnja novega priključka v smeri proti vzhodu v obliki semaforiziranega križišča, število in mesto priključkov na lokalnih cestah je odvisno od načina urbanistične ureditve, ki bo določena v prostorski izvedbeni dokumentaciji,
– urbanistična zasnova: v primeru javnega natečaja je možna tudi drugačna razporeditev površin po namenu, kot je prikazana v grafičnem delu, pomembno je le upoštevanje rezultatov naloge »Projekcija prebivalstva in stanovanj na vplivnem območju mesta Žalec« (RC Planiranje d.o.o. Celje, št. proj. 493/00, dec. 2000) oziroma ugotovljenih potreb po stanovanjih do leta 2020 (300 stanovanj):
– območje 1 – stanovanjska gradnja vila blok: velikost 3,348 ha, ca. 20 objektov s 4-6 stanovanji, velikost funkcionalnega zemljišča ca. 1600 m2, funkcionalno zemljišče pokriva vse potrebe (parkiranje, garažiranje, zelenjavni vrt, zelene površine ...), z javnim natečajem je možno predvideti drugačno, večje število objektov z večjim številom stanovanj,
– območje 2 – enodružinska stanovanjska gradnja: velikost 2,480 ha, ca. 80–100 vrstnih in atrijskih hiš, z javnim natečajem ali zazidalnim načrtom je glede na zasnovo možno predvideti drugačno število objektov z različnim številom stanovanj; ob obstoječih objektih so možne prizidave ali gradnja novega objekta, če je parcela dovolj velika in sicer z enakimi usmeritvami, kot veljajo za celotno območje,
– območje 3 – poslovno-stanovanjska gradnja: velikost 4,207 ha, ca. 100–120 objektov, odvisno od velikosti parcel (poslovna, stanovanjska, servisna in obrtna dejavnost); dejavnost mora podpirati potrebe nove soseske in mora biti sprejemljiva z vidika varstva okolja; ob obstoječih objektih so možne prizidave ali gradnja novega objekta, če je parcela dovolj velika in sicer z enakimi usmeritvami, kot veljajo za celotno območje,
– območje 4 – poslovne, prodajne in servisne dejavnosti: velikost 0,582 ha, izgradnja večjega poslovno trgovskega centra s servisnimi dejavnostmi, parkirne in manipulativne površine so locirane predvsem v koridorju daljnovoda,
– območje 6 – parkovno urejene površine: izgradnja zelenega tampona, parkovno urejenega z vsebino, ki odgovarja novi soseski.
b) Usmeritve za biološko gradnjo:
– za predvidene objekte na obravnavanem območju je možno uporabiti biološko gradnjo, za katero je značilna usmerjenost v:
– varčno ravnanje z zemljiško posestjo,
– gradnjo stanovanj in naselij s poudarkom na individualnosti in povezavi z naravo,
– uporabo naravnih materialov za gradnjo brez zdravju nevarnih snovi,
– prizadevanje za čim manjšo porabo energije, zaščita stanovalca pred škodljivimi sevanji znotraj in zunaj stanovanja.
c) Usmeritve za krajinsko oblikovanje:
– vzpostavitev krajinske ureditve z zasnovo nove soseske (ni obstoječih prvin krajine),
– ureditev zelenih tamponov in drevoredov ob vseh pomembnejših prometnicah,
– za ureditev parka je potrebno izdelati več idejnih zasnov ali izvesti javni natečaj, izbrano rešitev je vključiti v zazidalni načrt.
d) Pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje za posamezna območja:
– območje 1 – stanovanjska gradnja vila blok: velikost funkcionalnega zemljišča je odvisna od urbanistične zasnove (več objektov na skupnem funkcionalnem zemljišču ali vsak objekt svoje funkcionalno zemljišče), maksimalni višinski gabarit P+1+IP, zasnova stanovanj z višjim in sodobnejšim standardom (možnost prilagoditve potrebam stanovalcev različnih starosti in poklicev), raznolika zasnova in oblikovanje objektov, ki v skupini prestavljajo dobro arhitekturno rešitev, naselitev stanovalcev v objekte z manjšim številom stanovanj na osnovi predhodno opravljenih anket (stanovalci s podobnimi interesi),
– območje 2 – enodružinska stanovanjska gradnja: maksimalni višinski gabarit P+1+IP, oblikovanje objektov je odvisno od zasnove objektov in mora ustrezati predvsem vidikom dobrega bivanja, funkciji in prijetnemu razgledu,
– območje 3 – poslovno-stanovanjska gradnja: ohranitev nepozidanega pasu ob železniški progi v širini 15 m (delno v obliki zelenega pasu), za stanovanjske objekte veljajo določila, ki so navedena v predhodni alinei, oblikovanje obstoječih objektov ali prizidkov, kjer bodo locirane nestanovanjske dejavnosti, mora spoštovati merilo stanovanjske soseske in stanovanjskih objektov (predvsem v tlorisnem in višinskem gabaritu), prepovedana je gradnja industrijskih hal, potrebe po parkiranju in napajanju je rešiti v okviru funkcionalnega zemljišča objekta,
– območje 4 – poslovne, prodajne in servisne dejavnosti: enotna urbanistična, funkcionalna in arhitekturna zasnova objektov, ustrezna ločitev prometa pešcev, parkiranja in napajanja, možnost povezave javnih površin z bližnjim parkom v funkcionalno celoto,
– območje 6 – parkovno urejene površine in druge zelene površine v soseski: upoštevanje, da predstavlja parkovna površina jedro nove soseske (“point de vue”) in da ostale zelene površine vzdolž prometnic in v območjih pozidave vršijo funkcijo mestno higienskega zelenja in imajo ambientalno oblikovno vrednost, pomembna zadostna širina zelenega pasu, ki loči cestišče od pločnikov in kolesarskih poti, prepoved poteka komunalnih koridorjev pod zelenimi površinami, ob železniški progi načrtovati koridor zelenih površin v širini 12 m.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz regionalne ceste Žalec–Šempeter preko novega priključka in posredno preko obstoječega semaforiziranega križišča in večih priključkov na lokalnih cestah, ukinitev obstoječega dovoza iz smeri Šempetra za motorni promet, v fazi zazidalnega načrta obveznost izdelave idejnega projekta za novo križišče na regionalni cesti, minimalni odmik objektov in parkirišč od roba asfalta regionalne ceste je 8 m, ustrezna omejitev hitrosti na regionalni cesti, zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest v območju stanovanjske soseske,
– železnica: upoštevanje predpisanih minimalno dovoljenih odmikov od osi železniške proge Celje–Velenje,
– vodovod: obnova obstoječega vodovodnega omrežja v smislu izgradnje krožnega cevovoda po soseski z navezavo z vzhodne smeri na transportni cevovod Vrbje–Plevna, zadostno dimenzioniranje cevovoda glede na predvidene potrebe soseske (tudi za požarno varnost),
– kanalizacija: mešan sistem, obveznost izdelave hidravlične presoje pred navezavo sekundarnega kanalizacijskega omrežja soseske na javno kanalizacijo, obveznost upoštevanja obstoječih nivelet javne kanalizacije na vzhodni strani soseske, možnost priključitve novih objektov šele po razširitvi centralne čistilne naprave v Kasazah (sočasni potek gradnje zbirnega kanala in navezave na ČN z gradnjo priključkov), po priključitvi na javno kanalizacijo opustitev greznic v skladu s pogoji upravljavca, predhodno očiščenje tehnoloških vod do stopnje, ki ustrezajo veljavnim predpisom,
– elektrika: minimalna varnostna višina v koridorju DV 110 kV Laško–Podlog za parkirne površine znaša 7 m, v koridorju ni dovoljena saditev dreves, pogoje za nizkonapetostno omrežje bo upravljavec podal v fazi izdelave zazidalnega načrta,
– telefon: možnost priključitve na obstoječe telefonsko omrežje skladno s pogoji upravljavca, ki bodo podani v fazi zazidalnega načrta,
– plinovod: upoštevanje tras obstoječega srednjetlačnega in nizkotlačnega plinovodnega omrežja, možnost priključitve obravnavanega območja za potrebe ogrevanja, sanitarne vode in gospodinjstev na obstoječe plinovodno omrežje skladno s pogoji, ki bodo podani v fazi zazidalnega načrta,
– ogrevanje: zemeljski plin ali toplovod, vezan na obstoječo kotlarno v centru naselja Žalec.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– obveznost načrtovanja in izvajanja vseh posegov tako, da ne bodo poslabšane bivalne in naravne razmere stanja v okolju: upoštevanje dovoljenih meja hrupa (hrup v času gradnje omejiti na dnevni čas in delavnike, lociranje nehrupnih servisnih in obrtnih dejavnosti), varovanje vode, tal in zraka,
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.
USMERITVE ZA IZDELAVO PROSTORSKE IZVEDBENE DOKUMENTACIJE
– obveznost izdelave prostorske izvedbene dokumentacije za celotno ureditveno območje PZ,
– smiselno zaporedje predhodnih aktivnosti:
– pred izdelavo prostorske izvedbene dokumentacije je priporočljiva izvedba javnega anonimnega natečaja: urbanističnega za celotno ureditveno območje PZ ali urbanistično arhitekturnega za posamezne dele obravnavanega območja,
– izdelava idejnih zasnov prometnega, komunalnega in energetskega omrežja na osnovi pridobljenih natečajnih rešitev,
– izdelava posameznih zazidalnih načrtov za zaključena območja po prostoru in namembnosti.

Programska zasnova za skladišče pirotehničnih sredstev (P19)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži severozahodno od zaselka Zavrh pri Galiciji na rahlo nagnjenem terenu sredi gozdnih površin. V naravi je obravnavano območje sadovnjak, v veljavnih planskih aktih pa je opredeljeno kot gozdno zemljišče. Površina ureditvenega območja znaša 0,18 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– skladiščenju pirotehničnih sredstev naslednjih vrst, količin in razredov po veljavnem pravilniku o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količino eksplozivnega polnjenja (Uradni list RS, št. 58/92):
– pirotehnične igrače, 6t, I. razred
– izdelki za male ognjemete, 6t, II. razred
– izdelki za srednje ognjemete, 5t, III. razred
– izdelki za velike ognjemete, 5 t, IV. razred
– ureditvi prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, KRAJINSKO IN ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
– krajinsko oblikovanje: prepoved poseganja v potok in obrežno vegetacijo, obveznost ohranitve zelenega pasu in gozdnega roba,
– urbanistični in arhitektonski pogoji: gradnja treh objektov za skladiščenje pirotehničnih sredstev in enega objekta s pisarno, enoten višinski gabarit je pritličje, tlorisna velikost skladiščnih objektov ca. 5 m x 7 m, delna vkopanost objektov, enotno oblikovanje streh in fasad, priporočljive dvokapne strehe, možnost enokapne ali ravne strehe.
POGOJI IN USMERITVE ZA POSEGE V GOZDNI PROSTOR
– ureditev in utrditev obstoječe dovozne poti, predvsem na mestih, kjer so vidna erozijska žarišča,
– podaljšanje obstoječe dovozne poti nad jaso v obliki obračališča za tovorna vozila in s tem povezana razširitev ter utrditev kolovozne poti do domačije Bardelj preko parcel št. 321/1, 322/2 in 322/1 k.o. Železno do plazišča ob potoku, kjer je urediti utrjeno obračališče za tovorna vozila,
– rekonstrukcija vlake in izgradnja končnega obračališča za tovorna vozila na parcelah št. 325 in 324 k.o. Železno ter utrditev vlake za možnost prevoza z gasilskimi vozili,
– stalno vzdrževanje dovozne poti in vlake po izgradnji skladišča,
– uporaba izkopane zemljine pri gradnji varovalnih nasipov med posameznimi skladiščnimi objekti,
– pred posekom drevja zaradi razširitve prometnic za tovorna in intervencijska vozila obveznost označbe drevja s strani pristojne gozdnogospodarske službe.
VODNOGOSPODARSKI POGOJI
– odvodnja meteornih vod s strešin preko peskolovov v površinskih odvodnik, kamor je potrebno odvajati tudi zaledne vode in meteorne vode z utrjenih površin ter ločena odvodnja sanitarnih vod v greznico na izpraznjevanje – brez iztoka,
– odmik objektov od zgornjega roba brežine potoka v min. širini 5 m, prepoved gradnje fiksnih objektov v tem pasu,
– načrtovanje skladišč nevarnih snovi skladno z veljavnimi predpisi in obveznost pridobitve dodatnih vodnogospodarskih pogojev v primeru načrtovanja priprave pirotehničnih sredstev na obravnavanem območju.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: rekonstrukcija obstoječih gozdnih cest v obsegu in načinu, ki je opisan pri pogojih za posege v gozdni prostor,
– vodovod: oskrba z vodo iz lastnega zajetja, ki leži severovzhodno od obravnavanega območja,
– kanalizacija: ločen sistem, ki je opisan pri vodnogospodarskih pogojih,
– elektrika: skladno s pogoji upravljavca, ki bodo podani pri izdelavi PIN,
– TK omrežje: priključitev skladno s pogoji upravljavca, ki bodo podani pri izdelavi PIN,
– ogrevanje: občasno ogrevanje objekta s pisarno na električno energijo,
– odpadki: ureditev zbiranja in odvoza odpadkov skladno z določili občinskega odloka.
USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– obveznost načrtovanja in izvajanja vseh posegov tako, da ne bodo poslabšane bivalne in naravne razmere stanja v okolju: upoštevanje dovoljenih mejnih ravni hrupa, varovanje vode, tal in zraka in ohranitev vidnih kakovosti okolja.
USMERITVE ZA POŽARNO VARNOST
– upoštevanje vsebine oziroma danih pogojev v elaboratu »Strokovna ocena obremenitve in ogrožanja okolja (A. V. S. Celje, št. elaborata SO-10/2001, 24.6.2001),
– v okviru izdelave PIN upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu pred požarom in s tem zagotovitev dovozov do objektov za interventna vozila in zadostne preskrbe z vodo za gašenje iz zbiralnika,
– pri načrtovanju objektov in varnostnih naprav obveznost upoštevanja vseh veljavnih predpisov iz področja ravnanja z eksplozivnimi sredstvi in iz področja graditve objektov za eksplozivna sredstva.
USMERITVE ZA IZDELAVO PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV
– izdelava prostorskega izvedbenega načrta – ureditvenega načrta za celotno obravnavano območje;

Programska zasnova za izvedbo križišča in parkirišča pri gostilni Cizej v Pirešici (P21)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži v naselju Pirešica nasproti gostilne Cizej, med glavno cesto I. reda Črnova–Arja vas in potokom Pirešica. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče, občinska pot in delno asfaltirana površina (glavna cesta). Površina ureditvenega območja znaša 0,64 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– ureditvi križišča z levimi zavijalnimi pasovi na glavni cesti I. reda Črnova–Arja vas pri gostilni Cizej in
– izvedbi parkirišča (parkiranje osebnih vozil in avtobusov izključno za potrebe gostišča) na območju med glavno cesto I. reda in potokom Pirešica.
TEHNIČNI ELEMENTI
Ob upoštevanju veljavnih predpisov za načrtovanje prometnih površin ima križišče naslednje tehnične elemente:
– širina voznih pasov: za naravnost in desno zavijanje 4 m, za levo zavijanje 3 m in za naravnost 3 m,
– zavijalni radiji: za parkirišče 9 m in h gostilni (obstoječ) 1,5 m,
– dolžina križišča: ca. 225 m,
– gornji ustroj: v isti sestavi kot obstoječa cesta.
Tehnični elementi parkirišča:
– priključek na parkirišče se izvede v osi obstoječega priključka h gostilni,
– minimalni odmik parkirišč od zunanjega roba bankine rekonstruirane ceste je 2 m,
– obvezna fizična ločitev parkirnih površin vključno z manipulacijskimi površinami od glavne ceste z robnikom in protiprašna ureditev,
– izvedba priključka javne poti (parc. št. 1663/3 k.o. Studence) preko novo predvidenega priključka k parkirišču in ukinitev priključka v smeri proti Črnovi (fizična zapora),
– krožni potek ceste na parkirišču, njena širina znaša 7 m,
– niveleta: višina gotovega asfalta na parkirišču mora biti na isti višini, kot je višina sedanjega terena, izvedeni nasip ob desni brežini potoka je potrebno v celoti odstraniti do kote obstoječega terena,
– zgornji ustroj: asfalt na tamponski podlagi.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: dovoz in izvoz iz glavne ceste na parkirišče je v križišču, obstoječi severni dovoz na glavno cesto je ukiniti in fizično zapreti, v križišču je potrebno urediti prehod za pešce,
– vodovod: ustrezna zaščita glavnega vodovoda pod utrjenimi površinami, ki prečka glavno cesto na zahodni strani gostilne Cizej in poteka med javno potjo in potokom Pirešica proti zajetju Istaje, določitev trase glavnega vodovoda s točkovnimi izkopi in pazljivim ročnim odkopavanjem materiala,
– kanalizacija: odvodnja meteornih vod s parkirišča v odvodnik preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj,
– elektrika: osvetlitev parkirišča skladno s pogoji upravljavca,
– TK omrežje: ustrezna zaščita obstoječega TK omrežja pod utrjenimi površinami, organizacija izvedbe del v bližini tega omrežja skladno s pogoji upravljavca.
USMERITVE ZA VAROVANJE OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasjedajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– upoštevanje vseh tehničnih pogojev pri detajlnejšemu načrtovanju in izvedbi, kar bo prispevalo k izboljšanju prometnih in varnostnih razmer na obravnavanem območju.

Programska zasnova za proizvodno–servisno območje Šempeter sever (P22)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na severnem delu naselja Šempeter, vzhodno od obstoječega industrijskega kompleksa SIP Šempeter in južno od železniške proge Celje-Velenje. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče. Površina ureditvenega območja znaša 1,90 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– proizvodno–servisni dejavnosti,
– izgradnji prometnega, komunalnega in energetskega omrežja in
– ureditvi zelenih površin.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska in urbanistična zasnova: nizanje programov v smislu frekventnosti obiskovanja območja s strani uporabnikov ter odhoda glede na namen obiska območja v smeri od vzhoda proti zahodu (servisne in proizvodne dejavnosti), parkiranje za službene potrebe v okviru funkcionalnega zemljišča obratov,
– odmiki objektov in parcelne meje: določitev odmika objektov od mej ureditvenega območja z gradbeno mejo, razgibanost gradbene linije znotraj gradbene meje ob vzhodni in zahodni parcelni meji, povzemanje gradbenih linij po obstoječih gradbenih linijah območja SIP, določitev medsebojnih odmikov objektov v odvisnosti od zasnove pozidave, tehnologije posameznega objekta in sanitarno tehničnih predpisov, lociranje objekta na parceli v odvisnosti od rastrskega načina razporeditve objektov in internega prometnega omrežja,
– višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom obstoječega zaščitenega območja, ki leži južno od obravnavanega območja, s prostorskimi poudarki z izstopanjem manjšega dela objekta v vertikalni ali horizontalni smeri s tem, da višinski poudarek ostane na cerkvici v SV vogalu območja, etažnost objektov je P ali P+1 s tem, da ne smejo presegati obstoječih enonadstropnih objektov za več kot 1,5 m v višini venca, podkletitev ni možna, podolgovati ali kvadratni tlorisni gabarit objektov skladno z zasnovo prostora, ki sledi nadaljevanju obstoječe zaščitene zasnove naselja, povzemanje uveljavljenih smeri slemen v prostoru, možnost tudi ravnih streh, ki pa morajo biti obrobljene s poševnim simsom, dovoljena ograditev posameznih proizvodnih kompleksov.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz smeri obstoječih stavbnih zemljišč, možnost razbremenitvenega priključka na nekategorizirano cesto ob železniški progi, ki jo je potrebno rekonstruirati skladno s pogoji varstvenega pasu železniške proge, ustrezno dimenzioniranje parkirišč v sklopu funkcionalnih površin objektov, možnost skupnega parkirišča na skupnem funkcionalnem zemljišču znotraj kompleksa, zagotovitev površin za peš promet, upoštevanje zakona o varnosti v železniškem prometu in z njim povezanih predpisov v 200 m varovalnem pasu železniške proge Celje–Velenje,
– vodovod: obnova obstoječega glavnega vodovoda ACC Ø 100mm na južnem delu območja in navezava nanj preko razvodnega cevovoda, ki mora zagotavljati tudi minimalno požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov,
– kanalizacija: navezava območja na zbirni kanal Grušovlje–Šempeter–ČN Kasaze v ločenem ali mešanem sistemu, odvisno od rezultatov hidravličnega izračuna, obveznost uskladitve projekta sekundarne kanalizacije s projektom kanalizacije Šempeter (Hidrosvet d.o.o., št. proj. 101/01 in 102/01, februar 2001),
– elektrika: priključitev objektov na omrežje skladno s pogoji upravljavca, pogoj za priključitev je namestitev drugega sistema vodnikov na DV 2x110kV Podlog–Žalec,
– telefon, ktv: priključitev objektov na omrežje skladno s pogoji upravljavca in z upoštevanjem obstoječega telefonskega omrežja, izdelava idejne zasnove omrežja v sklopu izdelave zazidalnega načrta, možnost priklopa na KTV omrežje skladno s pogoji upravljavca,
– ogrevanje: v vsakem objektu lastno centralno ogrevanje na zemeljski plin preko nizkotlačnega omrežja mestnega plinovoda, za ogrevanje in tehnološko porabo je zemeljski plin edini energent.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– obveznost načrtovanja in izvajanja vseh posegov tako, da ne bodo poslabšane bivalne in naravne razmere stanja v okolju: upoštevanje dovoljenih mejnih ravni hrupa (reduciranje vpliva hrupa navzven z ustreznim odmikom od meje ureditvenega območja in zasaditvijo ob južnem robu območja), varovanje vode (priklop na obstoječe kanalizacijsko omrežje s končno odvodnjo odplak na čistilno napravo, preprečitev pronicanja onesnaženih voda v podtalje), varovanje tal in zraka (uporaba filtrov in vseh razpoložljivih preventivnih ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja),
– požarna varnost: v fazi izdelave zazidalnega načrta obveznost načrtovanja intervencijskih dostopov in možnih dovozov z intervencijskimi vozili do vsakega objekta.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– izgradnja območja ni vezana na etapnost,
– v prvi etapi obveznost ureditve prometne in komunalne infrastrukture.

Programska zasnova nove stanovanjske soseske Šempeter jug (P23)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na južnem delu naselja Šempeter vzhodno od tovarne AERO. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče in delno stavbno zemljišče obstoječe individualne stanovanjske pozidave. Površina ureditvenega območja znaša 5,34 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– gradnji stanovanjskih objektov v obliki individualne in večstanovanjske gradnje z gostoto poselitve 82 stan/ha,
– površinam za dnevne storitvene dejavnosti,
– izgradnji prometnega, komunalnega in energetskega omrežja in
– ureditvi rekreacijskih površin.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska zasnova: navezava na sosednje naseljene stične površine ter uporaba cestnih povezav kot podaljškov ali priključkov na območju obravnave, delitev območja na dva dela s tem, da je večstanovanjska gradnja locirana v osrednjem delu zahodnega kraka območja,
– urbanistična zasnova: umestitev večstanovanjskih objektov v prostor tako, da je omogočena prostorska orientacija s pomočjo vizur proti naravnemu panoramskemu vencu na jugu in pozidani strukturi na severu, možne oblike večstanovanjskega objekta – vila blok, strnjena individualna gradnja ali blok zasnova, zasnova individualne stanovanjske gradnje po obstoječem vzorcu sosednjih območij z velikostjo parcel ca. 600 m2, upoštevanje kmetije, ki se nahaja na robu območja tako, da ne bo ovirana kmetijska proizvodnja, smiselnost izbora najprimernejše urbanistične in arhitekturne rešitve z javnim natečajem,
– lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: določitev odmika objektov od ceste z gradbeno mejo, razgibanost gradbene linije znotraj gradbene meje ob cesti in ob zunanjih parcelnih mejah, določitev medsebojnih odmikov objektov v odvisnosti od zasnove pozidave in sanitarno tehničnih predpisov, pri eventualni pozidavi v obliki dvojčkov oziroma trojčkov se le-ti upoštevajo kot en objekt, lociranje objekta na parceli tako, da je zagotovljena osončenost večjega dela parcele in čim krajši dostop do objekta, integralna vgraditev obstoječih objektov v nov vzorec pozidave, zazidanost posamezne parcele od 1/4 do 1/3 površine,
– višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom sosednje obstoječe pozidave z medsebojno toleranco v horozontalni in vertikalni smeri in možnimi prostorskimi poudarki z izstopanjem manjšega dela objekta v vertikalni smeri, etažnost stanovanjskih objektov je K+P+M, večstanovanjska gradnja lahko presega gabarit obstoječe pozidave za eno etažo, podolgovat tlorisni gabarit, razgibano zasnovana celota v primeru združevanja v dvojčke ali trojčke, upoštevanje uveljavljenih smeri slemen v prostoru (V–Z) oziroma smeri slemen v smeri plastnic terena, možnost drugačnih smeri slemen pri večstanovanjskih objektih, eno- ali večkapne strehe ali v kombinaciji s pokritimi terasami, dovoljena ograditev parcel oziroma zasaditev z živo mejo do višine 1,70m.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz novih priključkov na javne poti, ki naj se racionalizirajo v smislu povezovanja posameznih objektov na skupen priključek, možnost uporabe obstoječih priključkov, zadostno število parkirnih mest, parkiranje pri večstanovanjskih objektih v sklopu njihovega funkcionalnega zemljišča,
– vodovod: priključitev območja na obstoječi glavni vodovod PVC Ø 200mm, ki poteka v smeri S–J in ohranitev 4 m širokega pasu raščenega terena brez pozidave na vsako stran tega voda, zadostno dimenzioniranje sekundarnih odcepov tudi za potrebe požarne varnosti,
– kanalizacija: obveznost uskladitve projekta sekundarne kanalizacije s projektom kanalizacije Šempeter (Hidrosvet d.o.o., št. proj. 101/01 in 102/01, februar 2001),
– elektrika: priključitev objektov na omrežje skladno s pogoji upravljavca, upoštevanje koridorja daljnovoda VN, ki poteka v JV in SZ delu območja, pogoj za priključitev je namestitev drugega sistema vodnikov na DV 2x110kV Podlog–Žalec,
– telefon, ktv: priključitev objektov na omrežje skladno s pogoji upravljavca in z upoštevanjem obstoječega telefonskega omrežja, izdelava idejne zasnove omrežja v sklopu izdelave zazidalnega načrta, možnost priklopa na KTV omrežje skladno s pogoji upravljavca,
– ogrevanje: v vsakem objektu lastno centralno ogrevanje na zemeljski plin preko nizkotlačnega omrežja mestnega plinovoda, za ogrevanje je zemeljski plin edini energent.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– obveznost načrtovanja in izvajanja vseh posegov tako, da ne bodo poslabšane bivalne in naravne razmere stanja v okolju: upoštevanje dovoljenih mejnih ravni hrupa (zmanjšanje vplivov hrupa z območja prometnic z ustreznim odmikom objektov od ceste in zasaditvijo vrtov), varovanje vode (priklop na obstoječe kanalizacijsko omrežje s končno odvodnjo odplak na čistilno napravo, preprečitev pronicanja onesnaženih voda v podtalje), varovanje tal in zraka (uporaba ekološko neoporečnih virov toplote in alternativnih virov energije),
– požarna varnost: v fazi izdelave zazidalnega načrta obveznost načrtovanja intervencijskih dostopov in možnih dovozov z intervencijskimi vozili do vsakega objekta.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– v prvi etapi obveznost ureditve prometne in komunalne infrastrukture,
– v primeru določitve etap, naj etape razmejuje komunikacijsko cestno omrežje.

Programska zasnova za stanovanjsko sosesko Petrovče vzhod (P25)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na vzhodnem delu naselja Petrovče in se na severnem, zahodnem in južnem robu stikuje z obstoječo pozidavo. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče. Površina ureditvenega območja znaša 1,43 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– gradnji stanovanjskih objektov v obliki individualne gradnje z gostoto poselitve 47 stan/ha,
– izgradnji prometnega, komunalnega in energetskega omrežja in
– ureditvi rekreacijskih površin.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska in urbanistična zasnova: prostostoječa individualna gradnja, ob obstoječi komunikaciji lokacija površin za skupno rabo (rekreacijska površina), zeleni pas v širini 5 m na južnem robu območja, urbanistična zasnova mora upoštevati pogoje pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, pri določitvi višinskih nivojev, izboru gradbenih materialov in zasnovi inštalacij obveznost upoštevanja poplavne ogroženosti območja,
– lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: določitev odmika objektov od ceste z gradbeno mejo, razgibanost gradbene linije znotraj gradbene meje ob cesti in ob zunanjih parcelnih mejah, določitev medsebojnih odmikov objektov v odvisnosti od zasnove pozidave in sanitarno tehničnih predpisov, lociranje objekta na parceli tako, da je zagotovljena osončenost večjega dela parcele in čim krajši dostop do objekta, zazidanost posamezne parcele od 1/4 do 1/3 površine,
– višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom sosednje obstoječe pozidave z medsebojno toleranco v horizontalni in vertikalni smeri in možnimi prostorskimi poudarki z izstopanjem manjšega dela objekta v vertikalni smeri, etažnost stanovanjskih objektov je P+M ali P+N brez kolenčnega zidu na podstrehi retrofasade, upoštevanje visokega nivoja podtalnice in poplavljanja reke Savinje pri višinski postavitvi objektov, podolgovat tlorisni gabarit, upoštevanje uveljavljenih smeri slemen v prostoru, večkapne strehe v kombinaciji s pokritimi terasami, dovoljena ograditev parcel oziroma zasaditev z živo mejo višine do 1,70m.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz dveh priključkov na javno pot št. 991295 in 991281, smiselna krožna zasnova prometa, v primeru slepega zaključka zbirne ceste obveznost ureditve obračališča, zadostno dimenzioniranje parkirnih površin, upoštevanje zakona o varnosti v železniškem prometu in z njim povezanih predpisov v 200 m varovalnem pasu železniške proge Celje–Velenje,
– vodovod: priključitev območja na obstoječe vodovodno omrežje, ki ga je potrebno obnoviti od glavnega voda v centru Petrovč do obravnavanega območja, zadostno dimenzioniranje sekundarnih odcepov tudi za potrebe požarne varnosti,
– kanalizacija: priključitev območja na kolektor Arja vas–ČN Kasaze ob predhodni izdelavi hidravlične presoje in upoštevanja izdelanih projektov sekundarne kanalizacije Petrovče,
– elektrika: priključitev objektov na omrežje skladno s pogoji upravljavca, pogoj za priključitev je namestitev drugega sistema vodnikov na DV 2x110kV Podlog–Žalec,
– telefon, ktv: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka,
– ogrevanje: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– enake usmeritve kot v 29. členu tega odloka;
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– v prvi etapi obveznost ureditve prometne in komunalne infrastrukture.

Programska zasnova nove stanovanjske soseske Drešinja vas jug (P27)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na južnem delu naselja Drešinja vas med državno cesto Arja vas–Celje na severu in železniško progo Velenje–Celje na jugu ter se na severnem in zahodnem robu stikuje z obstoječo pozidavo. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče in delno stavbno zemljišče obstoječe individualne stanovanjske pozidave. Površina ureditvenega območja znaša 1,72 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– gradnji stanovanjskih objektov v obliki individualne gradnje z gostoto poselitve 48 stan/ha,
– izgradnji prometnega, komunalnega in energetskega omrežja in
– ureditvi rekreacijskih površin.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska in urbanistična zasnova: prostostoječa individualna gradnja, ki je navezana na notranjo osrednjo komunikacijo, rekreacijska površina ob severnem priključku te komunikacije na obstoječo dovozno cesto, zeleni tampon v varovalnem pasu VN elektrovoda, površina, namenjena komunalni opremi ob obstoječi javni poti, ob južni meji ureditev zelenega pasu kot protihrupne bariere proti železniški progi, upoštevati lokacijo kmetije na robu območja,
– lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: določitev odmika objektov od cest z gradbeno mejo, razgibanost gradbene linije znotraj gradbene meje ob cesti in ob zunanjih parcelnih mejah, določitev medsebojnih odmikov objektov v odvisnosti od zasnove pozidave in sanitarno-tehničnih predpisov, lociranje objekta na parceli tako, da je zagotovljena osončenost večjega dela parcele in čim krajši dostop do objekta, zazidanost posamezne parcele od 1/4 do 1/3 površine,
– višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom sosednje obstoječe pozidave z medsebojno toleranco v horizontalni in vertikalni smeri in možnimi prostorskimi poudarki z izstopanjem manjšega dela objekta v vertikalni smeri, etažnost stanovanjskih objektov je P+M ali P+N brez kolenčnega zidu na podstrehi retrofasade, upoštevanje uveljavljenih smeri slemen v prostoru, večkapne strehe v kombinaciji s pokritimi terasami, dovoljena ograditev parcel oziroma zasaditev z živo mejo višine do 1,70m.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz novega priključka na obstoječo javno pot v vzhodnem in nekategorizirano cesto na severnem delu območja, obstoječi priključek na regionalno cesto preko javne poti št. 991281, zadostno dimenzioniranje parkirnih površin, upoštevanje zakona o varnosti v železniškem prometu in z njim povezanih predpisov v 200 m varovalnem pasu železniške proge Celje–Velenje,
– vodovod: priključitev območja na obstoječi glavni vod SAL Ø 80 mm, ki poteka od centra Petrovč do Drešinje vasi in ga je potrebno obnoviti, zadostno dimenzioniranje sekundarnih odcepov tudi za potrebe požarne varnosti,
– kanalizacija: priključitev soseske na kanalizacijski sistem Celje po predhodni izgradnji sekundarnega kanalizacijskega sistema za območje Drešinje vasi,
– elektrika: priključitev objektov na omrežje skladno s pogoji upravljavca, upoštevanje koridorja VN daljnovoda, ki poteka po vzhodnem robu območja, pogoj za priključitev je namestitev drugega sistema vodnikov na DV 2x110kV Podlog–Žalec,
– telefon, ktv: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka,
– ogrevanje: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– upoštevanje dovoljenih mejnih ravni hrupa (zmanjšanje vplivov hrupa z območja prometnic z ustreznim odmikom objektov od ceste in zasaditvijo vrtov, ob železniški progi ureditev zelenega pasu),
– ostale usmeritve enake kot v 29. členu tega odloka.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– v prvi etapi obveznost ureditve prometne in komunalne infrastrukture,
– v primeru določitve etap, naj etape razmejuje komunikacijsko cestno omrežje.

Programska zasnova nove stanovanjske soseske Griže severovzhod (P30)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na severovzhodnem delu naselja Griže in se na zahodnem robu stikuje z obstoječo pozidavo. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče in delno stavbno zemljišče obstoječe individualne stanovanjske pozidave. Površina ureditvenega območja znaša 2,04 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– gradnji stanovanjskih objektov v obliki individualne gradnje z gostoto poselitve 54 stan/ha ter
– izgradnji prometnega, komunalnega in energetskega omrežja.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska zasnova in urbanistična zasnova: prostostoječa individualna gradnja, ki zapolnjuje prazne prostore v obstoječi pozidavi s tem, da čimbolj upošteva obstoječi grajeni prostor, oblikovanje objektov v razmerjih tradicionalne arhitekture z uporabo sodobnih materialov, smiselni obodni potek nove komunikacije tako, da je omogočen krožni promet,
– lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: določitev odmika objektov od ceste z gradbeno mejo, razgibanost gradbene linije znotraj gradbene meje ob cesti in ob zunanjih parcelnih mejah, določitev medsebojnih odmikov objektov v odvisnosti od zasnove pozidave in sanitarno tehničnih predpisov, lociranje objekta na parceli tako, da je zagotovljena osončenost večjega dela parcele in čim krajši dostop do objekta, zazidanost posamezne parcele od 1/4 do 1/3 površine,
– višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom obstoječe pozidave z medsebojno toleranco v horizontalni in vertikalni smeri in možnimi prostorskimi poudarki z izstopanjem manjšega dela objekta v vertikalni smeri, etažnost stanovanjskih objektov je P+M ali P+N brez kolenčnega zidu na podstrehi retro fasade, podolgovat tlorisni gabarit, upoštevanje uveljavljenih smeri slemen v prostoru ali smeri slemen v smeri plastnic terena, večkapne strehe v kombinaciji s pokritimi terasami, dovoljena ograditev parcel oziroma zasaditev z živo mejo višine do 1,70m.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz novih priključkov na obstoječi javni poti št. 990861 in št. 990890, krožna zasnova prometa, v primeru slepega zaključka zbirne ceste obveznost ureditve obračališča, zadostno dimenzioniranje parkirnih površin,
– vodovod: priključitev območja na obstoječi glavni vod SAL Ø 80mm, ki poteka po zahodnem in južnem robu območja in ga je potrebno ob cesti na vzhodnem delu obnoviti ter povečati profil, možnost priključitve objektov po zagotovitvi dodatnega vodnega vira in izgradnji dodatnega rezervoarja v vodovodnem sistemu Griže,
– kanalizacija: obveznost izgradnje javnega kanalizacijskega sistema, ki bo preko zbirnega kanala povezan s ČN Kasaze in bo nanj priključena obravnavana soseska,
– elektrika: enaki pogoji kot v 30. členu tega odloka,
– telefon, ktv: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka,
– ogrevanje: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– enake usmeritve kot v 29. členu tega odloka.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– enake usmeritve kot v 31. členu tega odloka.

Programska zasnova nove stanovanjske soseske Griže vzhod (P31)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na vzhodnem, hribovitem delu naselja Griže. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče in delno stavbno zemljišče obstoječe individualne stanovanjske pozidave. Površina ureditvenega območja znaša 3,37 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– gradnji stanovanjskih objektov v obliki individualne gradnje z gostoto poselitve 51 stan/ha ter
– izgradnji prometnega, komunalnega in energetskega omrežja.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska in urbanistična zasnova: prostostoječa individualna gradnja manjše gostote, s parcelacijo, po možnosti terasasto, ki je prilagojena konfiguraciji terena, oblikovanje objektov v razmerjih tradicionalne arhitekture, zbirna cesta v sredini območja v smeri V- Z, možnost lociranja otroškega igrišča ali površin komunalne opreme, ohranitev obstoječe drevesne mase v čim večji meri,
– lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: določitev odmika objektov od ceste z gradbeno mejo, ki se prilagaja ohranitvi avtohtonih drevesnih vrst, razgibanost gradbene linije znotraj gradbene meje ob cesti in ob zunanjih parcelnih mejah, določitev medsebojnih odmikov objektov v odvisnosti od zasnove pozidave in sanitarno tehničnih predpisov, lociranje objekta na parceli tako, da je zagotovljena prilagoditev konfiguraciji terena, osončenost večjega dela parcele in čim krajši dostop do objekta, zazidanost posamezne parcele od 1/4 do 1/3 površine,
– višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom obstoječe pozidave z medsebojno toleranco v horizontalni in vertikalni smeri in možnimi prostorskimi poudarki z izstopanjem manjšega dela objekta v vertikalni smeri, etažnost stanovanjskih objektov je P+M ali P+N brez kolenčnega zidu na podstrehi retrofasade, podolgovat tlorisni gabarit, upoštevanje uveljavljenih smeri slemen v prostoru oziroma smeri slemen v smeri plastnic terena, večkapne strehe v kombinaciji s pokritimi terasami, dovoljena ograditev parcel oziroma zasaditev z živo mejo višine do 1,70m.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz novih priključkov na javno pot št. 990901 na vzhodni strani območja in na javno pot št. 990911 na zahodni strani območja, krožna zasnova prometa, v primeru slepega zaključka zbirne ceste obveznost ureditve obračališča, zadostno dimenzioniranje parkirnih površin,
– vodovod: priključitev območja na obstoječi glavni vod SAL Ø 80mm, ki poteka po severnem robu območja in ga je potrebno obnoviti s cevmi večjega profila ter dograditi, možnost priključitve objektov po zagotovitvi dodatnega vodnega vira in izgradnji dodatnega rezervoarja v vodovodnem sistemu Griže,
– kanalizacija: izgradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja z navezavo na zbirni kanal Griže–ČN Kasaze,
– elektrika: enaki pogoji kot v 30. členu tega odloka,
– telefon, ktv: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka,
– ogrevanje: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– gozdni rob: ohranitev naravnega gozdnega roba ob meji območja in posameznih vrst ali skupin dreves na ureditvenem območju,
– ostale usmeritve enake kot v 29. členu tega odloka.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– enake usmeritve kot v 31. členu tega odloka.

Programska zasnova nove stanovanjske soseske Zabukovica jug (P32)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na južnem delu naselja Zabukovica in ga prečka potok. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče in delno stavbno zemljišče obstoječe individualne stanovanjske pozidave. Površina ureditvenega območja znaša 3,97 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– gradnji stanovanjskih objektov v obliki enodružinske gradnje z gostoto poselitve 45 stan/ha,
– izgradnji prometnega, komunalnega in energetskega omrežja in
– ureditvi rekreacijskih površin.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska in urbanistična zasnova: prostostoječa individualna gradnja z jasnejšo orientacijo in jasnejšim strnjenim vzorcem kot ga ima obstoječa stanovanjska pozidava in z upoštevanjem obstoječih krajinskih in urbanistično-arhitekturnih danosti, oblikovanje objektov v razmerjih tradicionalne arhitekture in uporaba sodobnih materialov, zadostni odmik predvidenih objektov od gozda, oporni zidovi naj bodo zaraščeni in površinsko grobo strukturirani, lociranje rekreacijskih površin in površin za druženje čim bolj na sredino območja, načrtovanje novega prehoda preko vodotoka in ureditev brežin potoka z oblogo,
– lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: določitev odmika objektov od ceste z gradbeno mejo, razgibanost gradbene linije znotraj gradbene meje ob cesti in ob zunanjih parcelnih mejah, določitev medsebojnih odmikov objektov v odvisnosti od zasnove pozidave in sanitarno-tehničnih predpisov, lociranje objekta na parceli tako, da je zagotovljena prilagoditev konfiguraciji terena, osončenost večjega dela parcele in čim krajši dostop do objekta, zazidanost posamezne parcele od 1/4 do 1/3 površine,
– višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom obstoječe pozidave z medsebojno toleranco v horizontalni in vertikalni smeri in možnimi prostorskimi poudarki z izstopanjem manjšega dela objekta v vertikalni smeri, etažnost stanovanjskih objektov je P+M ali P+N brez kolenčnega zidu na podstrehi retrofasade, podolgovat tlorisni gabarit, upoštevanje uveljavljenih smeri slemen v prostoru oziroma smeri slemen v smeri plastnic terena, večkapne strehe v kombinaciji s pokritimi terasami, dovoljena ograditev parcel oziroma zasaditev z živo mejo višine do 1,70m.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz novih priključkov na javno pot št. 990950 na južni strani območja in lokalno cesto št. 490081 na severozahodni strani območja, krožna zasnova prometa, v primeru slepega zaključka zbirne ceste obveznost ureditve obračališča, zadostno dimenzioniranje parkirnih površin,
– vodovod: priključitev območja na obstoječe vodovodno omrežje zajetje Zabukovica–Kurja vas–Zabukovica–Zg. Griže, ki ga je potrebno obnoviti, predhodno pa zajeti dodatni vodni vir in zgraditi dodatni rezervoar v vodovodnem sistemu Zabukovica,
– kanalizacija: obveznost izgradnje javnega kanalizacijskega sistema z lokalno čistilno napravo, oziroma izgradnja kolektorja Zabukovica–Žalec z navezavo na ČN Kasaze,
– elektrika: enaki pogoji kot v 30. členu tega odloka,
– telefon, ktv: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka,
– ogrevanje: enaki pogoji kot v 29. členu tega odloka.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– gozdni rob: zagotovitev zadostnega odmika predvidenih objektov od roba gozda,
– ostale usmeritve enake kot v 29. členu tega odloka.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– enake usmeritve kot v 31. členu tega odloka.

Programska zasnova za stanovanjsko gradnjo v Arji vasi (P34)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na severovzhodnem delu naselja Gmajna južno od naselja Ruše ob lokalni cesti 8242 in sicer med odprtim jarkom na severu in servisno cesto v stanovanjski soseski Gmajna na jugu. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče. Površina ureditvenega območja znaša 0,645 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– gradnji stanovanjskih objektov v obliki enodružinske gradnje z gostoto poselitve 40 stan/ha ter faktorjem izrabe zemljišča 0,4 in
– dograditvi komunalnega in energetskega omrežja.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska zasnova: prostostoječa individualna stanovanjska gradnja, ki je navezana na obstoječo servisno cesto,
– lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: zagotavljanje minimalne komunalne opremljenosti in dostopa, predhodna pridobitev geoloških pogojev, najmanjši odmik objektov od ceste je 5 m in več kot 4 m od parcelnih mej, medsebojni odmik objektov v odvisnosti od zasnove pozidave in sanitarno-tehničnih predpisov, odmik objekta na parceli št. 1448/25 k.o. Levec mora zagotavljati ohranitev gozdnega robu v naravnem stanju,
– višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom, smeri slemen in kritini obstoječe obcestne pozidave, etažnost stanovanjskih objektov je P+N ali P+IP, okvirni tlorisni gabarit 12 x 10 m, smer slemena vzporedna z daljšo stranico objekta v smeri vzhod–zahod,
– strehe, fasade: enotno oblikovanje streh in fasad z upoštevanjem značilnosti oblikovanja prisotne arhitekturne krajine.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: izvedba dovoznih priključkov na obstoječo servisno cesto,
– vodovod: priključitev območja na obstoječi vodovod Ø 110 mm, ki poteka severno od obravnavanega območja in napaja naselje Ruše, izvedba sekundarnega omrežja ter predhodni hidravlični izračun za nemoteno oskrbo s pitno vodo, zadostno dimenzioniranje sekundarnih odcepov tudi za potrebe požarne varnosti, ohranitev trase vodovoda v raščenem terenu z zagotovitvijo dostopa za vzdrževalna dela,
– kanalizacija: priključitev objektov na obstoječi mešan kanalizacijski sistem s predhodno izdelavo hidravličnega izračuna zbirnega kanala, preko katerega bo po dograditvi ČN Kasaze možna navezava obstoječih in predvidenih objektov na kolektor Arja vas–Kasaze, odvajanje meteornih in površinskih vod v površinski odvodnik ali ponikovalnico skladno s pogoji upravljavca,
– elektrika: napajanje objektov iz obstoječe TP 20/0,4 kV Arja vas–Lesjak ter načrtovanje nizkonapetostnega omrežja skladno s pogoji upravljavca,
– telefon: priključitev objektov preko podzemnega omrežja na obstoječe TK razvodišče na jugozahodni strani obravnavanega območja skladno s pogoji upravljavca,
– ogrevanje: v vsakem objektu lastno centralno ogrevanje z ekološko neoporečnimi gorivi, (zemeljski plin ali lahko kurilno olje) skladiščenimi v individualnih rezervoarjih,
– odpadki: ureditev zbiranja in odvoza odpadkov skladno z določili občinskega odloka.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– obveznost načrtovanja in izvajanja vseh posegov tako, da ne bodo poslabšane bivalne in naravne razmere stanja v okolju: upoštevanje dovoljenih mejnih ravni hrupa v času gradnje, varovanje vode, tal in zraka in ohranitev vidnih kakovosti okolja,
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.
USMERITVE ZA IZDELAVO PROSTORSKIH IZVEDBENIH AKTOV
– izdelava prostorskega izvedbenega načrta za celotno ureditveno območje.

Programska zasnova nove stanovanjske soseske Liboje sever (P35)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na severnem delu naselja Liboje ob lokalni cesti Liboje–Petrovče. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče in delno stavbno zemljišče obstoječe stanovanjske pozidave. Površina ureditvenega območja znaša 4,50 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– gradnji stanovanjskih objektov v obliki enodružinske prostostoječe gradnje in delno strnjene gradnje z gostoto poselitve 30 stan/ha ter možnostjo minimalnih poslovnih dejavnosti,
– izgradnji prometnega, komunalnega in energetskega omrežja in
– ureditvi rekreacijskih površin.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska in urbanistična zasnova: prostostoječa individualna gradnja in delno strnjena stanovanjska pozidava (dvojčki) kot zapolnitev obstoječe razpršene gradnje z gravitacijo v glavnem proti vzhodu, zagotavljanje prehodnosti območja in odprtosti med volumni, dve gravitacijski točki območja, prva na severnem delu (odprti trg), druga na južnem delu (zaprti trg), oporni zidovi naj bodo površinsko grobo strukturirani enotno za celo območje, zagotoviti ustrezni odmik od intenzivnih sadovnjakov in bariere zaradi komunikacij,
– lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: določitev odmika objektov od ceste z gradbeno mejo, razgibanost gradbene linije znotraj gradbene meje ob cesti in ob zunanjih parcelnih mejah, določitev medsebojnih odmikov objektov v odvisnosti od zasnove pozidave in sanitarno-tehničnih predpisov, pri eventualni pozidavi dvojčkov naj se le-ti upoštevajo kot en objekt, lociranje objekta na parceli tako, da je zagotovljena prilagoditev konfiguraciji terena, osončenost večjega dela parcele in čim krajši dostop do objekta, celovita vgraditev obstoječih objektov v nov vzorec pozidave, zazidanost posamezne parcele naj bo 2/5 površine,
– višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemen: prilagoditev novogradenj gabaritom obstoječe pozidave z medsebojno toleranco v horizontalni in vertikalni smeri in možnimi prostorskimi poudarki z izstopanjem manjšega dela objekta v vertikalni smeri, etažnost stanovanjskih objektov je K+P+M, ohranitev avtentične krajinske arhitekture, podolgovat tlorisni gabarit oziroma v primeru združevanja v dvojčke ali trojčke razgibano zasnovana celota, upoštevanje uveljavljenih smeri slemen v prostoru oziroma smeri slemen vzporedno s smerjo plastnic terena, večkapne strehe v kombinaciji s pokritimi terasami, dovoljena ograditev parcel oziroma zasaditev z živo mejo višine do 1 m.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz novega priključka na lokalno cesto Petrovče–Liboje na severovzhodnem delu območja in iz dveh priključkov na obstoječo cesto na zahodnem delu območja, zadostno dimenzioniranje parkirnih površin, površine za mirujoči promet tudi v okviru skupnih funkcionalnih površin, širša pešpot ob vzhodnem robu območja in navezava te poti v notranjost naselja na zelene oziroma rekreacijske površine,
– vodovod: priključitev območja na transportni cevovod Ø 300mm, ki poteka ob cesti na zahodni strani območja, zankasta navezava na S in J strani območja,
– kanalizacija: do izgradnje lokalne čistilne naprave ali kolektorja Liboje–ČN Kasaze odvodnja fekalnih vod v nepretočne greznice z odvozom odpadnih vod na ČN Kasaze, po priključitvi na javno kanalizacijsko omrežje obveznost opustitve in sanacije greznic,
– elektrika: priključitev objektov na omrežje skladno s pogoji upravljavca preko nove TP in pripadajočih elektroenergetskih vodov, ki jih bo napajal obstoječi daljnovod 20 kV Petrovče,
– telefon: priključitev objektov na omrežje skladno s pogoji upravljavca in z upoštevanjem obstoječega telefonskega omrežja, izdelava idejne zasnove omrežja v sklopu izdelave zazidalnega načrta,
– ogrevanje: v vsakem objektu lastno centralno ogrevanje na kurilno olje ali zemeljski plin iz cisterne.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– obveznost načrtovanja in izvajanja vseh posegov tako, da ne bodo poslabšane bivalne in naravne razmere stanja v okolju: upoštevanje dovoljenih mejnih ravni hrupa (zmanjšanje vplivov hrupa z območja prometnic z ustreznim odmikom objektov od ceste in zasaditvijo vrtov, nemoteče poslovne dejavnosti), varovanje vode (v prvi fazi priklop na greznice, ki morajo biti nepretočne, v drugi fazi odvodnja odplak na čistilno napravo, preprečitev pronicanja onesnaženih voda v podtalje), varovanje tal in zraka (uporaba ekološko neoporečnih virov toplote in alternativnih virov energije),
– požarna varnost: v fazi izdelave zazidalnega načrta obveznost načrtovanja intervencijskih dostopov in možnih dovozov z intervencijskimi vozili do vsakega objekta.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– v prvi etapi obveznost ureditve prometne in komunalne infrastrukture,
– v primeru določitve etap, naj etape razmejuje komunikacijsko cestno omrežje.

Programska zasnova za golf igrišče Žalec–Krčevina (P36)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži v neposredni bližini avtocestnega priključka Arja vas, severno nad avtocesto Celje–Vransko in zahodno od glavne ceste Arja vas–Velenje. V naravi je obravnavano območje v glavnem kmetijsko zemljišče, delno gozd (delno ohranjeni gozdovi in površine v zaraščanju) in stavbišče. Območje prečka potok Vršca z ohranjeno obvodno vegetacijo. Površina ureditvenega območja znaša 38,25 ha.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– ureditvi golf igrišča z 9 luknjami v prvi fazi ter
– gradnji in ureditvi spremljajočih objektov: vadbišče – driving range, golf klub, parkirišče in drugo.
POGOJI ZA POSEG V KMETIJSKI IN GOZDNI PROSTOR
– glede na potrebe zagotovitev nadomestnih kmetijskih zemljišč tistim kmetijam, ki jim kmetijstvo predstavlja glavni oziroma edini dohodek,
– ohranitev kmetijskih zemljišč za kmetijsko pridelavo na območjih, ki niso v neposredni rabi igralnih polj,
– ohranitev obstoječih melioracijskih jarkov z njihovo zarastjo v največji možni meri,
– ohranitev travnate vegetacije (travne mešanice podobne avtohtonim travniškim rastjem) na površinah izven igralnih polj oziroma greenov, omejitev pogostosti košnje,
– skrb za čim manjše zmanjšanje gozdnatosti ožjega območja (gozdni pas med avtocesto in golf igriščem, med igralnimi polji ustrezna širina omejkov in zaplat gozda, ki jih je potrebno prostorsko povezovati),
– izvedba novih vodnih ureditev pred spreminjanjem obstoječega sistema in s tem omogočanje naravne migracije vrst iz obstoječih biotopov.
POGOJI ZA VODNOGOSPODARSKO UREJANJE OBMOČJA
– lokacija pomožnih objektov izven poplavnega območja,
– minimalni odmik igralnih polj in pomožnega objekta v širini 5 m od zgornjega roba potoka Vršce,
– zasnova dodatnih mostov na potoku Vršce tako, da ne bo zmanjšana pretočna zmogljivost potoka,
– sonaravna ureditev korita potoka Vršca s tem, da se sedanja prevodnost korita ne poveča,
– načrtovanje gradnje umetnih ribnikov tako, da bo zagotovljen nemoten pretok potoka nizvodno, oziroma minimalni pretok vodnih količin v sušnih obdobjih,
– kontrolirana odvodnja površinskih in drenažnih vod iz igralnih polj v potok Vršca,
– odvodnja odpadnih vod iz objekta golf kluba v triprekatno greznico, izvedeno skladno s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic oziroma skladno s pogoji upravljavca kanalizacije.
POGOJI ZA VAROVANJE ARHEOLOŠKEGA SPOMENIKA
– izvajanje varstvenega režima I. stopnje za arheološko najdišče protestantske cerkve v Govčah na Ložnici pri Žalcu – obveznost arheoloških raziskav pred posegi,
– prezentacija eventualnih arhitekturnih ostalin protestantske cerkve.
POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE
Izvajanje varstvenega režima za hidrološke naravne vrednote, ki predstavlja del podanih naravovarstvenih smernic za spremembe in dopolnitve prostorskih planov Občine Žalec in vsebuje predvsem naslednje pogoje:
– prepoved graditve jezov oziroma stalnih umetnih vodnih površin na potoku Vršca in njegovem desnem pritoku,
– prepoved izvajanja regulacijskih in drugih gradbenih del na potoku,
– prepoved gradnje stavb in drugih infrastrukturnih objektov na območju potoka Vršca razen s predhodnim naravovarstvenim soglasjem organizacije pristojne za ohranjanje narave,
– prepoved poseganja v obvodno vegetacijo,
– prepovedana uporaba kemičnih sredstev v vplivnem območju potoka,
– obveznost pridobitve naravovarstvenih smernic in naravovarstvenega soglasja v postopku priprave PIN.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– igralna polja: zasnova igralnih polj na način, ki upošteva kakovostne naravne prvine in ureditev prilagaja ohranjanju narave,
– vadbišče: lokacija tako, da ni posega v obvodno vegetacijo,
– objekt golf klub: lokacija tako, da ni posega v območje potoka, sodobno arhitekturno oblikovanje objekta z detajli, ki simbolno upoštevajo kakovostne prvine regionalne arhitekturne tipologije, etažnost je P + IP oziroma 2 etaži, če streha ne bo v naklonu, v primeru izgradnje strešine zagotoviti ustrezno razmerje med maso etaže in maso strehe,
– krajinske ureditve: prilagoditev krajinskih oziroma parkovnih ureditev tipologiji krajine, izbor vegetacije med avtohtonimi vrstami, v bližini objekta golf kluba in parkirnih površin možen izbor drevesnih in grmovnih vrst, ki so sicer uporabljena v podobnih ureditvah v širšem območju.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: napajanje območja iz obstoječe lokalne ceste, ohranitev vseh dovozov do obstoječih objektov in gozdnih površin,
– vodovod: obnova obstoječega vodovodnega omrežja (glavni vodovod PEHD Ø 125mm z razcepom PEHD Ø 110mm proti Mali Pirešici, cevovod PEHD Ø 110mm proti črpališču Grmovje) na obravnavanem območju s cevmi večjega preseka in z ustreznimi materiali, priključitev golf objekta skladno s pogoji upravljavca,
– kanalizacija: odvodnja sanitarnih odpadnih vod v ustrezno dimenzionirano lokalno čistilno napravo, odvodnja čistih meteornih in predhodno očiščenih onesnaženih meteornih vod v podtalje,
– elektrika: napajanje območja z interpolirano transformatorsko postajo 20/0,4 kV, 50 kVA, ki je priključena na daljnovod 20 kV Ponikva, pogoje za nizkonapetostno omrežje bo upravljavec podal na osnovi podrobnejšega projekta v fazi izdelave ureditvenega načrta,
– telefon: možnost priključitve na obstoječe telefonsko omrežje skladno s pogoji upravljavca, ki bodo podani v fazi izdelave prostorske izvedbene dokumentacije,
– plinovod: upoštevanje trase in predpisanega zaščitnega pasu obstoječega plinovoda M2, MMRP Rogatec–RMRP Vodice v dolžini ca. 350 m, rezervacija koridorja predvidenega plinovoda v smeri MRP Juteks Žalec proti Asfaltni bazi v Pirešici,
– ogrevanje: lastno centralno ogrevanje z ekološko neoporečnim energetskim virom,
– odpadki: ureditev zbiranja in odvoza odpadkov skladno z določili občinskega odloka.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– obveznost načrtovanja in izvajanja vseh posegov tako, da ne bodo poslabšane bivalne in naravne razmere stanja v okolju: upoštevanje dovoljenih mejnih ravni hrupa (hrup v času gradnje omejiti na dnevni čas in delavnike), varovanje vode, tal in zraka, ohranitev naravnih vrednot kljub vključevanju dodatne nove rabe zemljišč,
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.
USMERITVE ZA IZDELAVO PROSTORSKE IZVEDBENE DOKUMENTACIJE
– obveznost izdelave prostorske izvedbene dokumentacije za celotno ureditveno območje PZ.

Programska zasnova za priključno povezovalno cesto za industrijsko območje Aero Šempeter (P37)
OPIS OBMOČJA
Programska zasnova obravnava območje, ki leži na jugozahodnem delu naselja Šempeter v Savinjski dolini. Predvidena je priključno povezovalna cesta, ki bo potekala od obstoječega križišča na regionalni cesti RII-447 (odcep proti Polzeli) do industrijskega območja Aero. V naravi je obravnavano območje kmetijsko zemljišče.
ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI V PROSTORU
Območje znotraj prikazane meje v grafičnem delu programske zasnove je namenjeno:
– povezovalni cesti na nasipu s priključki na obstoječe ceste in uvozom v tovarno,
– izgradnji novega križišča na regionalni cesti RII-447 (odcep proti Polzeli),
– eventualni prestavitvi komunalnega in energetskega omrežja skladno s pogoji soglasodajalcev.
USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
– programska in urbanistična zasnova: povezovalna cesta na nasipu, s potekom od obstoječega križišča na regionalni cesti RII-447 (odcep proti Polzeli) do industrijskega območja Aero, izvedba priključkov na lokalne ceste in uvoz v tovarno Aero,
– lokacija, odmiki objektov in parcelne meje: trasa naj poteka ob upoštevanju tras že obstoječih poti, tangira čim manj parcel, sledi naj zasnovi protipoplavnih nasipov, minimalni višinski gabariti ceste se prilagajajo protipoplavnim zahtevam in vsem veljavnim predpisom pri projektiranju cest,
– višinska kota na območju križišča pred tovarno Aero naj bo enaka obstoječi koti.
POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
– prometno omrežje: povezovalna cesta se priključi na regionalno cesto RII-447 na območju obstoječega križišča priključka na avtocesto, križišče bo potrebno rekonstruirati z tretjim zavijalnim pasom, PIN se izdela na osnovi revidiranega idejnega projekta priključka povezovalne ceste s strani DRSC, predvidi se priključek povezovalne ceste preko mostu na obstoječo cesto pri industrijskem kompleksu Aero, predvidi se odcep za tovarno in možnost priključkov za povezovalno cesto po južnem robu tovarne Aero, cesta se predvidi na III. vodovarstvenem območju,
– vodovod in kanalizacija: skladno s pogoji upravljavca, upoštevanje obstoječega omrežja, odvodnjavanje cestnega telesa v skladu z režimom varovanja III. vodovarstvenega območja vodnega vira Roje pri Šempetru,
– elektrika: skladno s pogoji upravljavca, upoštevanje obstoječega omrežja, traso križa daljnovod 20kV, upoštevati varnostno višino, oddaljenost zunanjega roba ceste od stebra ne sme biti manjša kot 10m,
– plinovod: skladno s pogoji upravljavca, upoštevanje trase in predpisanega zaščitnega pasu obstoječega plinovoda,
– telefon: skladno s pogoji upravljavca, upoštevanje obstoječega telefonskega omrežja.
USMERITVE ZA VARSTVO OKOLJA
– upoštevanje vseh veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorske izvedbene dokumentacije,
– obveznost načrtovanja in izvajanja vseh posegov tako, da ne bodo poslabšane bivalne in naravne razmere stanja v okolju: upoštevanje dovoljenih mejnih ravni hrupa (zmanjšanje vplivov hrupa z območja prometnice z ustreznim odmikom, zasaditvijo), varovanje vode, tal in zraka (za odvodnjavanje ceste predvideti sistem lovilcev in peskolovov, ki se napajajo iz kanalet ob straneh cestnega telesa),
– upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.
ZASNOVA ZAPOREDNOSTI IZVEDBE
– eventualno za cesto samo v smislu predhodne izdelave nasipa in kot naslednja etapa končna izvedba ceste.

Če se v postopku priprave prostorskega izvedbenega akta za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca, kadar se z njo ohranjajo ali varujejo naravne in kulturne dobrine, ohranja naravni in kulturni značaj krajine, zmanjšujejo obremenitve v okolje ter ne spreminjajo vplivi na načrtovani izgled območja.

Z dnem veljavnosti tega odloka se kartografski del v merilu 1: 25 000 in kartografska dokumentacija v merilu 1:5000, ki sta bila sprejeta z odloki, navedenimi v prvem odstavku 1. člena tega odloka, nadomestita z gradivom, ki je navedeno v 2. členu tega odloka.

Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec – za območje Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99) se zaradi bistvenih sprememb načrtovanih ureditev na območju kamnoloma Liboje spremeni v naslednjih členih:
– v 5. členu se v celoti črta prvi odstavek, drugi odstavek postane prvi odstavek, besede na začetku prvotnega drugega odstavka »V isti točki« pa se nadomestijo z besedami »V točki 6.1.4. »Rudnine«;
– v 9. členu se v drugi alinei prvega odstavka črtata besedi »in Liboje«, besede »območjema širitve kamnolomov« pa se postavijo v ustrezni sklon;
– v celoti se črta 13. člen z naslovom »PROGRAMSKA ZASNOVA ZA KAMNOLOM LIBOJE«, naslednji 14. člen postane 13. člen, na isti način se preštevilčijo še ostali členi do konca odloka;
– v 16. členu (po spremembi odloka v 15. členu) se črta deveta alinea prvega odstavka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.